IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 —1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
omaco
noviCE
LETO 4 ŠT. 2 APRIL 1987
LENART
PRAZNIK ZA VČERAJ, DANES IN
Ureja uredniški odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Štravs, Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan HanI
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
JUTRI!
odgovoren za napredek naroda, zato mora biti pripravljen tudi na lastne žrtve in odločnost, da gradimo novo socialistično humano družbo na temeljih, v katera so junaki in žrtve narodnoosvobodilne borbe iz vseh krajev naše domovine vzidali svoje upe in vero, da človeštvo lahko zgradi svet enakopravnih ljudi, svet, ki ne pozna izkoriščanja in zatiranja.
— Pred nami so dnevi praznovanj dogodkov, ki so v preteklosti slovenskega naroda pustili trajen pečat upora in trdnosti. V hiši predvojnega revolucionarja Josipa Vidmarja na Večni poti v Ljubljani je bila v prvem letu vojne ustanovljena organizacija, ki je združevala vse napredno in svobodno misleče Slovence, ne glede na politično in versko pripadnost. Cilj in namen je bil vsem enak — izgon okupatorja in osvoboditev domovine.
Ti ljudje so želeli lepši jutri, jutri v bolj pravični in demokratični družbi. Za te ideale so mnogi žrtvovali največ kar je bilo možno žrtvovati na oltar svobode — svoja življenja.
Tudi v povojni izgradnji je frontna organizacija združila vse tiste, ki so ob velikih naporih in lastnemu odpovedovanju obnavljali porušeno in uničeno domovino v nesmislu, ki se imenuje vojna. Tradicija OF slovenskega naroda nadaljuje danes Socialistična zveza delovnega ljudstva, ki ima častno in odgovorno nalogo povezovanja in združevanja vseh ljudi, ki ne mislijo in načrtujejo kako škodovati, ampak kako premagati sedanje pereče gospodarske težave in družbena nasprotja.
Prvomajsko praznovanje je ponovna priložnost, da doka-žemo svojo trdnost in pripadnost tradicije delavskega ra-
zreda. Smo v času ko pada življenjski standard in ko se moramo na nižji materialni ravni boriti za družbeni napredek, za bolje urejeno in organizirano družbo.
Zahteve po pravično ovrednotenem delu so vedno bolj prisotne. Geslo »Delu čast in oblast« postaja v mnogih delovnih sredinah resničnost.
Obe praznovanji se vključu-
jeta v slovesnosti ob XXXII. prazniku naše občine, ki ga praznujemo na dan osvoboditve Lenarta. Prav je, da se spomnimo teh težkih časov, saj je narodnoosvobodilno gibanje v naši občini potekalo v težkih razmerah. Odločno se moramo postaviti po robu težnjam posameznikov, ki kažejo izmaličiti pomen in vlogo naše revolucije in po zmagi prehojene poti. Vsak posameznik je
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE LENART ČESTITAMO OB 42. LETNICI OSVOBODITVE, 32. OBČINSKEM PRAZNIKU, DNEVU OF
IN PRAZNIKU DELA skupSČINA OBČINE LENART IN
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
V TOZD PROIZVODNJA OGREVALNIH ELEMENTOV
V PRIHODNOST S STROKOVNO IN TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠO PROIZVODNJO
V lenarški temeljni organizaciji združenega dela Mariborske livarne so v zadnjih dveh letih uspešno preusmerili večji del svoje proizvodnje od manj zahtevnih proizvodnih programov k strokovno zahtevnejšim in stroškovno ugodnejšim programom. Proizvodnja aluminijastih radiatorjev je količinsko sicer še najobsežnejši proizvodni program, vendar so v zadnjih letih osvojili zahtevnejšo in donosnejšo proizvodnjo drsnih ležajev, elektrod za točkovno in šivno varjenje in proizvodnjo gredi za pralne stroje jugoslovanskih proizvajalcev. Takšna usmeritev je najperspektivnejša, se da soditi iz pogovora z direktorjem TOZD Proizvodnja ogrevalnih elementov Karlom Štravsom.
DOBRE KADROVSKE USMERITVE
Pomanjkljivosti programov usmerjenega izobraževanja se da pri praktičnem delu v proizvodnji popraviti in nadoknaditi. Za to pa so potrebni strokovni kadri z ustreznim pedagoškim znanjem, in te v tej lenarški temeljni organizaciji imajo. Ustrezno
strokovno delo z učenci, pripravniki in z drugimi mladimi delavci se kmalu obrestuje, kar se je potrdilo prav v tem 135 članskem delovnem kolektivu. V prestrukturiranje proizvodnje so lani vključili 13 novih, mladih strokovnjakov. Štipendirajo 21 bodočih sodelavcev, na katere resno računajo. Letos pa so razpisali štipendije še za 8 strokovnjakov, s katerimi bodo, ko bodo končali izobraževanje in se zaposlili, občutno izboljšali kadrovski sestav kolektiva. Zahtevna proizvodnja in strokovnost sta torej najpomembnejši smeri razvoja tega delovnega kolektiva.
LANI UGODNO KLJUB TEŽAVAM
Lani precej obetavnih načrtov, ki so bili seveda višji kot leto prej, niso uspeli doseči. Poglavitni razlog je bil v izpadu načrtovanega izvoza aluminijastih radiatorjev na madžarsko tržišče, zato pa so načrti za zahtevnejše proizvodne programe potrdili svojo prihodnost in svojo vrednost. Prodaja na domačem trgu pa je bila kljub izvoznim težavam za 22 % večja od tiste leta 1985.
Pogled na tozd Mariborske livarne pri Lenartu
Izvoz je zaradi že navedenih razlogov dosegel le 11 % vrednosti iz leta prej (leta 1985 so izvozili za 1 milijon dolarjev svojih proizvodov), vendar je odstotek pokrivanja uvoza z izvozom še vedno izredno ugoden, saj je presegel 500 %. Uvažajo v glavnem tesnila za radiatorje in rezervne dele. Sicer pa je pogled na lansko leto takšen: Celotni prihodek je znašal milijardo 739 milijonov dinarjev in je bil za 63 % večji kot leta 1985. Porabljena sredstva so se povečala za 49 %. Dohodek je bil večji za 112%. Neto osebni dohodki so porastli za 97 %, tako da je lani znašal povprečni OD v TOZD Proizvodnja ogrevalnih elementov 102.909,- dinarjev.
MANJŠI IZV0Zf VIŠJE CENE
AKUMULACIJA UGODNA
V letu 1986 so gospodarske organizacije združenega dela v občini Lenart v povprečju poslovale zelo uspešno. Finančni rezultati po zaključnih računih za preteklo leto pa kažejo tudi na določene pozitivne premike na področju resolucijsko opredeljene delitvene politike. Sredstva za akumulacijo so ob koncu lanskega leta naraščala precej hitreje od rasti dohodka ter sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v temeljnih organizacijah, s čimer je akumulacija povečala svoj delež v dohodku iz leta 1985.
