Najvažnejše ritmične oblike v zgodovini slovenske narodne pesmi Ivan Grafenauer \ slovenskih narodnih ]3esmih odseva premah) zgodovinskih do- godkov, da bi nam omogočili globlji ])ogled \- njihovo zgodovino — najstarejša zgodovinska pesem, o »RaDbarju« (SNP I, št. 19—20), je s konca 16. stoletja (zmaga nad Turki pri Sisku 1995). ludi se je v njih ohranilo le malo spominov na zgodovinske osebe, premalo imen. Najsta- rejše ime, prilipskega kralja Marka (1535—71—94). zgodovini slo- venske narodne pesmi ne nudi opore, ker so naše pesmi o Mladem Mar- ku, Knezu Marku (SNP I, št. 59—46 — pesmi o Kraljeviču Marku, I, št. 48—52, so kajkavske in belokranjske) le odmev srbskih in hrvatskih Zelenin, Russische (ostslavisclic) Volkskuiicle 23—50. Rajko Nahiigal, Eucliolüghun Sinaiticiim II. 2Z si. " Fr. Koinik, Blagoslov zelišč na Kres in čar kresnic. Etnolog XV. 4. op. 14. Koliko je v običajih s presnecciu predkrščanskih usedlin, to bi bil predmet posebne razprave, ki bi morala primerjalno na široko upoštevati gradivo različnih narodov. s 44 Ivan Grafenaiiei : lîesmi, s katerimi so se seznanili naši predniki pač šele v skupnih bojih zoper 1 iirke v 15. stoletju (zmaga križarske vojske nad Turki pri Bel- gradu 145Ö), morda celo še pozneje. Preostaneta nam torej samo še dve srednjeveški imeni; Kralj Matjaž, ogrski kralj Matija Korvin (1447 do 1458—90), ki so se mu pridružile še poteze njegovega očeta, junaka v turških bojili Janoša Hunvadija (1587—56), Sibinjanina Janka hrvatskih in srbskih narodnih pesmi, in zadnjih celjskih grofov (a teh ne kot junakov v bojih zoper Turke), in Krištof, po Schönlebnu še Gaiipar Lamhergar^, ki se v drugi polovici 15. stoletja večkrat omenja, tudi kot junak v viteških turnirjih. Ime Lambergarjevega nasprotnika, Pegam (Behaim = Böhm, Čeh), se kot tretje že ne more šteti, ker se v njem pač ni ohranil, kakor so prej mislili, spomin na Čeha Jana Vi- tovca, vojskovodjo zadnjega celjskega grofa Ijlricha II. (u. 1456) in njegove vdove Katarine, ampak je po vsej verjetnosti občno ime za velikana (prim. č., slov. ober, p. olbrzym — Avarus, Ober)." Pomagati nam more le razbor kulturnega in zgodovinskega ozadja naših narodnih pesmi, primerjalna knjiže v nozg odo vinska analiza njihovih motivov in zvez s starimi, časovno bolj ali manj določenimi domačimi slovstvenimi spomeniki (n. pr. Briž.) in zapisi drugorodnih narodnih pesmi in umetnih pesnitev, v katerih so motivni obrazci iz naših narodnih pesmi uporabljeni, ter preučevanje njihove ritmične oblike, zlasti ritmične oblike tistih pesmi, ki jim je že po drugih znakih, zgodovinskih, kulturnohistoričnih, književnozgodovin- skih, starost vsaj približno določena. Tako jjostane ob množečem se pri- merjalnem gradivu tudi ritmična oblika sama zase zgodovinski kriterij, če že ne za določeno dobo, vsaj za približen terminus ante quem ali post quem. Tako se je doslej posrečilo ugotoviti, da je doodehia dolga vrstica, ki smo jo izsledili najprej v vrsti baladnih in legendarnih pesmi (pri- povedna dolga vrstica), potem tudi v svetih pesmih in ritmičnih molit- vah, najstarejša doslej dosegljiva oblika slovenske narodne pesmi. Vse pesmi, v katerih so se (vsaj v kateri izmed inačic) ohranili znatnejši ostanki te vrstice, so po drugih kriterijih nastale pred 13. stoletjem: najstarejši »Kirielejsoni« (8.—9. stol.), »Lepa Vida« (U. stol.), y>Meljav- sica« (pred »Lepo \ido«), »Mlada Zora« (12. stol.) po trdnih književno- zgodovinskih znakih: ^ySoeta kri sejana« (SNP I, št. 456), »Sd. Barbara v ječo vržena« (št. 641) po neizpodbitnem zgodovinskem znaku (delitev * L. Schön leben, Appendix ad Annales et Chronicon Carniolae, Ms. Univ. knj. Lj., p. 174: Foititudo bellica in Casparo de Lamberg in Stain (supra Rattmaiins- dorff), ... de qua nostra adliuc memoria passim sonabat cantns unlgari lingua (A. Koblar, Kres VI [1886!, 288). Valvasor (III, knj. XI, str. 348) krstnega imena ne imenuje. SNP 