dobi jele iliko :ah :acih dre, pa V Novem mestn 15. aprila. 1886. I I; Dolenjske Novice Izhajajo l.in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanito v„Dolenj8ke Novice" na-ieto 1 gM., za. pol leta 50 kr. — XaroSnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrato z navadnimi črkami sprejema J. Krajec v Novem mestu._8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr.> trikrat 15 kr. / Današnjej številki je zaradi preobilega gradiva ^priložena priloga. Vredništvo. JE^ko se slovenski domoljubi za slovenskega kmeta potegujejo. Poročali smo že, da so se tudi letos v dřevném zboru potegovali naši slovenski poslanci ■«a pravice Slovencev in glasovali za vse, kar ko-liáti drŽavi. K naj odličnejšim slovenskim poslancem prištevamo velikega slovenskega domoljuba g. dr. y o šn jaka. Ta se čez 20 let po Štajerskem in po Kranjskem, v Gradci, Ljubljani in na ptinaji potegige za vse, kar bi Slovencem, zlasti; kmetom pomagalo, Nikoli ne zamudi tudi doma nobene prilike, ; kjer je treba, besedo izpod-bňd^jivo spregovoriti in dobri stvari postaviti se na čelo. Tudi letos se je v državnem zboru oglasil ÍQ tožil, kako se slabo kmetom godi, zlasti po Štajerskem, kjer so jim letos neizmerno davki na rastli, davki cesarski, deželni, okrajni in občinski Tožil je, da bi se morali vsi ti davki znižati, po višati pa samo davek na žganje; kajti ta škod Ijiva pijača se ceneje toči, kakor vino. Gosp. dr V o š n j a k premišljuje zlasti to vprašanje, kaj bi se storilo, da bi se kmetje ne mogli tako zelo zadolžiti, da se jim posestvo prodá, in đa morajo vzeti berasko palico in iti s trebuhom za kruhom. O tej zadevi je domoljubni gospod spisal letos v „Letopisu" učenega slovenskega društva „S 1 o-venske Matice" v Ljubljani obširno razpravo, ki meri na to, da bi se med Slovenci odpravilo razkosovanje gruntov in naredili marveč iz kmetskih gruntov tako imenovani „kmetski domovi", kateri se ne bi smeli prodajati na kose, torej tudi ne tako lehko zadolžiti. Kako bi se po postavni poti ustanovili ti „k m e t s ki domovi", o tem bode se državni zbor kdaj posvetoval. G. dr. Vošnjak je obžaloval, da se to že letos ni storilo. — Kako je pa omenjeni gospod v „Letopisu" stanje kmetov po Širokem svetu opisal, naj razvidijo nasi bralci iz sledečega: Na N e m š k e m kmetje, zatirani od upnikov, izgubljajo vse veselje do poljedelstva in se grunta neČejo več obdelovati. Samó na Bavarskem je bilo sodnijsko prodanih kmetij v treh letih 8549, med temi neobdelovanih 1705. Koliko je bilo po vsi Nemčiji prodanih kmetij, ni znano. Izseljenci v Ameriko so večinoma nemški kmetje. Učenjak je izračunal, da se je leta 1881 izselilo 357.930 Ijndij iz Nemčije v Ameriko. V Švici so kmetje zagazili v take stiske, n: K. f: Podlistek. Nekdaj in sedaj. (»«Ue.) Veliko sem vam že povedal iz starih Časov. Prepričali ste se pač, da je bUo nekdaj še hnje, kakor se vam še zdaj godi. Ali slišim pa, ljubi moji kmetje in rokodelci, slišim vaše žené, ki po ženskej navadi strašno tožijo : nam se godi hudo, ta,ko hnđo, da hujše ni mogoče. Prva mi pravi; ■ mož je siten, neznosljiv, pijanec, moja nikoli ne yeljá ; druga govori : ko bi se ga mogla rešiti ! jaz delam, on postopa, za plačilo sem zmeijana; tretja beseduje: za vsacega ima lepo besedo, le zame nikdar ne itd. itd. Zené, da ne sedite vselej na rožicah, vam paČ rad verjamem. Da imate marsikaj pretrpeti, da se vam tu in tam ntnie šiloma britka solza iz očesa, vam rad verjamem — vsaj smo t solznej dolini — kdo pa nima križev in težav? Toda je pa li bilo nekdaj boljše? Oj, stokrat in stokrat hujše se je godilo ženam. Kaj pa je bila žena pred Kristusom? Dekla, sužinja — in nič druzega. Mož je ž ujo storil, kar je hotela bila je edino le pod njegovo postavo — druge ni bilo, ki bi bila zagovarjala njene pravice. Besede ni imela nobene v hiši, gospodar jo je živil, ali zapodil kakor mu drago. Ako mu ni bila po volji, proč ž njo in drugo si je vzel. Uboga reva je morala 3 trebuhom za krohom. Kako drugače je pa sedaj ! Če tudi nimate vsega, kakor bi si želele, vendar le pravi krščanska zapoved, da ste možu enake. On je sicer vaŠa glava, a vé ne peta njegova, marveč pomočnice. Lastnovoljno ne sme ravnati z vami; brani vas duhovska in deželna gospodska. 58. síran. DOLENJSKE NOVICE. da so preobloženi z dolgovi. V bazeljskem kantonu so v poslednjih tridesetih letih sborej vse boljše in večje kmetije prešle v roko tamošnjih bogatinov, kateri ohiržé prejšiye kmete kot najemnike. Na manjših, z dolgovi preobloženih kmetijah se lastniki vzdržujejo le z največjim trudom, postranskim delom in — stradanjem. VAlzacijiinLotaringi so kmetje ^sled oderuŠtva tako propah, da po celih vaseh iti jeden nima lastne živine,, in da sploh vse imetje ni kmetovo, ampak lastnina odemškega ^ipnika. Ker ubogi kmetovalec vidi, da pri najvztrajnejšem in najmarljivejšem delu ne more shajati in se muÊi le za upnika, zgodi se, da prostovoljno zapusti svojo hišo in zemljo, in da služi rajse drugod za hlapca ali voznika, ^kor da bi v potu svojega obraza obdeloval polje v prid upniku, sam pa z rodbino trpel lakoto. Na Avatrijsko-Ogerskem kmetski stan še ni tako silno propal, da bi se ne smelo opati na vzboljšanje njegovih denarstvenih razmer, daai so številke o zadolženji na kmetih ogromne. Skrajni čas pa je, da se z odločmm delovanjem ohrani in krepča, kolikor je še ostalo zdravega na kmetih. V Avstriji, narastli so dolgovi na kmetijskih posestvih o poslednjih 10 letih za 488 milijonov goldinaijev. Od leta 1872 do 1881 je bilo eksekutivno prodanih 75.397 kmetij, za katere se je skupilo 152 milijonov goldinarjev vsled prenizke kupnine. Dr. R. Meyer pripoveduje, da je blizu Velicega Varaždina na Ogerskem prišel v vas, katera je leta 1848. imela 137 hiš, leta 1867 do 70 in leta 1880 le še 35. Vinogradi v okolici so bili zapuščeni in