Proizvodnja v industriji ni beležila v letu 1986 najbolj vzpodbudnih rezultatov. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil za 3 % manjši kot v letu 1985 in tako ni dosegel načrtovane rasti. Ob takih proizvodnih rezultatih industrije pa je potrebno poudariti, daje bil dosežen precejšen premik v kvaliteti proizvodov in uvajanju zahtevnejših tehnologij.
Vrednost izvoza blaga po podatkih iz carinskih deklaracij se je v letu 1986 v gospodarstvu občine v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 37 %, od tega pa je zmanjšanje vrednosti izvoza blaga na konvertibilno področje nekoliko manjše in je znašalo 30 %. V lanskem letu se je sicer vrednost uvoza blaga povečala za 13,7%, vendar skupni izvoz še vedno presega uvoz za skoraj 43 %.
Na dokaj visoko rast doseženih finančnih rezultatov poslovanja gospodarstva v lanskem letu so v pretežni meri vplivale cene. V primerjavi z letom 1985 so se v SR Sloveniji (ker jih v občini posebej ne spremljajo) cene pri industrijskih proizvajalcih povečale za 83,7 %, cene na drobno za 93,1 % in cene življenjskih potrebščin za okrog 96 %.
Po podatkih iz zaključnih računov za leto 1986 so gospodarske organizacije združenega dela v občini povečale celotni prihodek za 111 %, doseženi dohodek za 128 %, del čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo delavcev za 135 %, ter sredstva za akumulacijo za 158%. Gospodarstvo kot celota je torej v letu 1986, vsaj kar se sredstev akumulacije tiče, uresničilo ključni cilj lanske resolucije. Delež akumulacije v razporejenem dohodku se je namreč od leta 1985 povečal iz 15,7% na 17,1 % v lanskem letu. Visoko rast akumulacije gospodarskih organizacij v občini ilustrira tudi primerjava z gospodarstvom SR Slovenije. Le — to je v lanskem letu povečalo vrednost akumulacije za 88 %, njen delež v razporejanju dohodka pa seje od leta 1985 znižal iz 16,7 % na 14,1 %.
Povprečni osebni dohodek je v letu 1986 v gospodarstvu občine znašal 96.976.— din na zaposlenega mesečno, v gospodarstvu SR Slovenije pa 120.568.— din. V primerjavi z letom 1985 je bil v občini večji za 109,8 %, v SR Sloveniji pa za 122,3 %, kar kljub slabši kvalifikacijski strukturi zaposlenih v gospodarstvu občine kaže na precejšnje zaostajanje za nivojem v SR Sloveniji. Znesek tekoče izgube se je v gospodarstvu občine v lanskem letu povečal za 282 %. Z izgubo je poslovala ena temeljna organizacija, in sicer Marlesov TOZD Tovarna pohištva Lenart. Znesek izgube je znašal 241 milijonov din. S 1. januarjem letos se je TOZD Tovarna pohištva priključil k delovni organizaciji IMI Klemos Lenart, v okviru katere se uspešno izvaja program preusmeritve proizvodnje in prekvalifikacija delavcev bivše TOZD Tovarna pohištva v kovinsko predelovalno dejavnost.	Vinko Kramberger
Največje težave jim povzroča pomanjkanja obratnih sredstev, kar otežuje tudi njihova prizadevanja za posodobitev opreme in nove naložbe, vendar z vztrajnostjo gre tudi na tem področju.
NOVA NALOŽBA BO ODPRLA NOVE MOŽNOSTI
Še v letošnjem prvem polletju načrtujejo pričetek naložbe, ki bo veljala okrog 600 milijonov dinarjev in bo omogočila pričetek proizvodnje orodij za potrebe metalurških temeljnih organizacij v okviru Mariborske livarne. Nova proizvodnja naj bi v celoti stekla v prvem četrtletju prihodnjega leta, postopno pa naj bi jo pričeli uvajati že letos. Ob tej naložbi pa imajo seveda še druge načrte. Okrog tri četrtine svojih proizvodnih zmogljivosti bodo skušali nameniti zahtevnejšim programom in povečati obseg proizvodnje v letošnjem letu za 39 %. Kljub temu, da so prešli na 40 urni delovni teden, so povečali storilnost in je ta cilj uresničljiv. Letos bodo sprejeli še okrog 20 novih delavcev, tako da bo obetavni kolektiv lenarške TOZD Mariborske livarne štel konec letošnjega leta že 155 zaposlenih.	Edvard Pukšič
MLADI V ZNANJU IN VEŠČINAH SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
Tekmovanja »Mladi v Splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti« so vsakoletni manife-stativno-delovni prikaz pripravljenosti mladih na področju zaščitnih, samozaščitnih in obrambnih nalog. Ta dejavnost je v letnih programih dela osnovnih šol, tekmovanja pa so postala sestavni del programa akcije NNNP v okviru obrambnih priprav krajevnih skupnosti.
Letos bomo že devetič organizirali v mesecu aprilu in maju šolska in občinsko tekmovanje. Občinsko tekmovanje bo še posebno slovesno obeleženo, saj bo izvedeno 9. maja v počastitev občinskega praznika. D. Roškarič
OBČINA LENART POBRATENA Z KNIČEM IN BRUSOM V SR SRBIJI, PRIJATELJSKO POVEZANA Z ZLATAR BISTRICO V SR HRVATSKI
BRATSTVO, PRIJATELJSTVO IN KORISTNO SODELOVANJE
Lenart že vrsto let neguje in krepi vsestransko sodelovanje s pobratenima občinama Knič in Brus iz SR Srbije. Delovne ljudi vežejo pristni medsebojni stiki in želje po sodelovanju na najrazličnejših področjih. Povezane so tudi KS, šole, društva in še bi lahko naštevali. Bratski stiki so tovariški in prisrčni, srečanja s pobratimi v Srbiji in pri nas v Slovenskih goricah pa vselej nepozabna. V zadnjem času smo razvili tudi sodelovanje s prijateljsko občino Zlatar Bistrica iz SR Hrvatske. Prav pred kratkim smo v lenarškem domu kulture spremljali bogat kulturni program njihovega KUD-a Konjšči-na. V našem časopisu bomo tokrat čisto na kratko zapisali nekaj podatkov o teh občinah.