1, str. 48—9, pod trto. = G. Čremošnik, Pegam in Lambergar, LZ XXXVIII (1918), 190—4. O občnem imenu ober gl. N. Zupanič, Etn. VII (1934) 170—1. Xiijvažiiejše ritmične oblike 45 sv. obhajila v obeh podobah), druge pesmi po bolj občnih kulturno- historičnih (zamorci-Mavri, zamorske, ajdovske deklice i. pod.): niti en kriterij pa tej določitvi ne nasprotiije. Ritem dvodelne dolge vrstice se ne opira ne na kakovost ne na število besednih zlogov v posamezni vrstici, ampak na besede kot nosilce pojmov in stavčnega poudarka: dvodelna dolga vrstica sestoji iz dveh ])olovic (polstišij), ločenih po odmoru, z dvema smiselno poudarjenima besedama v vsakem polstišju, brez prestopa iz vrstice v vrstico. V studiji o »Lepi Vidi« (1945) sem dokazal, da ta vrstica v naših narodnih pesmih ni posnetek germanske in še staronemške aliteracijske dolge vrstice, ampak dediščina iz pra- slovanske dobe, da ji je podobna že starogrška baladna vrstica, ohra- njena v baladnih odstavkih llomerjevih epov, tudi vrstica v neki moz- arabski cerkveni himni (n. d., 160—4); hkrati pa sem opomnil, da so »podrobna vprašanja o značaju te vrstice, o razširjenosti in izvoru še v razpravi in jih ne bo mogoče na en mah rešiti« (n. d., 164). Naj torej tu podam, kar sem v preteklem letu o tem zasledil. Dvodelna dolga vrstica je res, kakor sem domneval, pesemska obli- ka, ki je bila znana tudi drugim indoevropskim narodom. Naha- jamo jo ne le kot starogrško vrstico v baladnih odstavkih pri Homerju, isti ritem sledimo tudi v visoko kidtiviranih kiticah staroindijskih slavo- spevoA-, v Rigvedi, sestavljenem že pred 1. 1000 pr. Kr.): značilni ritem je dr. K. Glaser v svojih prevodih kar dosti dobro ohranil.'' Germanska aliteracijska dolga vrstica je res le speciali- zirana zvrst indoevropske dvodelne dolge vrstice. To dokazujeta še dva v staronemščiui ohranjena starogermanska poganska zagovora, o katerih si germanisti niso složni, ali sta zložena v verzih ali v prozi. Pa sodijo oboji prav in oboji napak: nista zložena v aliteracijskih dolgih vrsticah, ampak v nealiteracijskih, ki se ponekod aliteracijskim bližajo. Prvi zagovor, dvočlenski nizonemški »Zoper konjsko hromoto^'' — v njem je " Dr. K. Glaser, O r{:veclskili slavospevih. LMS 1896, 168—185: I. mand., 124. slavospev (str. 175—6); 11, 19 {179—80): VII, 57 (178—9), 87 (177); X, odstavki str. 178, 185. * .Steininever, Die kleineren alid. Sprachdenkmäler (1916), št. LXV; ponatisk s slov. prevodom v ČZN XXXII (1957), 279 (poševne črte značijo razdelitev v vrste v tej izdaji); De hoc quod spurUialz dicuni. I Priinum Pater iioster. I Vise flot aftar themo uuatere, uerbriisiun sina uetheriin. I tho gihelida ina use druhtin. I tke se/i/o druhtin, thie iheno uisc gihelida, ihie giliele that hers theru I spurihelti. Amen. — V pivi vrstici zagovora (z nadpisoin vred v v. 5.) prva poudarjena beseda prve polovice (Vise: Fisch) aliterira z drugo poudarjeno besedo druge polovice (uetherun: Federn = Flossen); praviloma pa je poglavitna aliteracijska beseda v vsej vrstici (Hauptstab) prva poudarjena beseda druge polovice, po njej se ravna tudi aliteracija v i)rvi polovici. Druga (4) vrstica je ])rez aliteiacije, a je bolj kratka, zato jo je mogoče imeti za polovično vrstico, ki ji je druga polovica odjjadla. Stein me y er je te dve vrstici natisnil kot verza, o nadaljevanju pa pravi: »Wie Z. 5f. (v. 5s. 46 Ivan Giafenauei: (ne glede na lat.-hebr. besede spredaj in zadaj) samo »naš Gospoch. dvakrat po vrsti stopil na mesto poganskega božanstva — se glasi (same pravilne dolge vrstice):' Hiba je plavala po vodi, strle so sc ji plaviite. Tedaj jo je ozdravil naš Gospod. Ta isti Gospod, ki je ribo ozdravil, ta naj ozdravi tega konja hromote. Drugi enočlenski zagovor v dveh inačicah, staronizonemški »Contra vermen« (A) in starobavarski »Pro Nessia« (B)," je še čisto poganski, samo na koncu mu dodaja A prošnjo »drohtin uuerthe so« (Gospod, bodi tako! = Amen), B pa navodilo »Ter Pater noster«. Ehrismann (CDL I", § 26, 4, str. 106) sodi o njih: »Die Form ist Prosa.