s trnjem zaraščeni — nasledek židovskega odcruštva. Kmetije se razbijajo, ter na drobne kosce predavajo, in tako se Praviš, moj mož je pijanec, je sitnež, hudobnež. Da so res nekteri, rad verjamem. Ali mish si žena, da bi ti imela ravno tega moža pred dva tisoč leti — kako bi bilo takrat ? Zapodil bi te bil od hiše, vzel bi bU drugo, da jo tudi zapodi, ko se je naveliia! Mislim pa, da je pač bolje, nekoliko sitnosti potrpeti, da tudi še kaj hujšega prenašati, kakor kar tebi nič meni nič pod kap postavIjenej biti ! Kako bi se bila tresla pred njim še le taJo-at, ako že sedaj trepetaš, ko te vendar varuje vera in postava?! Pa Še nekaj. Ženske, pa brez zamere! ve se posebno rade skavsate in spopadete, ako vas je več v hiši. Sam vem, kako je bilo Že tn ali tam, Iger je bila pri hiši ena ali več moževih sester, ali stara mati, ali kakova druga ženska. Bil je včasih boj in krik in sod, da se je ogenj delal ; — človek si je ušesa zamašil, ko je mimo Šel. Kako je bilo pa nekdej ? — Ćadno ! — mož uniči kmetski stan. Na Ogerskem pride kmalu ' tako daleč, da bo, kakor Židovom obeČajo preroki, : vsak Žid imel 10.000 kriičanskih sužnjev. Le dve, v novejšem Času najkrepkeje razvijajoči se državi : Severna Amerika in Rusija namreč, kažeti povoljneje kmetijske razmere : prva vsled svojih modrih postav, po katerih se kmetije ne smejo niti rušiti, niti zadolžiti, niti prodati imetka zemljišč, tako da posamezni kmet vživa zemljo mu podeljeno, zadolžiti je pa ne more. Zaradi tega ga tudi nikoli ne more kakor upnik pregnati iz podedovanega zemljišča. Iz teh splošnih opazek torej razvidimo, da kmeteki stan v starih evropskih državah Čim delj Časa, tem huje propada, da stopajo namesto velikih kmetij, na katerih bi živela vsaj po jedna rodbina ob poljedelstva, ali pritlikave kmetije, prave beračije, ali pa zakladnice bogatinov. Kaj je krivo tacemu silnemu propadu, smo že omenjali. V prvi vrsti so krive napačne misli njih, ki postave delajo, kateri so razmere na kmetih prirejali po isti meri, kakor za druge stanove, ne da bi bili spoznali, da sta kmet in zemlja liže po naravi tesno zvezana. V drugi vrsti pa je tudi ostahm stanovom kmet le stvar, da jo izsesavajo in odirajo, namesto da bi skrbela za ohranitev in blagostanje kmetskega stanii. Pozabili so, da jim kmet more donašati le tako dolgo zlatih jajc, dokler ima sam a čim živeti, in dokler ni slečen do nazega. Tako piše dr. V o š n j a k. Iz tega razviđite, bralci, da s o možje na svetu, ki mislijo na kmeta. Pomagajte si pa tudi kmetje sami, da se vam ne bode tako godilo, kakor se godi mnogim po širokem svetu. Na vse strani bodite previdni, da se ohranite na svojem posestvu, pod svojo streho, na svojem domu. Gorje človeku, ki nima lastnega doma ! j I*-i;. je imel po več žen, dve, tri, deset, tudi še več! In tako je še sedaj med Turki in drugod, kjer ni krščanske vere. Sedaj si pa misli, krščanska gospodinja, da bi bile razun tebe pri tvojem možu še tri, štiri druge. Mož bi imel morda vse ali vsaj ktero raje kakor tebe. BUe bi tvoje tovaršice jezične, hude, sitne, nepotrpežljive, zbadljive, oprav-Ijive — kako bi bilo v hiši? Strah in groza me je povedati: — rečem samo, bil bi Živ pekel! Tudi tebi krščanska žena je sedaj stokrat boljše, akoravno imaš marsikaj trpeti, kakor je bilo ženam v starih časih. Ljubeče matere, v« se grozno bojite vojske, strahu trepečete, ako čujete: vojska bode, pa imate sina pri vojakih. Uže si ga mislite ranjenega, zdihnjočega v nepopisljivih bolečinah — in prav imate deloma — vojska je res huda reČ. Vendar pa vam bom prihodnjič pokazal, da je tudi ta bila nekdaj veliko strašnejša, kakor pa je dandanes. m dolenjske novice. stran 59. izn-ifl jske ka-idol-osa-)lžiti nore iŠČa. da delj ve-idna tije, smo aisli na sta-em- TSti ' jo za »za- ite, ita. ne rose na la! á je potreba doleiyskim rokodelcem in njih pomočnikom. Ni se se slišalo v nobeoih novicah ali eploh iSa- »opisn, da bi saj eden domoljnb ali prijatel rokodelstva piflal kaj sa poTzdigo in za blagor rokodelcev in njih pomoinikov na „Dolenjskem". Novice» 80 pnćele z zadetkom njih let» pečati se o tem, a do zdaj jim ni bilo mogoče še veliko naznaniti. Dovolite mi, roko-kodelei in pomočniki, da danes nekoliko povem, kar SS8 teži, kar nam zabranjuje priti'do prave vêde. Avstrija, naáa zvezda, ki jo čisla in spoatnje vsakdo izmed nas, naj si bode ačenjak aH kmetic, rokodelec ali sploh navaden delavec, storila in zauka-zala je že mnogo prenaredb, postav, ktere izboljšujejo rokodelski stan; da mu pripomorejo, da se vzpne do stopinje, ktero nživajo drugi Članovi človeštva. Po velikih kiajib bo ae že v resnici v tej zadevi rokodelci opomogli; prišli so na óno atopinjoj ktera ne zahteva več zaničevaoja med delavcem in ljudstvom; aloîni in jednaki so postali vai, ne zaničujejo eden druzega. A kako je bilo to mogoče!? Rokodelec sam je spoznal, da mu je treba omike, učenosti, in da le na podlagi postave to zadobiti zamore. Tako je prišlo tedaj, da ao se rokodelci združili skupaj v eno celoto. Napravili so si društvo za-ae in tndi za svoje pomočnike. Delali so in delajo sktipno za svoj blagor in za blagor svojih pomoćnikov; in ravno v tem pridobili BO si spoštovanje, omiko in dostojno stopinjo v droibi Človeški. — Pridobili pa ao si tudi premoŽenje, da svoje lastne onemogle in bolebne rokodelce podpirajo. Tako je postal drugod rokodelec potreben Član Človeške družbe. — A pri nas na Dolenjskem?! Glejmo v prvej vrsti na naše Kranjce-SIovence : Ljubljana, Trst, i. d. kako delajo složno vkupaj in si Ěrijo svoje premoženje. Kako zadovoljno živé med seboj! Koliko pa tudi pomagajo svojim onemoglim in bolebnim rokodelcem! Pa kako bi tudi ne! saj imajo društvo, katero pomaga, da ubogemu zapuščenemu rokodelcu, ako je bolan, ni treba iti precej beračit, ker ga preživi in mu daje pomoči. Bokodelci