KNIČ — središče občine v Kragujevškem okraju, leži na severnem vznožju, na rahli vzpetini v srednjem delu Šumadije. Šu-madija je dobila ime po nekdanjih nepreglednih gozdovih, ki so pokrivali njeno ozemlje. Tod vlada zmerno celinsko podnebje, letna količina padavin je 800— 1000 mm, razvito je poljedelstvo (žitarice, sadje in zelenjava), industrija se je razvila po 2. svetovni vojni. Šumadija je zna-
na iz časov prvega in drugega srbskega upora, srbskoavstrijskih vojn in obeh balkanskih vojn. Med NOB pomembno središče
partizanskega gibanja, xkar 5 partizanskih odredov in 2 brigadi. Preko Kniča vodi cesta Kraguje-vac—Čačak, v bližini je tudi železniška proga Beograd —Skopje. Občina meri 413 km2, ima 36 naselij, 6042 gospodinjstev in 20.965 prebivalcev. Razvito je
kmetijstvo (poljedelstvo, sadjarstvo), nekaj manjše industrije.
BRUS — mestno naselje v Srbiji, občinsko središče za 58 naselij. Leži na nadmorski višini 429 metrov, desno od Rasine, ob vznožju Kopaonika. Kopaonik je ena od najlepših srbskih pla-
nin, poleti dobro obiskano klimatsko letovišče, pozimi pa izredno pomemben sodoben zim-sko-športni center. Brus se razprostira ob rasinski cesti, je križišče poti proti Kopaoniku, Joša-nički banji, Aleksandrovcu in Kruševcu. Občinsko središče je
bilo ustanovljeno leta 1833. Brus se je razvijal kot gospodarsko središče sadjarskega in živinorejskega zaledja, bil je sedež Kozni-škega, nato pa Kopavniškega okraja. Šolo je dobil leta 1848, trg pa je postal leta 1885. Na začetku 20. stoletja je dobil prvo industrijsko podjetje (žago), ima sodobno trikotažno tovarno (Brusjanko). Razvija se turizem. Leta 1980 gaje prizadel hujši potres. Občina meri 606 km\ ima 5427 gospodinjstev in 22.679 prebivalcev.
ZLATAR BISTRICA - občinsko središče za 92 naselij blizu Krapine v Hrvatskem Zagorju. Ozemlje občine meri 343 km2, imajo 9393 gospodinjstev in 33.406 prebivalcev. Prijetni kraji, vredni ogleda in obiska, v nenehnem razvoju. V občini imajo 10.064 hektarjev kmetijskih površin in 15.208 ha gozdov. V družbenem sektorju je zaposlenih 5861 ljudi, največ v industriji (3463). Prometno dobro razvito področje, imajo kar 5 železniških postaj. Razvito kmetijstvo (leta 1983 so pridelali 7000 ton pšenice in 26.300 ton koruze). V bližini je Krapina, znana po arheoloških najdbah (Krapinski pračlo-vek) in toplicah. Precej tekstilne industrije, znano trgovsko in industrijsko središče v Hrvatskem Zagorju.
M. TOŠ
DOBITNIKI PRIZNANJ M
ZNAKA OF
Priznanje je namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe.
Priznanje OF slovenskega naroda — srebrni znak letos prejmejo: Jože Dren, Štefan Skoda. Marjan Toš, Slavica Vogrin in Alojzija Žemljic.
Priznanje občinske konference SZDL pa prejmejo: Cvetka Črnčič. Anica Kajsers-berger. Jožica Kramberger, Alojz Lovrenčič, Marjana Se* nekovič. Branko Tuš. Štefan l rbanič, Boža Volf. Jože Žižek, Lovska družina Benedikt.
VARNO OB NOVEM PROMETNEM REŽIMU
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Lenart obvešča vse delovne ljudi in občane na spremembo prometnega režima na Maistrovi ulici v Lenartu.
V četrtek, 7. maja 1987 bo predana svojemu namenu avtobusno postajališče in s tem bo povečan promet predvsem avtobusov, po Maistrovi ulici. Ker želimo zagotoviti varnost vseh udeležencev v prometu, prosimo za večjo pozornost na tem področju.
Posebej opozarjamo na to spremembo mlade, pešce in starše, ki vodijo svoje malčke v WZ, ter vse, ki se napotijo v zdravstveni dom.
Svet za preventivo in vzgojo si bo prizadeval, da bo ob pomoči ustreznih služb čim-
prej uredil cestno signalizacijo, ki bo optimalno zagota-
vljala varno odvijanje prometa na omenjeni ulici.
Pri osnovni šoli v Lokavcu bo ob 100-Ietnici šole veliko ljudsko zborovanje. Pričelo se bo v nedeljo, 10. maja ob 14. uri.
SREČANJE Z DIREKTORJEM TIMINE KMETIJSKE ZADRUGE V LENARTU
KAJ SE DOGAJA Z GOVEDOREJO V OBČINI LENART?
Najprej naj povem, kaj me je privedlo do tega, da napišem svoj prispevek v naš časopis. Na terenu se je namreč v zadnjem času pojavil dokajšen problem na področju reprodukcije govedi. Nesporno je dejstvo, da se kmetje vedno pogosteje odločajo za pripuste svojih plemenic pri tako imenovanih črnih ali zakotnih bikih. Naveden problem je bil izpostavljen že na 8. seji
PREJELI SMO
zujejo občinsko središče s krajevnimi centri v občini. Tu bo lahko videl na nekaterih pašnikih tudi 10 do 15 plemenic, vmes pa tudi eno, dve, včasih pa tudi večje število živali moškega spola (seveda skrajno neprimernih za razplod), ki nezakonito opravljajo svoje poslanstvo. In ker spričo gospodarske situacije, v kateri smo, vedno in povsod govorimo o iskanju notranjih rezerv, bi bilo prav, da te naše ogromne rezerve, ki jih imamo v govedorejski
vljati časa, pa govoriti o tem, kakšna je proizvodna sposobnost za pitanje in proizvodnjo mleka pri potomcih selekcioniranih bikov ali potomcih genetsko nepreverjenih bikov. Dednostni delež, ali heritabilitet, kot temu strokovno pravimo, znaša namreč za prirast od 45 — 70%, za proizvodnjo mleka pa od 15_40%. Ker pa večino telet, ki so sposobna za nadaljnjo rejo, izpitamo do končne teže v naši občini, nam dejansko ne bi smelo biti vseeno, če nam žival pri-rašča na krmni dan 1,10 kg ali 0,70 kg pri enaki porabi hrane. Vsak si lahko izračuna, kaj to finančno pomeni pri ca. 4000 glavah pitancev, kolikor se jih izpita letno v naši občini v obeh sektorjih proizvodnje. Da do teh razlik pri dnevnih prirastkih prihaja, se lepo vidi na farmah mlado pita-
lastnik živali želi. V praksi je trenutno ta odločitev odvisna izključno od volje posameznih osemenjevalcev, odnosno od njihovega časa.
Zavedati se namreč moramo, da gre veliko število črnih pripu-stov prav na rovaš nepripravljenosti posameznih osemenjevalcev, da bi svoje delo opravili na domu. Dobro vemo, da so na posameznih kmetijah starejši ljudje, ki fizično niso v stanju ple-menice spraviti do osemenjevalne postaje. Prav tako so primeri, da so mlajši ljudje na kmetiji, ki so tudi zaposleni, prav v tem času v službi in podobno.