« Steinmeyer jih je natisnil — kakor že drugi pred njim, le drugače — v verzih:' Gang uz, jNesso, mit niun nessicliiliuon, uz fonna marge '^'^ vonna ^hcmo bene m deo adj-a, den adrun ' lonna demu lleiske 'i"'^' fonna ^'^^^'^ '^""^^ ™ ^^'''^ in daz fei, dcmo velle in (Hz U:1U. Razumljivo, da je imel Ehrismann to za prozo: prva dvodelna a rstica ima sicer aliteracijo, a bolj šibko (Nesso [lat. nescia iz ischias] — niun: neun), v drugi in tretji aliteracije ni, kajti ponovitev iste besede (ben: bene; adra: adrun...) ni aliteracija. Razumljivo, da' je Stein- raeyer obe inačici razdelil v verze: ritem je le ritem dvodelne vrstice, prva vrstica ima celo aliteracijo, druge pa vsaj nekaj podobnega. Ta zagovor je važen ne le, ker s prvim vred dokazuje, da se je germanska aliteracijska dolga vrstica razvila iz starejše indoevropske nealiterirane, ampak tudi, ker se je skoraj enak zagovor ohranil pri nas do konca 19. stoletja in celo brez kakršnega koli krščanskega dostavka, zagovor »Zoper otok« iz Gorjan pri Bledu (SNP III, št. 5174). Vprašanje je torej, ali je naš gorjanski zagovor kakor staronemški-starogermanski samostojna slovensko-praslovanska inačica skupnega indoevropskega praobrazca ali smo si ga od Nemcev izposodili. L. 1957, ko sem ob kupih dijaških zvezkov šele začel načrtno krčiti pot zaresni, ne samo s podmenami podprti zgodovini slovenske narodne pesmi, si v razpravi »jSajstarejši slovenski zagovori«'' o tem zagovoru samega zagovora) jetzt vorliegt, kann sie nur für Prosa gelten: mögbeb, daß in ihr Reste früherer Verse stecken.« Nato zavrača neuspele rekonstrukcije. G. Ehris- mann, GDL P (1932), S 26, 3, str. 105, sodi: ¦ Prosasegen. ^ Prevod je dobesedno iz ČZN XXXII, 279. Prim. nem. v op. 4. " St. št. I.XVII, AB.: ponatisk obeh inačic s slovenskim prevodom: Iv. Gra- feuauer, ČZN XXXII, 290 (z napako v A, 5: drobtin nam. drohtin), inačica A /. različicami iz B tudi: Iv. Gr a fen au er. Lepa Vida (1943) — okr.: LV — str. 135. ' Inačica B (starobavarska) z različicami iz A: zgoraj A, spodaj B; kurzivno natisnjene ustrezajo slovenski inačici (gl. sp.). » Kovačičev zbornik, ČZN XXXII, 275—95; pr. Fr. Kotnik, č XXXVI (1942, 79). Najvažnejše ritmične oblike 47 1 nisem upal povedati več, kakor pa so mi dotlej spoznani, metodično ne- pobitni kriteriji dovolili, in sem se pogojno (dokler ne dobimo »primerne j opore v sličnih [od nemških nedvomno neodvisnih] zagovorih pri drugih ] Slovanih«, n. d., 292) ustavil »vsaj« pri 9.;10. stoletju: »... tudi, če smo I si ta zagovor od Nemcev izposodili, smo to morali storiti že ob prvih: stikih z nemškimi kolonisti«: sam sličen staroindijski zagovor" se] mi ob veliki podobnosti z nemškim ni zdel dovolj trden znak za daljše j sklepanje. \ »LV« (155—6, gl. op. 6) sem poskusil iz nekoliko zmaliče-j nega besedila izluščiti prvotno jedro in sem ugotovil resnični pomen j popačene besede »tue«, o izvoru zagovora pa se nisem izjavil. i i3anes morem predložiti dokaze, da je gorja n ski zagovor vi svojem jedru praslovanski in starejši od staronemških j inačic, da je v ohranjeni obliki kontaminiran z inačico! staronemškega zagovora. | Stare, od nemških obrazcev nedvomno neodvisne slovanske inačice gorjanskemu zago^ oru sicer same nisem našel, pač pa nedvomen dokaz, j da je bila: del besedila, in to najznačilnejši, je uporabljen v stcslov. »Molitvi na obsJQ boleznb nožbncjc«:^" »Gospodi... V^zbrani emu (nedçgu semu) v'sech-b pçtei, sQstiih-b po plhti, i skooze mqsa, i po\ žilami}, i po kostem?).