in pomočniki I Dandaoea zahteva svet omike, izobraženja in učenosti ; mi pak, dolenjski rokodelci in pomočniki stojimo še tam, kjer smo bili pred 60. leti. Nimamo ga pravega vodnika, da bi naa Vodil po poti omike in izobraženosti; nima ga vsa Dolenjska društva, da bi podpiralo onemogle in bolehne rokodelce 1 To je v resnici žalostno I A, Če flovek dobro premisli in preudari, mora reči: do zdaj je bilo to skoraj nemogoče ! Pa za kaj ? Po dežcU in vaeeb delali so rokodelci na svojo rokó, ne da bi bili pravi mojstri, aU plačevaU davek; jemali so si že odrasle dečke v učenje za 4, 5 do 6 mesecev k sebi, potem jih izpustili, in óni, delali so Mpet tako. Niti eden ni imel prave znajdenosti v reči, katere se je učil, še manj pa kakega spričevala — omike. Taval in blodil je po svetu nekaj časa, ako mu ni bilo mogoče biti vedno doma, potem pa pustil svoje na pol izučeno rokodelstvo, ter poatal — navaden delavec. In prav potem. Dolenjski rokodelci in pomočniki! nastalo je slabo življenje za naa; zaslužka vedno manj, malo izućenih pa vedno več; poleg tega pa naraščajo fabrike za rokodelce, ter preplajejo, kar bi nam moralo še ostati. Sedanja vlada pa, ki skrbi za vse, skrbeti hoče tudi za nas rokodelce. Poalosajmo nje glas ! Napravimo tudi tukaj, v našej lepej Dolenjski društvo na podlagi postave, kakorŠno imajo že drugod. Sedaj je čas, da delamo skupno, in ne trobimo vsak v svoj rôg, kakor amo do zdaj. Dovelj uas je že skušnja izučila in nas še bode, ako ostanemo pri starem. Omislimo in napravimo si tudi mi društvo, ktero bode dajalo dobro dušno in telesno hrano ; ktero nas bode varovalo pred poginom. Vsaki iz med nas si ho lahko utrgat nekoliko, da plačnje nekaj krajcarjev na teden ali mesec, in veîjemite, da hode bolje za nas, za našo védo, za našo omiko. Preskrbljeni pa bodemo tudi v bolezni, a podučeni na prarej podlagi, kar zahteva cerkev in vlada. Izginilo bode potem vae ono vpitje, pijančevanje in druge enake stvari, ki so nas do sedaj tako neolikane delale pred ljudmi. Veliko nas je po Dolenjskem ; stopimo vsi v kolo in delajmo v prid samim aebi, v prid našim potomcem, v prid človečanstvu in v izgled mlajšim. Ne izgovarjajmo ao, da ne gre, da to pri nas ne more biti, ker so ljudje taki in taki. Na svetu se lahko vse zgodi, in tudi pri nas se to lahko napravi, ako je dobra volja in ljubezen za-to. Le trdno voljo moramo imeti in skupno delati, ako tudi bi nas bilo malo; pomislimo, da tudi iz malega zraste veliko. Na delo toraj! Dolenjski rokodelci in pomočniki, napravimo si to, kar v prvej vrsti potrebujemo ; in uti-snimo si besede pesnika v spomin : Bratje! v kolo se vstopimo, K zvezi dajmo si roké. Kaj hoèemo Slovenci? Po deželi v kateri bivamo, imenujemo se Dolenjci, Kranjci, po jeziku pa, katerega govorimo, smo Slovenci. Kakor je Bog Tstvaril razliine živali in rastline, tako je vstvaril tadi različne narode in jim dal različne jezike ali sprahe. Nas je Bog ustvaril kot Slovence in nam dal sloven-8 È i n o , da se v tem jeziku zgovorimo, da v tem jeziku mislimo, molimo, beremo, pišemo in se izobražujemo. Kar nam je Bog dal, tega ne smemo zavreči. Slovenci smo rojeni, Slovenci moramo tudi ostati, zraven pa ne zaiii5iijemo in ne sovražimo nobenega druzega naroda. Dobro je, če kdo zna zraven svojega maternega jezika áe fí DOLENJSKE NOVICE. šteT. 8. nemško, laàko ali bteri drugi jezik; pa najprej se moramo izučiti v svojem maternem jeziku, da znamo v njem gOToriti, moliti, brati in pisati. Zato pa mi hočemo, naj ee naša slovenščina apoatuje v šolah in kancelijah, in to imenujemo „slorensko pravico". Ta pravica nann je dana od svetlega cesarja in je izrefiena v postavah. Mi Želimo in terjamo tedaj le to, kar nam obetajo poetave ; zato so pa naše terjatve čisto pravične. Kaj pa terjamo mi Slovenci? To bomo povedali v kratkih besedah, da bo vsak pravični človek lahko spoznal, da so naše želje pravične in ponižne. Mi hočemo in terjamo: f ' 1. Male ali ljudake šole morajo biti slo- [ venske. Naj se uči nekaj ur na teden tudi nemščina kot učni predmet — le. po mestih in trgih in sicer tako, d^ ostane slovensčina uČni jezik T vseh razredih. — Kjer je več učiteljev, po i 3 in 4, lehko naučé otroke tudi v nemškem jeziku nekaj. Kjer je pa le 1 ali 2, naj se otroci le dobro v slovenskem jeziku učč in v drugih potrebnih rečeh. ! 2. Kje so pripravnice za slove n- Í ske učitelje in učiteljice, kakor v Ljubljani, naj bodo slovenske, da se pripravniki T slovenskem jeziku dobro izurijo. Za nemške ! učitelje imajo nemške pripravnice, ravno to za-I- htevajmo Slovenci za slovenske. No, zdaj smo : toliko dosegli, da je ljubljanska preparandija pol nemška, pol slovenska, t 3. Latinskešoltísov nižjih razredih na Kranjskem večinoma slovenske ; le ljubljanska realka je še čisto nemška, PoČaai moramo gledati, Slovenci, da bode tudi na realki sloveu-^ šČina več pravic zadobila. . 4. Vse postave in vsi ukazi ter oglasi : cesarskih in deželnih oblastnij naj se dajo slovenskim soseskam v slovenskem jeziku. 5. Vsi cesarski in deželni uradniki, ki imajo opraviti s slovenskim ljudstvom, morajo slovensko znati in s slovenskim ljudstvom govoriti in pisati po slovensko. 