Čimprej bo treba začeti razmišljati o tem, da se to področje dela prenese na veterinarsko postajo Maribor, DE Lenart. S tem bi se po mojem mnenju znatno povečale možnosti o izvajanju
30 LET RIBIŠKE DRUŽINE PESNICA
NEKAJ KRATKIH VETERINARSKIH
NASVETOV
Tokrat ne bi želel pisati o boleznih živine, ampak o drugih stvareh, ki tudi zanimajo naše živinorejce.
Ko se začne sedaj spomladi zopet zidarska sezona, boste marsikje zidali ali pa prezidavah tudi hleve. Ne nameravam svetovati nobenega tipa hleva, pač pa bi rad opozoril, da je pred be-toniranjem treba paziti na padec stojišča pri govedu. Ta naj ne bo večji kakor I cm na tekoči meter. Če je ta padec večji, se pri govedu prav rada pojav ljata izpad rodnice in bolezni nog zaradi nenaravne drže živali. Tudi za velike krave je dovolj 1 m široko stojišče. Živali so tako prisiljene ležati na eno stran in zato ne pride do poškodb seskov pri vstajanju.
Ko že govorim o poškodbah seskov, naj omenim, da pride do mehanskih poškodb, če impulzatorji pri molznih strojih niso v redu. če so prehitri ali nepravilno nastavljeni. Kakor hitro pa pride do poškodb seskov, je prisotno tudi v netje vimna, ki ga je skoraj vedno potrebno zdraviti z antibiotiki. V tem primeru pa mleka človek ne sme uporabljati za hrano in tudi izdelki so škodljivi. Prodajati takega mleka ali mlečnih izdelkov pa je tudi prekršek.
Za preglede in popravilo molznih strojev je že urejena servisna služba pri Mariborskih mlekarnah, prijavite pa lahko okvaro tudi pri delovni enoti veterinarske postaje Lenart.
Rad bi opozoril še na staro navado, ki pa gre včasih v pozabo. Gre za to, da bi naj teleta stara deset dni že jedla in pila.
Takim teletom se hitro razvijajo predželodci, kar je posebno pomembno za teleta, ki jih prodajamo za rejo.
Vedno pogosteje se pojavljata tudi driska in poginjanje pri majhnih pujskih. Iz izkušenj vemo, da pujske zelo žeja in iščejo gnojnico ali kako drugo v glavnem nečisto tekočino. Zato naj pujski, ki nimajo napajalnikov na voljo, dobivajo že od tretjega dneva kamilični čaj. Po treh dneh zamenjamo čaj s prekuhano vodo. ki jo dajemo tudi tri dni. Nato jih napajamo s čisto vodo. Pujski morajo imeti tudi dovolj suhe stelje — slame. Da bi bil zrak suh in topel, priporočam še infra žarnico tudi v toplem.
Na kraju še opozorilo lastnikom psov, ki svojih živali še nimajo zaščitno cepljenih zoper steklino, da to takoj uredijo.
Slavko Kramberger, dipl. vet.
URESNIČITEV DOLGOLETNIH ŽELJA
Ribiška družina Pesnica, ki je bila ustanovljena leta 1957, praznuje letos svoj jubilej. Že prvi upravni odbor je dokaj smelo zastavil svoj program. Leta 1977 seje takratno vodstvo Ribiške družine Pesnica odločilo za nakup stanovanjske hiše ob jezeru v Radehovi, kjer bi z adaptacijo uredili ribiški dom. Zaradi objektivnih, deloma pa tudi subjektivnih razlogov do realizacije ni prišlo.
Danes je stanje drugačno. Predsedstvo ribiške družine je že preteklo leto izdelalo svoj program dela in ga posredovalo skupščini ribiške družine. Po tridesetih letih bomo v sklopu prireditev krajevnega praznika krajevne skupnosti Gradišče razvili družinski prapor. Ta veličastni dogodek naj bi bil tudi zaprisega za aktivno in enotno delo na področju sladkovodnega ribištva na Slovenskem, posebej pa še v matični ribiški družini.
Druga pomembna naloga je pričetek gradnje ribiškega doma ob jezeru Gradišče. Za gradnjo doma so izpolnjeni vsi pogoji. Tako bomo ob jubileju po razvitju družinskega prapora položili še temeljni kamen za naš ribiški dom.
Vse te pomembne naloge pa so velika obveza za vodstvo in vse člane ribiške družine. Med nami ne sme biti člana, ki bi stal ob strani. Kakršnakoli pomoč bo za skupnost veliko dejanje za ribištvo pa pomembna pridobitev. Rezultatov našega dela bodo veseli tudi mlajši rodovi, ki nas bodo dostopno zamenjali.
Predsednik predsedstva RD Pesnica Srečko Lipnik
ZA ZEMLJO IN ŽIVLJENJE NA NJEJ
Tisto sredo popoldne se je slo-venskogoriška pokrajina grela na toplem aprilskem soncu, ki je končno nekoliko pogumneje pokukalo izza oblakov. Kljub sedemnajsti uri pa se je na drugi strani telefonske žice s številko 74-296 že po prvem klicu oglasil moški glas: »Zadruga, prosim!«
Inženir agronomije Leopold Hameršek je direktor lenarške Kmetijske zadruge šele od maja lani, sicer pa je povezan z zemljo in življenjem na njej že od zgodnje mladosti. Rodil se je v vini-čarski družini v Voličini in po končani osnovni šoli nadaljeval šolanje v poklicni kmetijski šoli v Svečini. Toda še pred šolanjem je moral skoraj leto dni poprijeti za vsako delo, da si je prislužil nekaj denarja. Po opravljeni šoli se je mladi Polde, zaljubljen v slovenskogoriške gozdove, travnike, polja in sadovnjake zaposlil pri kmetijskem gospodarstvu
Selce. Kot mlad fant pa se je zavedal, da tudi zemlja zahteva kmetijske strokovnjake in zato se je odločil za študij v srednji kmetijski šoli za odrasle v Rakičanu. Že po prvem letu pa se je vpisal v Višjo agronomsko šolo v Mariboru.
Leopold Hameršak je doslej opravljal najrazličnejše naloge v kmetijskih organizacijah v Lenartu, prav tako pa se je tudi aktivno vključeval v samoupravne in druge organe. Na vseh teh področjih pa je aktiven še danes. Zapišimo še, da je vrsto let vodil odbor za agroživilski kompleks pri Medobčinski gospodarski zbornici za Podravje, bil pa je tudi podpredsednik Splošnega združenja za kmetijstvo v Ljubljani. Številni lenarški kmetje in drugi občani poznajo Leopolda Hameršaka kot zagnanega kmetijskega strokovnjaka, ki si z vsem svojim znanjem prizadeva, da bi slovenskogoriška zemlja
ko dosegati večje in kakovostnejše pridelke.«
Pri Kmetijski zadrugi in Agro-kombinatu v Lenartu danes s ponosom kažejo na samoupravni sporazum o sodelovanju lenar-ških kooperantov z družbenim sektorjem kmetijstva.