« — Sestavi javec te v Sina jski Evhologij sprejete 1 molitve je mogel te besede vzeti le iz balkanskoslovanske inačice gor-j janskega zagovora. ¦ \ Da je gorjanski zagovor kontaminiran iz starejšega, praslovan- skega jedra in inačice staronemškega zagovora, nam pokaže sledeče; sporedje (v besedilu gorjanskega zagovora so zapisovalčeve slušne na- : pake popravljene, pravopis je književen; slovenski prevod staronem-« škega zagovora podaja besedilo starobavarske inačice (B), v kurzivi pa.j sta vstavljeni vanjo slovenskemu besedilu ustrezajoči različici iz A):] Otok, pojdi raz mozg na kost, raz kost na meso, raz meso na dlako, raz dlako na zeleno trato. Tam pojdi devet komolcev globok v tla ! Tam bodi na tule, tam bodi na tule! Pojdi ven, Nessia, z devetimi mladiči, iz mozga na kosi, od kosti na meso, od mesa v dlako*', od dlake v ta tulec. " N. d., 290: Kuhn, Tndisclie iiiid geimanische Segensspriiche, Zeitschrift f. vcigi. Sprachforschung XIII (1864), 155—51. " Euchologium Sinaiticum, ed. Nahtigal, II (1942), 81. 82. f. 55b, 10, 25; 56a, 2—5. — To mesto sem navedel sicer že v ČZN XXXII, a nisem ga upošteval, kakor bi bilo prav, pri gorjanskem zagovoru (n. d., 290), ampak pri zagovoru »Zoper izvin« (n. d., 278, op. 6); mesto je tam tudi po tiskovni pomoti napačno navedeno (t. 56b nam. 56a). " Nem. fel IB) je koža z dlako, liud (A, Haut) koža v obče, polt. 48 Ivan Grafenć Že prvi pogled na to sporedje nam kaže, da je gorjanski za- govor sestavljen iz dveh sorodnih inačic istega zagovora. To dokazuje dvojni sklep, ki drug drugemu nasprotujeta. Prvotni zagovor se je končal z ukazom bolezenskemu demonu »Otoku«, naj gre v tla (drugo polstišje se je glasilo prvotno morda; |Tam pojdi) »globoko v tla!«; verjetneje pa z nazornejšim izrazom »devet komolcev o tla!« Sedanje polstišje je nabuhlo). IDrugi sklep, prvemu dodan, je iz inačice staro- nemškega zagovora, ki je tu s^oglašala s staro bavarskim besedilom: ker obsega ta sklep samo polovico dvodelne dolge vrstice, se ta polovica še enkrat ponovi. Drugi sklep je zdaj zmaličen: prvotno se je glasil (podobno kakor prvi): Tam pojdi na tulec! Stavčna zveza »tam bodi na ,tuc« je bila, dokler so vedeli, kaj je »/uc« (tulec), nemogoča; mestnik se glasi v Gorjah na »tuuco«, »/uc« (tuuc) je tožilnik (LV. 186). Prvotni zagovor je starejši od staronemškega. To doka- zuje začetek, še bolj pa sklep. Začetek (samo polstišje) ogovarja samo enega samega bolezenskega demona; to je v starih zagovorih stalno pravilo; sled se je ohranil tudi še v nadpisu starobavarske inačice, ki omenja samo enega demona: »Pro Nessia« (A: contra vermes!). Sklep pošilja bolezenskega demona (Otok) »globoko v tla«; podobno ukazuje Jezus v nekem ziljskem dvodelnem »krščanskem« zagovoru svetim že- nam, naj »hude vriede« zapode ».s podrebrc dol na kolene, raz kolen dol na podplate, raz podplat (rod.mn.!) dol na črno zemljo« ČZN XXX1L 291, op. 22). Predstava, da so hudobni demoni htonska bitja, ki pre- bivajo pod zemljo, je še pristno materopravno sadilska, sploh je obrambno čaranje v tem kulturnem krogu doma (aktivno škodljivo čaranje pa je totemističnega izvora).^" Novi sklep pa ukazuje demonu, naj gre v tulec strelične konice, tako tudi v stnem. A (tulli: nvnem. Tülle), v B pa v puščico (strela, seveda v njen tulec); da ga potem s puščico vred ustrele v »divji gozd« (in den wilden VVald)" ali, kakor slovenski zagovori pravijo, »na go- rine, na spečine«, kjer »zvonovi ne zvone, petelini ne pojo« (SNP lil, št. 5179), ali »med pečine in planine, med vse vrage in hudiče« (III, št. 5175). Ta oblika zagovora je šele iz mlajše pastirsko-noma- distične kulture: puščični tulec je mogoč le v kulturi, ki pozna že kovinsko orožje; tudi predstava, da so demoni doma v skalovju in v pustinjah, je tipično pastirskonomadistična, kajti po bajkah o ustvar- jenju zemlje iz tega kulturnega kroga je ustvaril za pašo neuporabno skalovje in gorovje, divji gozd in močvare nasprotnik Najvišjega bitja hudobni Praoče, Temni mesec, ki se je v krščanski dobi spremenil v Satana." " W. Scliinidt, Ursprung und Werden der Religion (1950), 151—2. "G. Elirismann, GDL P, § 26, 4, str. 105 in op. 5. " W. Schmidt, Ursprung der Gottesidee