6. Če kak Slovenec v slovenskem kraju naredi na kako cesarsko ali deželno oblastnijo n 1 o g o, pismo ali tožbo v slovenskem jeziku, se je oblast ne sme braniti, ampak jo mora sprejeti, kakor nemško. To se pri nas zdaj že zgodi, ampak to se pa menda ne zgodi še povsodi, da bi se tudi od kancelij dajala kmetom slovenska pisma. Te vrste smo posneli po koroškem listu „Mir". Na Koroškem se Slovencem še veliko slabše godi. Ali tudi pri nas ni še vse, kakor bi moralo biti. Koroški list zato terja od koroških Slovencev, da morajo voliti letos v dr- žavni zbor vrle slovenske poslance. To bode morali pač vsi Slovenci storiti. Tudi Dolenjci, ki pošljejo tri poslance v državni zbor, naj volijo katoliške in delavne slovenske može. Dolenjci in železnica. Mnogo se je že govorilo in pisalo o dolenjski železnici, zdaj pa zdaj se bo pričela zidati, zdaj bo gotovo boljše; drugi 30 zopet rekli; le tega ne, potem bomo Še le drago plačevali vse, kar bomo kupiti morali. Tako se že govori leta in leta. Ali dragi bralec „Dolenj. Novic" ! danes mi dovoli, da ti pojasnim po vrhu, kaj in kako. Ako se spomnimo nazaj, na tvojo preteklost, mila Dolenja ! navdaja vsakega srce s strahom in trepetom. Veliko, veliko si morala že prestati ; o tem nam priča zgodovina, priča nam pa tudi tvoja lastna zemlja, vsaka koča in ti sam, ubogi kmetiČ, ko si Še skorej zdaj do tal potlačen. Pa kako bi tudi ne bil?! Poglejmo nazaj v zaduja stoletja. Ko si se začela malo opomogovati, mila Dolenja, priklatil se je krvoželjni Turek v tvoje kraje, pokonča! je vse, kar mu je prišlo pod roke! Ali to ni bilo samLO enkrat, dvakrat; trpelo jeto veliko let, leto za letom. Za njim prišle so slabe letine, bolezni in drnge nadloge; bila si uničena, Dolenija, a nisi še obupala. Tvoj ded, ljubi kmetič, delal je, stavil upanje v Boga, in posrečilo se maje malo opomoči si. Bog mu je dal boljša leta, lepše dneve; pomagal si je zopet, ako tudi je moral biti tlačen v svoji lastni zemlji. Spečaval je svoje pridelke, ter dobil zanje toliko, da se je zraven Še lahko kaj prihranil, — A to ni dolgo trpelo. Prikazal ae je zopet Turek, pobral, pokončal je skorej vse, ostalo mu je le malo, in Še to malo od^rzel je Francoz, ki je prišel Čez leta. Dolenja bila je uničena popolnoma, udarec ki jo je zadel, ni se dal ozdraviti veliko, veliko let, in Še zdaj ni popolnoma ozdravljen. Pa kako bi bil tudi! Malo, malo se je Še storilo za tebe — mila Dolenja! Bila si vedno zadej, potlačena, iu le redko kedo se je spominjal tebe in tvoje zemlje, da bi ti olajševal tvoj stan in pripomogel do tiste stopinje, katero so že imeli drugi narodi. Tvoja preteklost, draga Dolenja, bila je v resnici žalostna. Ali přestáno je vse to in tudi tebi bodo razcveteli drugi časi. Med teboj živé možje, ki se potegujejo za zboljšanje tvojega stand, kateri ti ga žele olajšati in zmanjšati žulje tvojih rok. Slušaj njih glas, odkrij jim svoje potrebe, koristi, ki ti dajo pomoč, da se opomoreš. Gotovo te usli-šijo in tudi sedanja vlada jim ne bo odrekla tvojih prošenj, za katere prosiš že toliko časa. Dalje v prtiogi. s t i BOËËNJSKE NO^CE. stran 61. Pfitoga k 8. štev. „Dol. Wovic-" injski zdaj tega kar i leta. !S mi kiost, ca. in ti; o tvoja aetič, ko bi letja. t Do-tvoje roke! je to slabe čena, panje Bog sije lastili V prvi vrsti muraš imeti železnico, in to v kratkem času, ker le s to se opomores in skloniš TO^ nekoliko iz tal, iz svojih dolgov. Železnica dolenjska pripomogla ti bode spe-čati živino, vino, les in druge pridelke, katere dandanes le z veliko težo spraviš v denar. Ne misU pa zraven, da boš tudi ti moral potem vse dražje kupovati. Ne ! Kar boš prodal ti drugam po železnici prišlo in dobil boš tudi ti po železnici za tisto 4no kakor zdaj. S železnico nastopUe bodo sfcorej gotovo tudi fabrike, obrtnije in diuga dela, k^ti Dolenjska ima vieliko bogastva na rudnini v sebi in ravno a tem si tudi obrtniki in rokodelci opomorejo. , t^ i • pred vsem pa se moraš, nula Dolenja, sama združiti s svojimi brati — Gorenjci, ter jih posnemati v najboljšem pripomočku ~ v živinoreji. Res je, da se oni ložje opomorejo, kakor ti, kajti oni imajo že svojo železnico, fabrike in druzih stvari v^Č, ki jim prinašajo dobiček. A koliko bi se še dalo storiti na dolenjski zemlji za blagor kmeta, za blagor naroda! Kako lahko bi prišel Dolenjec do tiste stopinje, katero imajo že druga ljudstva, ako bi imeli železnico in vojake. Koliko bi se prodalo žita (?), vina, prešičev v tuje kraje, koliko bi se dalo storiti na Dolenjskem, in koliko .Jljudstva bi se osrečilo vsaj za vsakdanji kruh, ko bi dobili to, kar bi jim zamoglo pomagati. A ne obupajmo ! Dana nam je prihodnost! Na strani imamo vodnike, ki nam pripomorejo do našega cilja. Na strani nam stoji narod, ki je razširjen daleč na okrog, katerega vodi ena in tista mati. — m^ka Slava! Tudi nam Dolenjcem zašije Še lepši dan, dan veselja in sreče, v kar naj nam Bog pomaga ! Velik prostovoljen davek. v drugem listu „Dolenjskih Novic" smo vam ■pokazali velik ^davek, kterega pijanci prostovoljno plačujejo povsod — prav posebno pa še na Nem-Skem. Danes vam hočemo pa drug tak davek po-"vèdàti — -ki Se od veliko ljudi prav rad plačuje, Posebno pa je še čudno, da ga dajo najbolj tisti, 'kterim manjka denarja! 'Ali slišim te govoriti ; tacih ljudi pa vendar 'ni! Davek, davek je težka butara, ko bi se je le mogel znebiti, — raje danes kakor jutri — pa naj bi ga. še sam tadovoljno plačeval! Ne boš, ta ti pa ne obvelja! Počakaj nekoliko. Morebiti se bodeš še sam prijel za glavo ter rekel: Glej ga no tega novi-Čaija, pa ima vendar-le pravj tudi jaz sem bil tako nespameten, da sem si še sam naložil davek, 'na une, ktere moram'plačevati. Sedaj pa poslušaj! Državni dolg, kakor je dokazal naš denarni minister žl. Dunajevski pri obravnavi za letni račun za leto 1885. se vedno bolj manjša. Od lanskega leta se je zmanjšal za šest milijonov šest sto osem in osemdeset tisuč tri sto šestdeset goldinarjev. K temu je pripomogla tudi loterija, ki je imela od prvega januvaija do 30. septembra 1884 za dva milijona več dohodkov, kakor leta 1883 v ravno tistem času. Nasproti je pa leta 1884 za deset procentov loterija manj izplačala ko 1. 