»V prihodnjih letih se bosta morala oba sektorja kmetijstva še tesneje povezovati, kajti le s skupnimi močmi, znanjem in vsem tistim, kar nam ponuja narava, bomo lahko uresničili pomembne cilje: več pridelane hrane, večji izvoz v kmetijstvu in boljši standard kmetijskega delavca. Menim, da do uresničitve vsega tega ni več daleč.«
»V lanskem letu smo opazili padec mlečne proizvodnje. Dobri kmetje in strokovnjaki vedo, da sta krava in živinoreja mati slovenskega kmetijstva, bojim pa se, da se slovenski in jugoslovanski živinoreji slabo piše. Marsikje zmanjšujejo osnovno čredo, manjši je stalež telet in s tem logično manj mleka. Veliko bolje ni tudi na drugih področjih, osebno sem prepričan, da imamo v občini, republiki in državi dobre kmetijske strokovnjake in tudi dobre in poštene kmete. Le ti so kljub težavam vrsto let vztrajali. Ob vse višjih obrestnih merah, vse dražjih investicijah v kmetijstvu pa se bojim, da bomo vsi skupaj omagali.«
Ob premišljevanju o podatkih, ki so se v pogovoru z njim nabrali v moji beležki sem prišel do spoznanja, da bodo slovenski in jugoslovanski kmetijci prav gotovo tudi v prihodnje uspešno premagovali večja in manjša krizna obdobja in da se črnogledi obeti mojega sogovornika ne bodo uresničili.	J. Kurbus
skupščine Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, ki je bila konec meseca januarja letošnjega leta. Na navedeni seji je bilo dorečeno, da odgovarjajoče službe skupščine občine Lenart povza-mejo konkretne ukrepe za odpravo tega stanja. Z občinskim odlokom, ki govori o načinu oplojevanja živali, smo si lepo zapisali, da se oplojevanje govedi na območju občine Lenart opravlja izključno z osemenjevanjem na dogonskih mestih, z osemenjevanjem na domovih rejcev ter s pri-pustom v odročnih predelih in to samo s tistimi plemenjaki, ki jih dodeli ŽVZ Ptuj. Za neizvajanje določil tega odloka so predvidene tudi ustrezne kazni, vendar imam občutek, da odgovarjajoče inšpekcijske službe temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti. Tisti, ki se želi prepričati, ali so zgoraj navedena dejstva točna, se naj v času sezone paše pelje ob glavnih cestah, ki pove-
obrodila čim več. Skoraj sedem let je bil direktor delovne organizacije Agrokombinat.
»V lenarški občini se niti ne zavedamo, koliko možnosti si skriva v zemlji in kmetijstvu. Škoda je, da smo jih začeli pre-
Prijeten prizor iz farme v Verjanah
proizvodnji, tudi izkoristimo. Vedeti namreč moramo, da je umetno osemenjevanje ena od zelo pomembnih oblik masovne selekcije. Ne kaže posebej zapra-
nega goveda v AK Lenart, kjer redno opravljamo posamezne kontrole prirastkov in prav ti pokazatelji so me privedli do tega, da se oglasim.
In kakšne so rešitve za odpravo sedanjega stanja?
—	Dosledno izvajanje odloka o načinu oplojevanja živali. Mnenja sem, da ne smemo iskati vzroka za neizvajanje odloka v ceni osemenjevanja, kajti ta strošek predstavlja 3,5 kg vrednosti teleta sposobnega za nadaljnjo rejo pri sedanjih cenah. Vemo pa tudi, da bomo delež telet, ki niso sposobna za nadaljnjo rejo v veliki meri zmanjšali, če bomo delali tako, kot nam narekuje odlok. Po vsej verjetnosti bi kazalo tudi imeti dve odkupni ceni za teleta sposobna za nadaljnjo rejo, tako kot to imajo nekatere sosednje občine. Lastnik teleta, ki bo lahko dokazal s potrdilom, daje bila plemenica umetno ose-menjena, naj dobi ceno, ki je v veljavi, ostali pa n. pr. 20 % manj.
—	V najkrajšem času je potrebno doseči dogovor z izvajalcem osemenjevanja o obveznem osemenjevanju na domu, če to
osemenjevanja na domu. Prav tako bi se povečal procent brejosti plemenic ob prvi osemenitvi in to predvsem zato, ker bi lahko lažje izbrali optimalni čas osemenitve. Vem, da je to dodatna obremenitev za delavce v DE v Lenartu, prepričan pa sem, da bi se s kakšnimi dodatnimi zaposlitvami dalo to delo uspešno izvajati.
Prepričan sem, da so lenarški veterinarji pripravljeni napraviti vse za doseganje boljših rezultatov v govedorejski proizvodnji.
Kmetijska pospeševalna služba, bi naj dala pri svojem delu na terenu večji poudarek vlogi in pomenu umetnega osemenjevanja in ljudi na tem področju tudi bolj osveščala.
Na koncu svojega prispevka, naj iznesem zaključno misel o tej problematiki. Kmetijci in veterinarji, ki delamo v proizvodnji in s tem problematiko tudi poznamo, smo dolžni o nepravilnostih, ki se na terenu dogaja obveščati odgovarjajoče občinske strukture. Te službe pa so po vsej verjetnosti tudi dolžne, da to problematiko zadovoljivo rešijo.
MIROSLAV BAUMAN
pozno izkoriščati. Prav zato smo se v kombinatu že pred leti odločili za gradnjo sodobne farme govejih pitancev, pri čemer smo naleteli na velik posluh in pomoč v vsej občini, pri sestavljeni organizaciji TI M A in mariborskem gospodarstvu. Danes imamo v občini dve takšni farmi z najsodobnejšo tehnologijo. To je le nekaj tistega, kar nam ponuja zemlja in seveda pridnost naših kmetijskih delavcev, kmetov in strokovnjakov. V prihodnjih letih pa bomo morali naše kmetijstvo opremiti s še sodobnejšimi stroji, uporabiti več znanja in ta-
Leopold Hameršak
4 - DOMAČE NOVICE LENART
DOMAČE NOVICE LENART - 5
MLAD! PIŠEJO
JURJEVI DNEVI V DEŽEL! SO ZDAJ
Lepo nedeljsko jutro meseca maja 1986. Ne vem, kaj me je prebudilo. Ali petje ptic ali božajoči sončni žarki? Verjetno oboje! Ne smem več spati in lenariti, ven moram, na zrak, na sonce, k pticam in cveticam, k cvetočim drevesom . . .