VI, 55, 37; pr. G. Krek, Einleitung in die slav. Literaturgeschichte", 782. Najvažnejše ritmične.oljlike 49 Prvotni zagovor »Zoper otok', jedro gorjanske inačice (vv. I—4). je po vsem tem, kolikor zdaj vemo, najstarejša slovenska na- rodna pesem, starejša celo kakor naši prakulturni bajki, mengeška in šišenska, o ustvarjenju sveta in prvega človeka in o ustvarjenju naše zemlje, ki so jih naši predniki dobili kot Praslovani pred 4. stoletjem pr. Kr. od asimiliranih rodov z arktično prakulturo (Et XIV, 2—43). Izvira namreč še iz starih plasti indoevropske kulture, ki še ni poznala rabe kovinskega orodja. Drobec sicer, pa nadvse dragocen. Pesemska oblika tega starega zagovora, dvodelna dolga vrsti- ca, je torej praslovanska pesemska oblika, je tudi predhod- nica germanske aliteracijske dolge vrstice, je grška baladna vrstica, pozna jo tudi staroindijsko pesništvo: dvodelna dolga vrstica je potem- takem že indoevropska pesemska oblika. Zdi se pa, da je še starejša, da je kar nekak pesem ski pra- ritem. Soroden ritem nahajamo v hebrejski poeziji starega zakona, v strofičnih odstavkih evangelijev, n. pr. očenašu (Mt 6, 9—13, Lk IJ. I—4), zdravamariji (Lk i, 28. 38), Marijinem slavospevu (Lk I, 46—55). Janezovi himni večni Besedi (Jan 1, 1 —15)'", v pismih sv. Pavla, n- pr. v slavospevu ljubezni (I Kor 15, 1—8), tudi v apostolski veri. Prav isti ritem nahajamo pa tudi v pesmi o »Kači« brazilskih Indijancev, kakor ji navaja pripev gospod .Montaigne:" C oulenvie. aireste tov; arre.ste tov. couleuvre. a fin que ma soeur tire sur le patron de ta piencture la façon et l'ouvrage d'un riche cordon c[ue ie puisse donner a nia mie: ainsi soit en tout temps ta beauté et ta disposition préférée a tous les aultres serpents. Takšen je ritem v primitivni improvizaciji plesne pesmi, ki so jo zapeli in zaplesali spremljevalci iz rodu L'nyanyembov Stanley u a slovo,'' takšen tudi v bajkah in obrednih ])esmih prakxdturnih rodov Priin. Dav. Heinr. MiiUei-, Das Joliauiu-sevangelium im Lichte der Stro- phentheorie, SB Akad. VViss. Wien, Pliil-hist. Kl. Bd. 161, 8. Abh. (19<)9); C. F. Burney, The Aramaic Origin of tlie Fourth Gospel. Oxford (1922); cit. K. Adam. Jesus Christus, Augsburg (1955), 85. 548. " .Montaigne. Essais, livre I, chap. 50 (ed. ster. Kirmin Didot, Paris (1802), p. 245. (v vrstice razdelil Grf.). — .Samo zadnja vistica v frc. prevodu ni pravilna dvodelna dolga vrstica, ker nima v sredini odmora. .Mi tudi \ izvirniku? — Prevod: Vož, ustavi se; ustavi se, vož, da moja sestra posname po pisani tvoji podobi vzorec in okras bogatemu traku, da ga morem podariti svoji ljubi: tako se bo za vse čase tvoja lepota in postava cenila bolj ko vse druge kače. Stanley, Wie ich Livingstone fand II (1885), 240; pr. Götze, Das dt. Volkslied, Wiss. Bild. 236, Quelle & Meyer, Lpz. (1929), 10. Angleška izdaja mi žal ni dostopna. Etnolog ^ 4 50 Ivan Grafenaiiei-: v Ameriki in Afriki.'" Naj navedem le kratko veroizpoved gab un- skih pigmejcev. ki so jo podali P. 1 hrillesu na vprašanje, kaj Bog dela:"' Kmoum ko, Knwinn in, Kmoum giua! Me twé, Ké bivé! Kmoum lia, Kmoum kwa! Bog je, Bog je bil. Bog bo! Duhovi zgoraj. Ljudje spodaj! Bog samsvoj, Bog je Stari! Dvodelna dolga vrstica je važen znak za presojo dobe, v ka- teri so v njej zložene pesmi nastale, pa tudi za presojo razvojnih plasti v posameznih pesmih: pesmi, v katerih se je ta ritem ohranil, odstavki s tem ritmom, izvirajo namreč, kolikor se je doslej moglo ugotoviti, vsaj še s konca 12. stoletja. Takih pesmi ni prav malo. \endar ta kri- terij ni vedno lahko uporabljati. Nabuhle dolge vrstice z več ko dvema besedama v eni ali celo v obeh polovicah, ki bi mogle nositi ritmični poudarek, pa ga nosita samo dve, ni lahko ločiti od vrstičnih dvojic, zloženih po mlajši ritmiki besednih zlogov. Razen tega se je v večini pesmi prvotni ritem z dolgo pevsko tradicijo bolj ali manj porušil, ker se je pač z drugačno