1883. Letos upa minister, da bo v loterijo več ko 20 milijonov zastavljenih, ker se od leta do leta dohodki nmože. Leta 1868 je bilo 14 milijonov, leta 1872 že 16 milijonih, leta 1873 pa li) milijonov znosenega v loterijo. Pri teh 20 milijonih bo čistega dobička več kakor 8 milijonov. Leta 1882 je imel loterija čistega dobička na spodnjem Avstrijskem nad 5 milijonov. Dunajčanje po tem takem največ t loterijo zneso. Za tem pride Bukovina, Primorske dežele, Solnograško. Tirolci, Korošci in Dalmatinci najmanj zastavijo ali vendar še zmeraj preveč. V enem letu se da ministru čez osem milijonov goldinarjev kar po sili v loteriji. Ali ni med tem tudi marsikak dolenjski goldinarček, stotak in tudi tisučak ? Ali nisi tudi ti že ponesel v loterijo marsikak grošiček, češ, da bom temo zadel ? Pa si jo li dobil? Ti si je Čakal, tema ti je kazala figo, minister na Dunaji se je pa smejal, ko si mu kar sam prinesel za davek z žulji prisluženi groš ! — Pa morebiti ni tako ? Ali res loterija bogati? Kaj še! — dokazano je, da jih v enem letu več pobije strela, kakor jih zadene „temo!' Ker je loterija v resnici posebno ubogim ljudem v veliko škodo, bi jo država sama rada opustila, ko bi le mogla lqe drugej pridobiti teh osem milijonov goldinarjev, pa da ne bi bilo treba zvikšati že tako veUcih davkov. Česar vlada do sedaj Še ne stori — storimo sami: nobenega vinarja več v loterijo ! Pa morebiti porečeš : jaz imam sanjske bukvice, v teh se pové, ktere „nu-mare" bodo prišle, če pa le terno zadenem, kako prav mi bode prišla! Da bodeš videl, kako nespametna je tvoja misel, ti bom še nekaj povedal. Kaj misliš, od kod ima loterija imé? Čuj! Bere se, da je neki minister Lotterer premišljeval, kako bi zvikŠal ljudem davke, da ne bi jih preveč bolelo. Prebrisana glava je jel prevdaijati od česa še podložni ne plačujejo davkov. Pa kaj najde? Samo sanje še niso bile zadacane — drugo pa vse. Sedaj iztuhta za razne sanje različne številke ali „numare" — ter jih pové ljudem. Tako se je začela stava; ktero so po Lottereiju imenovali „loterijo!' Sedaj pa veš, koliko ao vredne tvoje sanjske bukvice! Kmetovalci, rokodelci, varajte se te strasti 62. strui. DOLENJSKE NOVICE. Štev. 8. ■J — stavljenja v loterijo — ker vam je le v škodo. „Dolenjske Novice" so vam povedale, že v prvej številki tri „nmnare", ki vedno veljajo, vselej zadenejo, in te so: moli, delaj, uži se! Te stavite, in konec leta se bodete prepričaJi, da ste ^temo" zadeli- _ Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu. V državnem zboru je bil hud prepir zavoljo severne železnice, ki gre od Dunaja skozi Moravsko do Krakovega. Liberalci so hoteli, da bi naj država to železnico kapila. Vefiina druzih poslancev pa ni privolila v to, ker bi preveč veljalo — samo železnica bi stala okoli 300 milijonov goldinaijev. Za državo bode bolje, ako pri starem ostane. Državnemu zboru je preteklo šest let, odkar je bil zvoljen. Zato se bode sedaj precej sklenil — in drugi mesec bomo imeli skorej gotovo že nove volitve, Slovenci posebno pa vi Dolenjci, glejte, da bodete volili le moža, ki je res veren, katoliik mož — in ob enem dober Slovenec, ki ne pljuje v lastno skledo s tem, da bi materni jezik zaničeval. V naSej Ijubej Avstriji so ljudje, ki so slavili 1. aprila 70. rojstni dan pruskega ministra Bismarka, ki naia je 1. 1866. naSuntal svojega kralja in pa Lahe, da so nas z vojsko napali — ter nam vzeli veliko ljudi, lepo Benečijo pa precej milijonov denarja. Slavé Bismarka, ki na Nemškem uže čez 10 let katoliško cerkev preganja. Kaj je novega po Širokem svetu. Na Laškem so visokošolci delali velike nemire, ker so necega nepokojnega profesorja Bru-netija zaprli. Vlada je dala vse visoke šole zapreti. Na Laškem so so tudi kmetje vzdignili zoper gosposko — in sicer okoli mesta Mantove. Bilo jih je grozno veliko, ki so vse uničevali. Vojaki konjiki so uporne kmete polovili in zaprli. Francozi so bili v Tonkiuu tepeni. Zato so bili doma poslanci tako hudi, da so morali ministri kopita pobrati. Sedaj imajo druge ministre. Krivi so pa Francozi sami, ker so tjekaj premalo vojakov poslali. Sedaj gredó drugi tje. Vendar pa se govori, da so Kitajci pri volji mir skleniti. Angležem gre v Sudanu, v vročej Afriki, vedno jako slabo. Pomikajo se nazaj proti Egiptu. Se parkrat naj jih Mahdi zgrabi, pa so v Egiptu. Na Ángležkem so pa tako slepi, da vender tje doli ne pošljejo nove pomoči. Govori se, da pride do vojske med Angleži in Rusi. Ako bi se to zgodilo, bi bil boj grozovitem na suhem in na moiju; kajti obadva sta grozno močna. Vzrok je pa ta-le : Aiganci v Aziji, katere varujejo Anglež, niso dali mirti Rusom na meji. Ruski general Komarov jih je zgrabil, dobro natepel, jim pobil 500 ljudi, vzel 8 topov in 2 zastavi. Vendar pa je doslej še upati, da se bodo pobotali brez vojske, ker se je bojé Angleži kakor tudi Rusi. 1 Piâe se nam: Iz Dobropolja. — Skrbno prebiramo „Dol. Novice", ker nam od vseh krajev novic donsiSajo, posebno pa podučujejo, kako se morajo vinogradi uredovati, da bodo dobro in okusno vino roditi zamogli. Z veseljem naznanjamo, da se naša šolska mladina kaj dobro o sadjereji podučuje. Našemu gosp. učitelju imamo to zahvaliti. Ker smo imeli premajhno Šolsko drevesnico, smo dobili še nekaj prostora v najem. Pri nas je nad 500 za šolo ugodnih otrok, in bomo že to jesen dobili še tretjega učitelja; šolska soba je že pripravljena % vsim potrebnim orodjem. Bog daj, da bi dobili dobrega učitelja in zvestega Slovenca, ki bo s svojo omiko na šolsko mladino dobro upUval. Iz Belokrajine 9. aprila. ~ Iz naših krajev odhaja v najnovejšem Času mnogo ljudi v Ameriko ter še oii denar, kar ga seboj odnesó in po poti več stotakov potrošijo, mesto da bi si doma z tistim hiše polepšali, poljsko orodje i. t. d. kupili in kot pridni delavci svoja polja obdelovali; saj na mnogih mestih zemlja ni tako slaba in kamnita, da ne bi svojega delavca hranila. če se poprasajo zakaj da odhajajo, od-govoré: tukaj ni nikakorlnega zaslužka, grunti pa ne nosijo toliko, da bi se mogli preživeti, naj delajo žene doma; ali kako ženske zemljo obdeljujejo si lahko vsaki sam pomisli! Na taki način