Setveni plani bi morali biti osnovno orožje proti napakam pri odkupu
Ugodne vremenske Drilike »o le~ tos omogočile. da so kmetie lahko že precei zgodai začeli s pomladan-SKimi setvenimi deli. Pri tem seve-da kmetie niso mosli čakati na pis-rnenp» odločbe KLO-iev, ki bi pro-izvodne zmožnostl niihovih po.sestev vskladile s planom. tem prepotreb-nini resjulatoriem na§e^a goopodar-skega napredka. Odločbe so v neka-terih krai^vnih liudskih odborih za-kasnile, da so mnoLi kmetje opra-vili ie precejšnje delo pri setvi, od-loČb pa še niso preieli
Med temi laostalimi krajevnimi ljudskimi odbori se nahajajo «eveda zopet Cirkovci. Kmetie poseduieio važen in ploden del ptui«kesa okra-ia. Tam niso moeli Čakati na od-ločbo in gcstanek. na katerem bi raipravliali o setvenih planih Okvimi plan, ki «?a je prejel KLO Cirkovci, ie ofoležal v pisarni ter se ye na niem začel nabirati prah kmetie pa so mimo plana in brez odločb kraievnega ljudskega odbora orali in seiali.
Dofiti bol1§i ni KLO Jur5'nci, ld clo 21, marca še ni našel časa j;a okvirni plan, da bi ga razbil na kmetovalce. Kmetje so celo hodili vpraševat na KLO. kai ie s setve-nim planom. Koiiko bo vreden set-veni plan KLO Markovci, ni težko uganiti. ker se z niim ubija le nred-sednik. mesto da bi poma^al ves odbor ter še množične orgamzaciie. Boliš! ni tudi KLO Podgorci. ki se očividno nc more odločiti, da bi skli-cal  sestanek kmetavalcev in na s&-
sistnku obravnaval spomladanski set-veni plan.
Kmetie iz nažih vasi st> že zdav-nai razumeli potrebo irv vafcnost re-alnega setvenesta plana in so na tem rainteresirani. Vedo, da na-staiaio težave. ki se poiavliajo pri odkupu. mnofTokrat 7aradi nescora-zuma kmetovaAcev s KLO-iem o>b ČA5U setve. Gotovo bodo letos zopet nastopile te težave v KLO-iih. ki r»iao pravoča-sno razbili srpomladan-sJcccra setveneea plana.
Nepravilno ie tudi. če »etveni plan razbiia sam predsednik KLO ali admmistrator, prav tako kot ce ca  oba skupaj.
Razbitie s.pomladanskega setvene-sta plana ie tudi važna nalo^a mno-žičnih organizacij, ki moraio pred-vsern v nedelavnih kraievnih ljud-skih odborih vzeti iniciativo v svo-ie roke ter v korist skijpoosti kot v konst svofih sovaJčanov pristopiti k delu predvsem pri ta&o važnem delu kot ie razbijanie setvenega p!ana.
Priznanle zasluži v kairBpanji so&-mladanske setve pobuda krajevnih liudskih odborov Haidina in Sela, ki sta si na konferenci krajevnih liudskih odborov naoovedala tek-movanje v setveni kanupanii, ki bo zaielo vsa setvena vorašania.
Prav bi bilo. če bi podobna tek-movania napovedali vsi KLO-ji V okraiu. ki bi po^neje v delu zasle-dovali cilj odprave vseh dosedaniih napak in pomanjkljjvosti, ki so do sedai ovirale pravil<?n rarvoj kme-tiistva v ptujskem okraju.