melodiko in ritmiko mlajših pesmi tudi melodika in ritmika starih bolj ali manj spremenila. Ritem smiselno poudarjenih zlogov pa se je vrival tudi v najstarejše in stare pesmi, zložene po mlajši ritmiki. Tako včasih ni lahko spoznati, ali je pesem zložena v dvodelnih dolgih vrsticah, ki so se sčasoma porušile, ali v novejših vrsticah z zlogovnim ritmom, ki je vplival nanje še stari ritem. Značilen primer za to prepletanje obojne ritmike je najstarejši zapis slovenske kitice, intonacija Velikonočne pesmi v Stiškem rokopisu (o. 1440). Pesem je zložena v paroma rimanih (asoniranih) vrsticah s štirimi zlogovnimi poudarki in dvema smiselno poudarjenima besedama, t. j. rimanih »kratkih vrsticah«; pa sta v njej kar dve vrstici, prva in četrta, ki hkrati ustrezata ritmiki dvodelnih dolgih vrstic, prvi dve vrstici pa sta brez rime in ascmance. Nemška predloga (Baumker I, št. 242, II)"" nam bo ta značaj stiske kitice nazorno po- " Prim. bajko o ustvarjenju rodu Kato (W. Schmidt, UdG II, 45ss.), bajko : o ustvarjenju iz lenapskega Walama Oluma (n. d. II, 417—9, 421—2), molitve rodu Vamana na Ognjeni zemlji (ii. d. II, 928—50), zlasti pa številne obredne in druge' pesmi gahunakih pigmejcev (n. d. IV, 26—211 passim). Mnago zgledov tudi pri j afriških pastdrskononiadskih rodovih (n. d. Vil. 40—50) et passim (Galla), 578—90 et j passini (Masai). 458, 442—9 (Nandij. i >» W. Sclimidt. UdG IV, 26. pr. 195. NB. Kmoum tla (v. 4) prevaja W. ; Schmidt, str. 26, kot »Gott Für sicli allein«, str. 195 kot »Gott absolut«; Kmouml kwa na str. 26: Gott ist der Alte (Herr, Vater), str. 195: Gott der Herr. — Prim. s to; pesmijo čisto drugačno veroizpoved materopravno-sadilskih Fang (Bantu), ki so' gabunskim pigmejcem najbližji sosedje: n. d. IV, 48. ' \V. Baumker, Das katiiolische deutsclie Kirchenlied in seinen Singweisen I> (1886). Str. 506 (po tisku iz 1515). \ .Najvažnejše ritmične ol)like 51 kazala (znake za poudarke sem postavil jaz. smiselno poudarjene be- sede so označene s tem, da je v njih zlog z akutom — gravis znači I zgolj] metrični poudarek):" Naš Gospiid je od smrti vstal, od nega britke martre; uâm je se veseliti, on nam hoče (k) trošti biti. Kyrie eleison. Christ ist erstanden von der mârter alle; des solin wir alle froh seyn, Christ will unser ticist seyn. Kyrie elei.son. Trubarjeva redakcija v prvi vrstici še nekako združuje staro in novo ritmično načelo (Jezus ta je od smrti vstal). Schön leb no va je prirejena že vsa po novem:" Jezus je od suifti vstal, od njega bridke martre, uâm se je veseliti, nam hoče k troštu priti. Prav starinske znake imata tudi .Marijina kitica iz Velikonočne in koledniška kitica, ki jih navaja 1 rubar a Katehismu z dvejma izlagama (1575)."" Iz Velikonočne: Marija Devica, l)ödi naša pomočnica priiti Tiijnui Sinkiivi, (priiti Bogu nelx'skimu nu iLsmileninui Jézusu.) Iz kolednice: Mi smo prišli pred yrâta, de (b) bila božja zlata, o Marija, o Marija; novu je léjtu v deželi, bodi Jezus per nas. Vrstica nemške Velikonočne (in z njo tudi tu navedenih slovenskih kitic) je staronemška paroma rimana (asonirana) »kratka vrstica« s štirimi zlogovnimi poudarki in dvema smiselno poudarje- nima besedama; z enozložno rimo (asonanco — časih tudi lahko odpade) zvezani kratki vrstici sta se pisali prvotno večinoma kot ena sama vr- stica: rimana dolga vrstica: po dve dolgi vrstici (štiri kratke) sta se združevali v kitice. a Metrični poudarki se dado ugotoviti po melodiji. Glede VelikonočiU' pesmi in njene melodije gl. Iv. Grafenauer, Iz zgodovine slovenske metrike, ČX (1916), 299 (besedilo samo: Č XXXVI (1942), 102); besedilo poslednje vrstice pa je treba v Č X, 299 pomakniti za en takt bolj na desno, tako da pride poslednja beseda (biti) pod zadnjo noto, ki se podaljša v polovično in celo. Razdelitev v takte, ki sem jo prevzel od LilieJicrona (1884), jiamreč ni pravilna; pesem se sploli ni ]>ela po taktu, ampak jiekako koralno; vsak poudarjen zlog se je pel z dolgo, vsak nc- poiuhirjeii s kratko noto. melodična črta pa je ostala ista. Gl. Baumker I (1886). št. 242, tudi pri drugih j)esmih. Ista hiba je tudi v Čerinovi razpravi v ZMS X (1908), 126 ss., o ]3esmih slov. protestantskih pesmaric. --.Sch-ova inačica sporedno s Trubarjevo: Iv. Grafeuauer, č XXXVf. 