Sedla sem na balkon in razmišljala o tem. kaj vse še moram danes postoriti. Aha. napisati moram pismo prijateljicama Katarini in Nataši v Gružo v SR Srbijo. Meseca maja leta 1985 sta Katarina in Nataša obiskali skupaj z ostalimi člani iz osnovne šole Cruža našo osnovno šolo v Voličini. Bili sta gostji tudi pri meni doma.
Tudi takrat je bil maj in je sijalo sonce, tudi takrat so cvetele rože in pele ptice. V svojih zadnjih pismih me prosita, naj jima napišem, kako je pri nas. Prav danes jima bom pisala in opisala tako. kot vidim, čutim in slišim. tako kot doživljam letošnjo pomlad. Da, vso lepoto pomladi pri nas je treba doživeti.
»Dragi prijateljici, vama lahko vse to opisujem, ker sta vse to že videli, vidve imata predstavo o pomladi v Slov. goricah. Želim. da ne bi tega nikdar pozabili. Se še spomnita piša vetra, ki je prihajal iz gozda ? Se še spomnita petja ptic? Nataša, ti si rekla. da pojo tako lepo ubrano, kot da bi imele dirigente.
Tudi danes piha veter in pojo ptice! Sadovnjak za blokom je spet poln trobentic, veternic, vijolic in cvetočih jablan. Se še spomnita vrtca v Selcih in številnih cvetočih dreves ob njem ? Tudi letos so drevesa cvetoča in njive so spet preorane. Ti si rekla, da je naš gozd posebej zelene barve. Veš, tudi letos je tako zelen. tako lep kot najlepše stkana zavesa. Najlepše pa so naše plantaže — naša tovarna v naravi. Tudi lani so cvetele, se še spomnita? Od hriba do hriba vidim same cvetove, pol čebel, ki nabirajo med. Dragi prijateljici, mislim, da sem vama obudila spomine na našo pomlad, opisala to. kar čutim danes, prihodnjič pa vama bom opisala, kakšna je letošnja pomlad, če jo opazuješ z Maistrovega stolpa!«
Umaknila sem se z balkona, ker je sonce neusmiljeno pripekalo. Neka neznana sila me je vlekla ven. na njive, v sadovnjake. med ljudi, ki so polni elana opravljali vsa spomladanska opravila: sadili, kopali, orali. . . .
Traktorji in motike so peli svojo neizpeto melodijo, sonce pa je grelo zemljo, da bo posejano seme lahko vzklilo . . . Tam v gozdu pa je pela kukavica svoj ku-ku . . .
Darja Kovačič 8. a OŠ Voličina
Pomladna razglednica jezera v Radehovi
Lenarški osnovnošolci pri delu v klubu občanov
RAZSTAVA -8. MAREC
Tako je pisalo na oknih kluba občanov v Lenartu v dneh pred praznikom. Kaj se je dogajalo?
Sekretariat sekcije za spremljanje družbenopolitičnega in družbeno ekonomskega položaja ter družbeno politične aktivnosti žensk pri krajevni konferenci SZDL Lenart je povabil k sodelovanju vzgoj-novarstveni zavod »Marice Kerenčič« in osnovno šolo Lenart. Ozdvali smo se in ob 8. marcu pripravili razstavo. WZ je razstavil igrače, ob katerih razvijajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost. Vse igrače so delo pridnih rok njihovih tovarišic. Bile so kvačka-ne, sešite, lepljene, skratka zelo domiselne in zanimive. Otroci so enotno ugotovili, da je najboljši krokodil. Videla sem nekatere mamice, da so to in ono stvar zavzeto opazovale. Razumela sem, zakaj. Tova-rišice iz vrtca letos praznujejo 30-letnico svoje dejavnosti, imajo že mnogo izkušenj in marsičesa nas lahko naučijo. Morda bodo kdaj prikazale izdelavo igrač, njihovo uporabo ali celo postregle s kroji.
Osnovno šolo je predstavljala pionirska zadruga. Najmlajši so napisali nekaj toplih misli o mamicah. S svojimi izdelki pa so se predstavili likovni, modelarski, oblikovalni in šiviljski krožek. Učenci so tudi pokazali, kako nastajajo izdelki. Seveda brez pomoči učiteljic ne bi šlo. Predsednica pionirske zadruge Petra Mencigar je imela polne roke dela s prodajo izdelkov. Zaslužili smo okrog 30.000,— din. »Ni veliko«, smo menili. V šolski hranilnici pa so nas potolažili: »Dinar k dinarju pripomore.« Razstavljamo in prodajamo prav radi. Z zaslužkom kupujemo material za nadaljnje delo, najbolj zaslužne zadružnike pa bi radi popeljali na izlet.
Še vedno ne moremo pozabiti republiške razstave pionirskih zadrug, ki je bila lanske jeseni v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovali smo s svojimi najboljšimi izdelki in spoznali, da to, kar zmorejo drugi učenci po Sloveniji, zmoremo tudi mi.
Naša pionirska zadruga ima veliko širše področje svojega dela, kot je lahko pokazala na razstavi, pa o tem morda jeseni, ko bomo lahko pokazali poljske pridelke in prva jabolka iz našega sadovnjaka.	Marija Dvoršak
BREZ OČAL O OČALIH
PREDSTAVITEV MLADE LENARŠKE OPTIČARKE ZDENKE MILOŠIČ
Človek pride v leta, ko želi nekaj ustvariti, in tako je tudi naša sogovornica Zdenka Milošič po 13-letnem delu v prodajalni Ghetaldusa v Mariboru začutila, da je potrebno v njenem delu in življenju nekaj spremeniti. Želela je postati sama svoj gospodar, da bo lahko delala tisto, kar je najbolj želela in znala. V Zagrebu izšolana optičarka se pri tridesetih letih ni hotela zadovoljiti samo s prodajo očal. Misel je dala be-
Zdenka Milošič: Rada bi prostore v občinskem središču
sedo, beseda dejanje in tako je postala obrtnica. Na svoje noge se je postavila težko, kajti tudi za optično delavnico je potrebno imeti začetni kapital. Prostor si je poiskala v Lenartu iz dveh razlogov: v občini do tedaj niso imeli takšne obrti, drugi razlog pa je v tem, da imajo v lenarški občini resnično posluh in razumevanje za razvoj obrti. Kot že rečeno, začela je zelo skromno, iz nič.