bodo kmalu cele vasi brez močne delavne moŽke osebe, ter bodo sami otroci in žene doma, kterih možje tudi s seboj ne odpeljejo*. Na povraČeoje, na mirno delavno domače življenje, pa tako dolgo ni misliti, dokler se nebi n. pr. dolenjska železnica počela delati, da bi ljudstvo imelo priliko si kaj zaslužiti, svojo rodovino laglje preživeti, dolgove, obresti, davke i. t, d. plačevati. Dotle pa bode zmiraj trpelo ono žalostno izseljevanje v ptuje kraje deželi in državi na škodo ! Iz Svibnjega 10. aprila. — V 6. številki „Dolenjskih Novic" bilo je med drugim tudi čitati, kako bi se dalo ciganom in njih nezgodam v okom priti. To mi je dalo povod, da hočem tudi jaz o tem nekoliko spregovoriti. To ljudstvo se je res v kratkem času — in sicer ne samo na Kranjskem — ampak tudi 1 na jbro a 2 )ođo Utor Dol. iajo, radi 3diti šol- lUti. 8010 rok, ilja; inim a ia Isko krai T lesó 1 bi îdje olja :ako bra-od-unti reti, mljo i 'v dni^h deželah, tako zaplodilo, da je groza. Na Kranjskem pa je te druhali — po moji iastni abuSinji — največ v Novomeškem okraju in sicer ge držijo najrajši okoli Novega mesta in Trebnjega, ker se jih zbere vSasib do (jO glav skup iz različnih rodbin in krajev. Kjer s« ti prijatelji ataborijo, ima tista okolica od njih mnogo trpeli, k«r jim ni nikoli dosti ; ako mu pa ne dal, tzame si sam po sili. Ni tudi dovolj, da bi 8flmi cigani sitjîost delali, ampak imajo tudi konje seboj in )ih pasejo kjer se jim poljubi. Pa kaj bi oaácevali njih običaje natančno, vsaj so Že več ali manj vsakemu znani. Omeniti hočem îe jeden slučaj, kateri ae je přetečeno jesen na Mimi prigodil. Nekega dné ae pripodi ciganska družina „Brajdič" na Mirno. Tam se ustavi. Tu začníí ženske prav pridno po hišah prositi, med tem, to možki ostanejo pri svojih konjih, da jih pridno pasejo po travnikih, nekateri se pa se celó predrznejo, da planejo po poljskih pridelkih. Ko se že tamkajšnjim prebivalcem preveč zdi, začnejo vendar temu ugovarjati. Toda cigani, meato da bi bili prosili potrpljenja, uzdignejo se s kolmi in kamenjem v roki proti domaČim ljudem, ter pretijo celi trg pregnati. Ko so bili od krepkih možakov s pomočjo gospod župana vendar odgnani, se je to ovadilo c. kr. sodniji zaradi javnega posilstva. Ali kaj se je potem z njimi zgodilo? Gospodje c. kr. orožniki so si mogli pete brusiti, predno so jih v pest dobili in jih v zapor djali. Tu so bili malo Časa v preiskavi in zupet prosti spuščeni. Ti cigani so ne dolgo potem, gospoda župana iz Mirne na cesti napadli, ali brez vspeha. Kako postopati proti fci ciganski zadrugi, je težka naloga. O tem prihodnjič. (Prosimo. Vr.) Res cigani so straSna nadloga — naravnost goljufive pijavke. To nam potrjuje razan sto druziri dogodkov, ktere bomo polagoma spravili na dan, tudi ta-le iz sv. Križa pri Kostanjevici, ki pa tudi priča ^babjevernost nekterih izmed našega ljudstva. Žena potoži ciganki, da je v hiši veliko ščurkov. „Dajte mi masla in špeha" pravi cigaoiea, „jaz jih odpravim precej". Nespametna kmetica dá. In ciganka začne križe delaje v Tsacem voglu hiŠe govoriti: „etura SčUrkara, etum grilům", „etura grilům, etum ščurkum" in pristavi: jaz sem jih Že na pol ugnala. Mati, sedaj pa se vi tako delajte -^eden sem jaz pri kriŽevskej cerkvi so vsi sčnrki „kaputl" Le ubogajte. Nora kmetica je ubogala,, ciganica Špeh odnesla — ali v hiši je ščurkov m griloT, kolikor jih je bilo poprej ! Kmetice bodite pametne, babjevercera, posebno ciganom ne verjemite. Iz Ložke doline na Notranjskem. ~ Kaj naj bi vam drage „Dolenj. Novice" poročal, da bi pravo zadel, in spoštovanim bralcem postregel? O posebni novosti sicer zdaj tukaj ni govorjenja, da bi bilo vredno pisati. Znamenitnega torej nimam, vendar naj se mi dovoli nekaj malega o dolenjski železnici omeniti. To bo resnično dobra naprava ako se ke-daj spelje, pa, (naj se oprosti) za vse tudi ne ; posebno ako bi se stavila od Rakeka na Kočevje bo tukajšnjim kmetom postavim: Ložkim^ bloškim, potoškim, ribniškim i. t. d. velika preglavica, in veliko njih bi pripravila ob obilni kruh, ki jim ga daje zaslužek o prepeljevanja lesa na Rakek, in od tam zopet nazaj drugih reči katere k nam veČjidel z druzih dežel dohajajo. Tako se sme za gotovo trditi, da ako bo železnica kedaj tekla takraj Ribnice, bo nas kraj oziroma stan tukajšnjih kmetov ne manje kot za polovico slabši. Kajti živinoreja pri naa menda ne bo mogla biti nikoli na visofa' stopni ; nekoliko zavolj tega, ker ae prebivalstvo za to malo meni, večjidel pa zato ne, ker se premalo krme priđeljuje. Poljedeljstvo pri nas nam no5e tuli več zadostiti s potrebnim živežem. Nekdanjih gojzdov ni več. Sama vožnja je torej še prava prijateljica tukajšnjega kmeta, to bo pa železni konj gotovo pomandral, ako se bo kedaj po teh krajih vozil. Tega se pa eni tukaj močno bojimo, zato sleherni voznik, pa tudi veliko drugih iz srca privošči, da bi se tistim, ki ga hočejo imeti z Ljubljane na Novo mesto želja spolnila. Na to se menda pa ne bo pri tej napravi gledalo, kod si kedo želi, ampak na promet, ta bi pa gotovo več znašal z Rakovsko kakor pa z Ljubljansko progo. (Povsem se pač ne vjeraaoio s temi mislimi; ali sprejmemo dopis, kor so „Dol. Nov." zato, da se povejo misli naših oriprostih ljudi. Več oči več vidi. Vredništvo.) Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Ne pijančevaj! Neradi smo ta naak zapisali, aU vest nam je velevala, le zapisi ga, kajti ravno pijančevanje je krivo tolikemu siromaštvu naših kmetov, toliki posUni razprodaji kmetijstev. Posebno se je tudi po Dolenjskem ta grda strast zeló vdomačila, in res bi potrebno bilo, da se naredi postava proti pijančevanju, ka-koržno imajo že na Angleškem in menda tuđi na Francoskem. Naj se pije za potrebo, naj pije mož kapljico vina večkrat, kadar težko dela, naj ■a S; ai tadi o praznikih privošči kozarec vina, aii pi-janČevati s tako neizmemostjo, kakor se aemter^e nábaja, je grdo, in pripravlja gotov pogin kmetu in vsej njegovi družini. Če si tadi sam doma vina pridelal, ne pij ga preobilo. Pomisli, da te je pridelovanje mnogo stalo, da te je vino^ad gotov denar stal, ako ne ravno tebe, pa tvojega očeta ali deda, pomisli, da moraš plačevati od njega davek, da te je obdelovanje gorice in spravljanje Tina tudi dosta stalo ! Za vino ti je dobiti zopet gotovega denaija, da plačaš davke, da si to in BEO preskrbiŠ. N e k v a r t a j ! Ta nauk ni tako potreben, kakor prejšnji; a vendar smo ga navedli zavoljo tega, da bi obvarovali pred to zelo škodljivo strastjo tiste, kateri se še ne pečajo z igro, a katere bi to morebiti mikati utegnilo. — „Z igro še nobeden obogatel ni", je stara resnica; mnogo nevednih igralcev, posebno pa kmetov, izgubilo je v igri vse imetje. Zvlasti pa odsvetujemo najtoplejše, naj se kmet ne podaja v igro z izurjenimi igralci po mestih, kateri so med seboj pogovoijeni in navadno do čistega oskubejo kmeta, ki se jim pridruži. Po novinah se mnogokrat bere o takih žalostnih prigodhah. Poljedeljstvo. Spisal DrBgotin BipSl, župnik. (Dalje.) Zelja se navadno na posebno pripravljenih zelnikih več prideluje, kakor ga za domačo rabo potrebujejo. Kislo zelje je prav gosta jed pri naših kmetih. Ko na zelju spodnje peije rumenkasto postane, in samo rado od glave gre, se obere in za živino porabi. Seme za „flance" (sajenke) vsejejo ženske najrajše na pustni dan pri kozolcu pod kap, če bi tudi še toliko mrzlo bilo, in ko bi moralo tudi zmrznjeno zemljo 8 krampom nako-pavati; nektere gospodinje pa sejejo za „flance" na dan sv. Matija ali prihodnji dan. Zelje zahteva močno zemljo, ki mora biti nekoliko vlažna in dobro pognojena. Zelju ugaja posebno ovčjek in konjšček. Najhujši sovražnik zelju je gosenica kapusovega belina (belega metulja), proti kateri ni dmzega pripomočka, nego pridno obiranje, zlasti jajčic, ki so na spodnji strani perja. — Kislo sselje se mora vsak teden Čistiti, Salate veliko nasejejo, pa nič posebnega plemena ; tudi nabirajo otroci za salato motovivec po njivah in regrat po travnikih ter kreŠo pri studencih. — Špehova salata, namesto oljnate, je pri nas zelo čislana. Karfiol, Špargel, papriko, rajsko jahelko in Spinačo poznajo kmetje komaj po imenu. Po naših Trtih večidel zelenec (bušpanj) grede deli ; na vse^ kem vrtu najdeš tudi grm pelina za pelinovec, dišečih matere bo^e pleuiČic i. t. d. Lan, za kmeta silno važna rastlina, se posebno po hribih dobro obnaša, v dolini ga pa včasih slana zamori. Sejejo 2 vagana semena na 1 oralo, dobijo pa semena nazaj po 40 do 60 vaganov. Lan sejati se plača, če je tudi platno po ceni, ker se predivo prodaja še zmirom dosti dobro — (funt po 30 do 40 kr. na pol omikano) — in ker brez platna ne more biti nobena družina. Dekle in domače hčere mnogokrat nimajo druzega posla, torej se h kolovrotom vsedejo, in dostikrat poleg lepo prepevajo ali pripovedujejo kake stare povesti o zamaknjenih kraljevih devicah, o prikaznih duhov ranjih i. t. d. Lan se seje v zemljo, katera je bila prejšnjemu pridelka prav močno pognojena; najrajše v deteljišče ali krom-pirišče. Njivo, kar je mogoče plevela očistijo in grude zdrobijo, kakor za proso. Če se mu gnoji, ne sme se s frišnim gnojem zgoditi. Setva mora prav gosta biti, da pod palcem sedem do deset zrn leži, zlasti, če se hoče veliko prediva dobiti, da tako bilke višje in tankejše zrastejo. Stareje ko je seme, boljše je, vendar ne čez 6—7 let. To velja o vseh oljnatih semenih sploh, o želji, repi, ženofu (ogrščici) in drugih. Seme mora čisto biti, da nobene baže plevelnih ah Žitnih semen ni v ujem. Brž ko lan 5 palcev visoko zraste, gredó ga plet, in če se pozneje Še kaj plevela kaže, Še enkrat ; če je pa videti, da bo lan gost in velik, in seje bati, da bi polegel, mo semtertje velikih vej nasade, kajti vredno je, da se mu dá ta pomoč. Kdor hoče tankega, težkega in prav dobrega prediva pridelati, poruje lan, predenj seme v glavicah dozori; to je, tedaj, kedar cveté; kdor pa hoče dobrega semena dobivati, ne mje lami prej, kakor takrat, kedar glavice popolnoma dozoré — pridela pa pustejega in debeljega prediva. Poruvan lan pusté da vsahne, potem ga vreflajo — (ob glave in seme spravljajo) — ali osmukajo na navadnih grebenih in v pol čevlja dehele snopke povežejo; odpeljejo potem ga na rosenje ali godenje, in tam ga razgrnejo. Rosi ali godi se lan tukaj le v rosi, ko se razgrne na senožetih ali praznjih njivah. Da je goden se spozna : 1. Če se vzame jedna bilka, in z dvema prstoma po nji smukne, in če se koža ali lika kaj rada odluŽči. 2. Če se bilka olupljena čvrsto dá prelomiti. Če to ne, pustijo ga še na rosi. Lan potrebuje na rosenja kake 3 tedne, da je goden. Pri nas se po stari navadi, kedar je izrosen, posuši in otere, da se po teritvi predivo dobi. Pred tretjem se na peči sušivnici, „fomjača" imenovani, zelo posuši, da se potlej laglje tere, in pezdir raje od Ute gre. paije ptih,) DOLENJSKE NOVICE. I DomaČe vesti. (Dolenjsko pevsko društvo). Jeseni lanjskega leta osnovalo se je v Novem-mestu „Dolenjsko pevsko društvo", kterega smo že jedankrat v naáem listu omenili. To društvo vrlo napreduje in nam je dokaz, kako slovenska pesem zanima dolenjsko občinstvo. — V soboto 11. aprila napravila je Narodna čitalnica tombolo s plesom. Pred veselico . pa je dolenjsko pevsko društvo pod vodstvom novega pevovodje g. Ropasa nastopilo. Peli so pevci eno staro in dve nove pesmi z občo pohvalo. Burno odobravanje pa je spremljalo petje gospodičen, ktere HO v družbi z gospodi pevci dve narodni pesmici zapeli, potem pa same ženski zbor tako milo prednašale, da so ga morale na občni zahtev se enkrat ponavljati. Priporočamo to koristno društvo vsem onim, ki se zanimajo za lepo domaČe pelje. Pri tej priliki omenjamo