95—101. Rupel, slo\. prot. pisci (1954). 126: Velikonočni sta dodani (v oklepaju) raz- ličica tretje in četrta vrstica iz .Sch ö n le I) n a. -i 52 Ivan Grafenauer; Razvila se je v 9. stoletju iz polstišij germanske aliteracijske vrstice in iz staroromanskega paroma rimanega (asoniranega) osmerca z enozložnimi rimami (asonancami) sledečega tipa, ki so ga radi uporabljali tudi v latinskih cerkvenih himnah: Leodgarjena pesem, kit. 5, v. 3—4:"' Qui done régné vet â ciel di; cio fiîd Lothiérs fils Bâldequî. Rabanus Maurus (u. 856), De fide catholica:-'" Aetérne rérnm cônditôr et clârus mi'indi formater. déus, in âdiutôrium inténde tu humîlium ... Iz poljudnih pesnitev je to vrstico prevzel tudi Otfrid in jo upo- rabljal v svoji Knjigi evangelijev (Evangelienbuch, dovršen med 865 in 871). Poučno je znano mesto na koncu Marijinega slavospeva (lib. 1, C. 7, 25—8):--'" Nu férgomes tliia tliiarnun, tlias si uns allo uuoroltî Joluiunes driilitines drut thâs er uns firdânen sélbun saiictam Mâriun, sî zi iru sune uuégontî. nuillit es bithîlian, giuuérdô ginadôn. Paroma rimana »kratka vrstica« je iz poljndnega romanske- ga osmerca prevzela načelo zlogovnih poudarkov, pravilo, da so a' Arstici štirje poudarjeni zlogi in na koncu enozložna rima (asonanca), ki veže dve zaporedni kratki vrstici (polovici rimane dolge vrstice). Iz starogermanske aliteraci jske Arstice pa je pridržala načelo, da morata biti v Asakem polstišju (kratki vrstici) poudarjeni dve smi- selno Aažni besedi, in SAobodo glede štcAila nepoudarjenih zlogov^ (tako da je Aseh lahko več ali manj ko osem): dolgemu poudarjenemu zlogu sledi lahko takoj spet poudarjen zlog — a- dvozložnih besedah na koncu vrstic vedno — lahko pa tudi po eden, dva ali več nepoudarjenih, tako tudi pred prvim poudarjenim zh)gom (v anakruzi). Pri Otfridu naha- jamo sicer precej vrstic z osmimi izmenično poudarjenimi zlogi (zg. 26 a), lahko pa so v vsej kratki vrstici tudi samo ])o štirje poudarjeni zlogi brez nepcnidarjenih (n. pr. lib. 1, c. 2, a. 5 a: Fingar thinan; St. LXVIli (ČZN XXXII, 284), Strassburger Blutsegen, v. 7: tumb hiez ter bérch, tumb hiez t;iz kint — Bebec se je zA-ala gora. bebec se je ZAal otrok). Ehrismann. GDL 1-', str. 194. op. I k str. 193. Migne, PL 162, stp. 1609ss. ™ Iv. Grafenauer, GVIS XXIII, n, Č XXXVl, 122-3 - Prevod; Zdaj prosimo Devico, isto sveto Marijo, da bi nam vse življenje bila pri Sinu pomočnica. Janez, božji ljubljenec, hôti to izprositi, da se nas pogubljeniii rači usmiliti. Najvažnejše ritmične oblike 53 Tudi v starih slovenskih »kratkih vrsticah« nahajamo takih svoboščin, zlasti na koncu vrstic (Velik.: martre, veseliti...), red- keje v sredini (Marijina kitica v Velikonočni, v. 1: Marija Devica; ko- led., v. 5: Jezus); Marijina litanijska pesem, kit. 8, v. 1:"' Marija, ne- beska liič) — to je znak za starost —; Velikonočna pa se je v prvi vrstici tej svoboščini (Christ ist erstanden) ognila s tem, da se je naslonila na ritmiko stare dvodelne dolge vrstice: Naš Gospod je od smrti vstal; podobno je zgrajena tudi četrta vrstica (razloček nasproti nemški je, da ima slovenska v sredini lahen odmor, v nemški ga ni). Srednjevisokonemška pripovedna kratka vrstica, spopol- njena staronemška, je vplivala na poznosrednjeveške in poznejše slo- venske narodne pesmi le v toliko, da je tudi v njih vstop (anakruza) pogostnejši, pozneje kar reden, da se poudarjeni in nepoudarjeni zlogi vedno redne je menjavajo, tako da se vrstica bolj in bolj bliža značaju četverostopne jambske vrstice (tudi v srednjevisokonemških pesnit- vah kratka