Opremo za lokal sta izdelala z možem sama, polavtomat za brušenje stekel je kupila pod zelo ugodnimi pogoji pri zasebniku iz Krškega, začetni material pa je predstavljalo 50 okvirjev za očala. Pravi, da bi bilo zelo težko, če ne bi v GHETALDUSU in ormoškem Optilu imeli veliko razumevanje za obrtnike začetnike. Prodajajo jim material pod dokaj ugodnimi pogoji, z daljšim rokom plačila, kot je sicer v velja-
vi. Ko je Zdenka Milošič uredila osnovne pogoje za delo, je seveda morala poiskati stranke. Poskrbela je, da so v lenar-škem zdravstvenem domu vsako drugo soboto v mesecu med 7. in 12. uro zdravniški pregledi za oči. Sama mora poskrbeti za pravočasno obvestilo krajanov po vsej občini, kdaj so pregledi. Pokazalo se je, da veliko predvsem starejših kmečkih ljudi, že po 10 in več let ni zamenjalo očal, čeprav se jim je vid bistveno poslabšal.
Z delom je zadovoljna, seveda pa dodaja, da bi lahko bilo še boljše. Moti jo to, da ni mogla dobiti lokala v središču Lenarta, saj jo morajo zdaj celo domačini iskati, kaj šele stranke iz drugih krajev. Upa, da ji bo uspelo pridobiti nove prostore v objektih, ki jih bodo zgradili ob novi avtobusni postaji. Potem bi mogoče tudi sončna očala šla bolj v prodajo. Zdaj v glavnem izdeluje očala po receptu in vam priskrbi kontaktne leče, če imate zanje recept. Material, zlasti zahtevnejša stekla, uvaža z Dunaja. Prizadeva si, da čim bolj sledi dosežkom na področju optike. Tako pri njej že lahko dobite nova, multifokalna stekla (varilux), na katerih so tri dioptrije, prehod med njimi je neopazen. Takšna stekla pridejo od 60 do 100 tisoč dinarjev. Socialno prispeva zanje 20 tisoč din. Vendar dodaja, da tudi druga stekla niso poceni. Očala s fotostekli in zahtevnejšo dioptrijo vas stanejo okoli 50 tisočakov. Že cene samih okvirjev se gibljejo od 4800 do 30 tisoč dinarjev. Seveda pa, če potrebujete očala in če niste preveč zahtevni, jih boste dobili tudi za 850 dinarjev, toliko morate prispevati k receptu. Zato le brez bojazni pojdite preverit svoj vid. Zdenka Milošič pravi, da bi ga morali kontrolirati vsaj vsaki dve leti. Zdaj si prizadeva, da bi pri zdravstvenem domu v Lenartu imeli več posluha, tako da bi bili zdravniški pregledi za oči vsak teden in tudi za otroke. Te morajo starši zdaj voditi v Maribor. Zdenka Milošič je polna idej in načrtov ob tem pa ima zelo spretne roke, ne samo za izdelovanje očal, zelo veliko plete in ob našem obisku se je celo pošalila, da ima v lokalu več volne kot očal.
B, C.
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravniška dežurna služba je organizirana pri splošnih ambulantah. Za delo in organizacijo dežurne službe je po svoji dolžnosti odgovoren vodja splošnih ambulant. Urnik dežurstev in dežurnih zdravnikov je vedno objavljen tudi v dnevnem časopisu Večer.
Nekaj napotkov za izboljšanje zdravja in boljše razumevanje zdravstveno-dežurne službe
1.	V primeru nesreče nudite poškodovancu takoj prvo pomoč. Z obiskom pri zdravniku ne odlašajte in ne čakajte do večera. Če menite, da čez dan ni bilo treba do zdravnika, potem potrpite še čez noč, ker poškodbe kot so zvini, piki, vreznine, opekline, udarnine, ki niso bile oskrbljene v 4—6 urah, lahko počakajo brez večje nevarnosti za življenje do naslednjega dne. Res pa je, da vas bodo takšne poškodbe bolele.
2.	Kadarkoli ste zaskrbljeni zaradi poslabšanja zdravstvenega počutja in menite, da je potrebna nujna medicinska pomoč, stopite do telefona in se posvetujte z dežurnim zdravnikom.
3.	Pri otrocih, ki imajo visoko vročino ne odlašajte do večera z obiskom pri zdravniku.
4.	Nočne hišne obiske opravljamo samo v izrednih primerih, saj dežurni zdravniki praviloma ne zapuščajo ambulante v nočnem času.
5.	Glede prevoza bolnega V ambulanto menimo, da ni bolezni, ki ne bi bila zdržljiva s prevozom z osebnim oziroma reševalnim avtomobilom. Seveda pa ne zahtevamo prevoza v ambulanto v primerih težkih kroničnih bolnikov, bolnih starostnikov, bolnikov po kapi ali težji operaciji in po oceni posameznega zdravnika morda še koga.
6.	Za starejše ljudi in tiste, ki so pozabljivi, priporočamo, da si vprašanja pred prihodom zdravnika zapišejo.
Morda na koncu še samo tole: Kadar naročate obisk na domu. bodite s tistim, ki ga kličete na dom takšni, kot bi želeli, da je on z vami.
Zaupajte v zdravstvo, ker samo na tak način bomo lahko vsi zadovoljni.
dr. Bojan Lovše
KMALU ZAČETEK IZGRADNJE CATV
PODPISANIH ŽE 300 POGODB

V mestnem naselju Lenart potekajo živahne priprave na pričetek izgradnje kabelske televizije. Podpisana je že pogodba z izvajalcem del (Gorenje ELRAD iz Gornje Radgone), projektno dokumentacijo je izdelal mariborski zavod za urbanizem, vse pa je tudi nared za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Zdaj so torej vsi dvomi odveč, kabelska televizija v Lenartu bo, saj bodo v začetku maja že pričeli izkopavati jarke za položitev primarnega voda.
Morda samo še nekaj kratkih informacij:
—	vsi krajani, ki so pogodbe že podpisali in nakazali del sredstev, morajo preostanek plačati najkasneje do 10 maja 1987;
—	pristop k izgradnji CATV pod sedanjimi pogoji velja do 1. maja 1987, plačilo vseh sredstev pa do 10. maja;
—	po tem roku veljajo zaradi pogodbenih obveznosti do izvajalca del nove cene, ki bodo višje za 40—50%;
—	podražitev bo zajela tudi tiste, ki so v zamudi s plačilom;
—	odbor za izgradnjo CATV pri krajevni skupnosti Lenari bo mesečno ugotavljal podražitve glede na rast cen in o tem sproti obveščal krajane.