tudi skoro dogotovljena poslopja Narodnega doma, ktero je pravi ^g^as našemu mestu. (Več vpitja kakor treba) delali 80 po Novomestu mládenči, ki so přetečeni teden na vojaški nabor prišli. Poklicanih bilo je blizo 1400 ter izvoljenih tudi predpisano število. (Prodaja ženske — ciganke) vršila se je přetečeni teden v Novomestu. Ro-dovino Brajdič zadela je osoda, da ji je vzela gosposka dva cigana k vojakom. Enega k dragon-cem,. a druzega, kteri je bil povod prodaje, pa h Kunovcem. Zadnji bil je oženjen, se ve, da po cigansko; izročil je tedaj svojo ženko drugemu svojemu tovarsu ciganu s tem pogojem, da mu da 13 gld. 32 kr. za-njo, ter le za toliko časa, da se zopet vrne od vojakov. Ako bi se primerilo, da nastane kaj rodovine v tem času, imela bodeta potem vsaki polovico skrbeti, a prvi tudi se svojo žeuo nazaj. Mnogo je bilo mešetarije pri tem, vpitja in smeha, objemanja in ploskanja med cigani. Bili so prav židane volje, kajti imeli so že do grla dovelj „rakije" v sebi. To pa je trpelo skoro ves popoludan, tako da so moraU naposled žendarji tri cigane peljati iz mesta. Žalostno, a vendar-le res. ^ (Cenitev novomeške vojašnice kosarne) vršila se je přetečeni teden. Cenili so JO pa 60.000 gld Jo bodo li prodali in kdo JO ho kupil, se še ne ve. Novomestu pa zginja s tem upanje, da bi bili še kedaj tu uaiesteni vojaki. (V Smihelu) 80 položili na 30. marca t. 1 temeljni kamen za nov samostan „revnih šolskih sestra". Delo lepo napreduje, ko bi le vreme tako silno ne nagajalo! Da bi se vse ■ srečno dovršilo in Bog obdaroval delavce vsake nesreče, je preč. g. Župnik Anton Peterlin, ki Todi vso stavbo, omenjeni dan v blagi namen ob 6. uri igutraj opravil sv. mašo. Hiša po obrisu soditi, bo krasna in kinč Šmihelski vasi. Delo je prevzel zidarski mojster Jakob Hočevar iz Hrušce doma, poleg Ljubljane. Več o tem hočemo spregovoriti o priliki. (Slavnost tisočletnice sv. Metoda). Velikonočni pondeljek ate slišali pastirki list našega knezoškofa, v kterem so nas opominjali pobožno obhajati spomin smrti svetega Metoda, ki je umrl 6. aprila pred 1000 leti na Velehradu v Moravskej. Vemo, da ste res ta spomin hvaležno obhajali — vsaj smo mi Slovenci tudi del Slovanov, kterih aposteljna sta bila st. brata Ciril in Metod, .Gotovo bi radi kaj ve5 zvedili, kako so in kako praznujejo ta imenitni Č88 drugi Slovani, kakor Rusi, Bolgari Srbi itd. Pač radi bi vam že danes o tem kaj povedali, ali „Dolenjske Novice" so premajhne — no moremo vsega na enkrat Sedaj rečemo le to, da se obhaja ta spomin povsod jako slovesno. Katoliški Slovani zlasti na Velehradu, razkolniaki od Rima ločeni pa — doma! Kako in kaj — bomo povedali v prihodnjem listu, (Čast. gos p. trapisti) vzeli so t najem grajščino g. barona "Wurzhacha v Mirn-ski fari pri Trebnjem. (S.trelaje udarila) v kozolec posestnika Peekrca iz Št. Pavlske fare v petek 10. aprila ob polu treh popoludne. Pogorel je, vendar se druzega ni nič vžgalo. — Varuj nas Bog take nesreće. (Mašina ki pisčeta izvali.) „Dol. Nov." BO v 3. štev. vam povedale o novi maŠini, ki pisčeta izvali, in obljubile naznaniti, kako se bo prva poskusnja obnesla. Zdaj vam povemo. Izmed položenih 36 jajc izvalilo se je le 8 piščancev. Zavoljo tega tako malo, ker bržkone še niso popolnoma znali z mašino v „caker iti". Zdaj 80 jih položili 40, hočemo viditi, kako bo zdaj. Dobro je tukaj zapomniti, da se gre tu le samo za poskušajo iznajdene mašine, in da je — koklja Še vendar-le najboljša maŠina do zdaj, katera piščance izvali in izredi ! Razne vesti. * (Ve H kana k sod.) Na Nižjeavatrijskem t Klosterneaburga pri Dunaji je jako velik sod. Drži 999 veder, in ako bi se mogel èiato napolniti, bi držal ravno 1000 veder vina. Seveda ni nikdar popolnoma poln, ker bi bila škoda grozna, ako bi se toUko vina skupaj pokvai-ilo. Ta velikanski aod stoji v no-kcj velike) kleti tamošnjega nekdaj starega kloštra. Vidi se lahko ie o trganji grozdja, tn 15. dan nov. vsakega leta t. ), na dan sv. Leopolda, ko tjekaj veliko ljudstva na božjo pot zahaja. Vsakdo se more te dni iz tega soda neko iko navžiti. Sod je tadi tako napravljen, da ima na jednej strani stopnice, da se zamore do vrha priti in tam se mlado ljudstvo na drugo stran doli spuača; dela jim to veliko veselje in kratek čas. DOLENJSKE NOVICE. štev. 8. Reàitev ugank (v 7. 8t. „Dolcojskih Novic".) 1. Vsaki, če ga le ima. 2. Žebelj. 3. Mrtvaška truga. 4. Sin, DjegOT oče, atari oće. 5. Ponarejen denar. Prav 80 jih rešili siedeći gg: Josip FurlaD, Anton Skubie, Marija Šega, Valentin Krasovec, Frane Erčtil, Jakob Gregorič, Edmund Engelmann, Anton Jarc, A. Pajnič, Ivan Pieško in Jakob Uranc. — Žreb je ođ-lodil Valentina Kraeevca iz Podloga' pri Ložn. Uganke, 1. Kaj je bolj ostro, ko najbolj nabrušen meč? 2. Kateri kralj je gluh, mutast, slep in brez srca? 3. Kedo ima še manj kakor nič? 4. Kaj je višji kot nebo? 5. Kedo je mrtev in vendar diha? (Eešileem naročnikom eno ali dvoje knjig, vrednosti 1 goldinarja, nenaročnikom do konca leta „Dol. Novice" zastonj, ako jib več «gane, odloČi žreb). Sejmi na Dolenjskem, _ Pondeljek pred sv. Jorjem v Eadečahln Les-koveii pri Krškem. — Torek pred sv. Jurjem v Novem mestu. — Sv. Jurja dan v Žužemperkn. — Sv.Markadanv Bučki, Grosupljem in Št. Jurji pri Svibnjem. — 27. aprila na Vrbovcu (Kočevskem). Loterijske srečke. Trst 11. aprila 31 51 87 65 85 Gradec 4. aprila 26 67 16 17 65 Dunaj 4. aprila 75 03 9 46 43 53 TTID QL jXJtX JCaS« Ci LEPOSLOVEN IN ZNANSTVEN LIST. BodelOTanjezo prof, dr. Greg. Kreka in župnika Dby. Trstenjaka, nreduje dr. Jakob Skct, c. kr. gimn. profesor v CeloToi. Obseg 4. Številke: Arahela, Roman. Spisala Pavlinn Pajkova. (Daije.) — Pesni mladiniSke ljubezni. A. Pic. — Jřd eiSavi. PoTest. Spisal Anton Koder. — Pfvec, Mirko. — Ponoina jeia. Balada. Mirko. — Národně pripůvedke. Priobčoje Kat. ValjsTec. — Ej