XXXII. PRAZNIK OBČINE LENART
PRAZNOVANJE OF IN PRAZNIK DELA
PETEK, 24. APRILA PRI LENARTU OB 19. URI
Osrednja proslava v počasitev OF
—	podelitev priznanj OF
—	večer s Slovenskim oktetom
—	mladi recitatorji
SOBOTA, 25. APRILA 1987 V GRADIŠČU OB 7. URI
—	Meddružinsko ribiško tekmovanje
JUROVSKI DOL OB 17. URI
—	Praznovanje v počastitev krajevnega praznika PETEK, 1. MAJA 1987 NA ZAVRHU OB 8. URI
—	Pohod občanov na Zavrh v počastitev praznika dela OB 10. URI
—	pričetek proslave
—	otvoritev Završke kleti
—	prvomajsko zborovanje
SOBOTA, 2. MAJA 1987 PRI LENARTU OB 19. URI
—	Sprejem tekmovalcev v motokrosu in gostov na Trgu osvoboditve s prireditvijo
NEDELJA, 3. MAJA 1987 PRI LENARTU OB 15. URI
—	Mednarodna dirka v motokrosu s prikolicami »SIDE-CAR»
TOREK, 5. MAJA 1987 V GRADIŠČU OB 19. URI
—	Gostovanje Mariborskega okteta
ČETRTEK, 7. MAJA 1987 PRI LENARTU OB 14,30
—	Otvoritev avtobusnega postajališča
PETEK, 8. MAJA 1987 V BENEDIKTU OB 12. URI
—	Področna razstava pionirjev likovnikov in strokovni pogovor likovnih pedagogov v osnovni šoli
PRI LENARTU OB 15. URI
—	Otvoritev razstave »Motivi slovenskogoriške krajine v delih štajerskih umetnikov« v osnovni šoli
OB 16. URI
—	Otvoritev 4 razstave drobnega gospodarstva v telovadnici
SOBOTA, 9. MAJA 1987 V VOLIČINI OB 8. URI
—	Tekmovanje mladih v SLO in DS
OB 9. URI
—	Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe na strelišču Voličina
PRI LENARTU OB 16. URI
—	Otvoritev skladišča pri Kmetijski zadrugi in položitev temeljnega kamna za skladišče v Jurovskem dolu
OB 18. URI
—	SVEČANA AKADEMIJA s podelitvijo družbenih priznanj občine Lenart v domu kulture
NEDELJA, 10. MAJA 1987 V LOKAVCU OB 14. URI
—	Proslava ob 100-letnici osnovne šole
Delovne ljudi in občane vabimo, da obiščejo prireditve v čimvečjem številu.
Turistična ponudba občine Lenart je bogatejša, Završka klet končno vabi
TUDI V CERKVENJAKU NOVA ŠOLA
V	letošnjem letu se bo cerkvenja-škim šolarjem in delavcem šole. pa tudi krajanom končno izpolnila dolgoletna želja do jeseni bodo dobili novo šolo s telovadnico.
V	preteklem srednjeročnem obdobju smo že načrtovali delno ureditev šolskih prostorov v Cerkvenjaku.
S srednjeročnim planom za to obdobje. kot tudi sedanjim referendumskim programom pa smo v občini predvideli dokončno ureditev prostorov šole.
Po različnih variantah, kako čimbolj racionalno urediti Mski prostor, smo se v občinski izobraževalni skupnosti ob sodelovanju strokovnjakov in šole odločili za dozidavo ob sedanji šoli tako. da bodo imeli učenci pouk v eni zgradbi. Taka rešitev je po-
leg cenejših stroškov vzdrževanja in kurjave strokovno utemeljena tudi s pedagoškega vidika.
Tako nastaja na desni strani pred šolo nov prizidek. V kratkem pa bodo
pričeli tudi z gradnjo telovadnice in obnovitvenimi deli na obstoječi zgradbi.
Z dograditvijo in obnovo bo imela šola 10 sodobno urejenih učilnic in kabinete ter telovadnico, kar predstavlja pomembno pridobitev.
V šoli bo tudi nova moderno opremljena kuhinja, večnamenski
prostor z jedilnico in garderobe ter skupni prostori. Skupno bo dozidava in obnova stala cca 650 milijonov din.
Skoraj polovico teh sredstev (320 milijonov) je prispevala Izobraževal-
na skupnost Slovenije iz solidarno združenih sredstev vseh občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. Drugo polovico sredstev pa smo zbrali z občinskim samoprispevkom in iz sredstev združene amortizacije osnovnih šol.
Izvajalec del je domača delovna organizacija PGM P Centrovod. ki je bila na natečaju tudi najugodnejši ponudnik. Predvidoma bi naj bila šola končana do novega šolskega leta. Delavci Centrovoda pa so obljubili, da bodo storili vse. da bodo učenci z novim šolskim letom obiskovali že novo šolo.
Ker nam je sedaj zmanjkalo sredstev za opremo telovadnice, (predvidoma bo stala cca 25 milijonov), pričakujemo. da bodo del teh sredstev prispevali tudi krajani. Na ta način bi do pričetka pouka s skupnimi močmi lahko kupili tudi najnujnejšo opremo za telovadnico.
Topli in svetli novi šolski prostori bodo nudili učencem in delavcem šole primerne pogoje za učenje in delo.
Prepričani smo. da se bodo skupni napori vseh delavcev in občanov ter širše skupnosti, ki so prispevali sredstva, odrazili v dobrih uspehih učencev v nadalnjem šolanju, delu in življenju.
KARLA MAJCENOVIf
V Cerkvenjaku bodo zgradili tudi telovadnico
VELIKA PRIDOBITEV
SLOVENSKO-
GORIŠKA
IKEBANA
V Livarni so zmanšali število delovnih ur na teden in hkrati povečali storilnost. To je dobro, naj le gre tako naprej. Predlagam, da si dolgoročno zastavimo cilj, da bi 100 odstotno storilnost dosegli takrat, ko sploh ne bi hodili na delo.
Pred nami je neka j prazničnih dni. Če bo lepo vreme, si bodo lahko lenarški delavci oddahnili po njih šele na svojih delovnih mestih.
Pomlad je tu in Slovenske gorice spet postajajo zelene. Kmetje so zeleni zaradi cen gnojil in zaščitnih sredstev, obrtniki zaradi davkov, delavci zaradi omejitev osebnih dohodkov, gospodinje zaradi računov za elektriko, kar vsi počez pa smo zeleni, ker še nismo dovolj zreli za razumevanje ukrepov naše zvezne vlade.
Ob nadaljevanju gradnje hitre ceste skozi Maribor in proti Šentilju bo potrebno uvesti obvoze. Za tiste iz soboške in radgonske občine bo veljala še naprej sedanja cesta v Maribor, lenarški občani pa se bodo vozili čez hrib preko Male-čnika. V republiški skupnosti za ceste baje pravijo, da je takšen razpored prometa najprimernejši, ker so prebivalci lenarške občine že navajeni se voziti po najslabših cestah republiškega in regijskega pomena.
Telefonija v lenarški občini še vedno zaostaja. Prav gotovo zaradi tega, ker pristojni tovariši še niso uspeli »telefonirati« na pravi naslov.
Kuhinje pri Lenartu se želijo kadrovsko okrepiti. Še zlasti želijo kuharske mojstre, ki bodo zaradi zahtevnosti dela uporabljali velike kuhalnice.
Lovro Koloman