vrstica tega razvojnega cilja še ni dosegla). Čistosti rim, poglavitne lastnosti viteškega pesništva, pa slovenska narodna kratka vrstica nikoli ni dosegla; tudi dvozložnih rim v njej skoraj ni — v srvnem. pesništvu, n: pr. pri Gottlridu iz Strassburga, do ene tretjine. V enem pogledu pa je šla slovenska vrstica še dalje kakor nem- ška srednjeveška: enozložnih stopic v njej skoraj ni, tudi ne na koncu vrstic. Tako vsaj v pesmih, ki se dado časovno postaviti v 15. in 16. sto- letje, kakor v baladah o »Kra/ju Matjažu in Alenčici« (SNP I, št. 1—8), o »Kralju Matjažu in Marjetici« (SNP I, št. 9—10), o »Smrti Kralja Ma- tjaža« (SNP 1, inačica št. 11 ab), o Nooi Štifti na Štajerskem (SNP 1, št. 291, o. 1565), o cerkoi na Urslji gori (SNP 1, št. 656, o. 1602—9). Rimana (asonirana) kratka vrstica je staro dvodelno dolgo vrstico v novih pesmih spodrinila nekako od začetka 15. stoletja. Po- temtakem že doslej ni bilo dvoma, da se je morala v naši cerkveni na- rodni pesmi udomačiti že v 12. stoletju, nekoliko morda tudi že v drugih narodnih pesmih. Srednjeveška Marijina litanijska pesem, ki se nam je ohranila v kalobskem TAher Cantionum Carniolicarurri"' in v Majarjevi slovenjgraški inačici (PC, št- 64, SNP IÎÎ, št. 6551), nam je to tudi pozitivno utrdila: besedila .Marijinih litauij, po katerih je sestav- ljena, so vsa še iz tega stoletja (gl. op. 27). S tem so postale tudi rimane (asonirane) kratke vrstice, kolikor imajo na sebi starinski značaj (dvoje. " M. Majar, Pesmarica cerkevna (1846), št. 55, s pojiravkom Kovačičevim v ČZN XXV (1950), 204. Majar je vrstico zato popravil: .Vfarija, nebeska zârija.) — Pesem je nastala že v 12. stoletju. Doka/ za to prinese razprava »Srednjeveški Marijina litanijska pesem«' (rkp. pri Akademiji znanosti in umetnosti v Lj.). Ta rokopis, ki ga je opisal dr. Fr. Kovačič, ČZN XXV (1950), nam sicei zdaj ni dostopen; besedilo Marijine litanijske pesmi pa vendarle poznamo po Ma- jarjevem natisku v i'C, št. 55 (gl. op. 2") in po Kovačičevih popravkih, n. d., 205—4. 54 Ivan Grafenauer: poudarkov na isti besedi, vpliv ritma dvodelnih dolgih vrstic), kriterij za starost narodnih pesmi. Poleg rimane kratke vrstice se pojavlja v pesmih, ki jih moremo varno staviti v i5/16. stoletje, tudi v bistvu trohejski osmerec z večinoma dvozložnimi (ženskimi) rimami in asonancami: taki pesmi sta Smoletova redakcija »Smrti Kralja Matjaža« (SlNP I, št. 12) in pesem o »Ravbarjii (SNP 1, št. 19 ab [Vodnik], 20 ab ]Smole, Vraz]). Prvi trije teksti so zloženi kar v pravilnih četverostopnih trohejih s samimi ženskimi ri- mami, pa je verjetno, da sta Prešeren (Smoletovo) m Vodnik (svoje) besedilo precej močno predelala. O Smoletovi redakciji »Smrti Kralja Matjaža« niti gotovo ni, ali je bila že prvotno v osmercih zložena, kajti drugi dve redakciji imata drugačno obliko (str. 53): Smoletova in Vra- zova redakcija pesmi o »Raubarju« pa sta kakor Vodnikovi v glavnem trohejski, imata pa poleg ženskih tudi več ali manj moških rim (aso- nanc ali vrstičnih sklepov). Same moške rime (asonance) imajo inačice »Pegama in Lamhergarja« (SNF I, št. 13—16: SŽ 3, tu nekaj vrstic z anakruzo in dvakrat isti pravilni trohejski osmerec z ženskim sklepom, 21. 1; 24, 1). V bistvu trohejski osmerec se torej rad menjava s sedmer- cem, pač pod vplivom rimane kratke vrstice; isti vpliv je povzročil, da tudi glede števila nenaglašenih zlogov ni čisto natančen. -Medtem ko je rimana (asonirana) kratka vrstica z Nemškega k nam prišla, je oče našemu osmercu (in sedmercu) staroromanski osmerec, ki je bil za botra že pri staroriemški in naši rimani (asoni- rani) kratki vrstici. Prišel je k nam po dvojni poti: neposredno od naših romanskih sosedov, l.ahov (lurlanov) in Italijanov (ottonario), in po- sredno od južnih in vzhodnih sosedov Hr\atov. Kakor se je staronemška kratka vrstica (z vstopom) pri nas sčasoma S]jremenila v vrstico, ki je skorajda četverostopna jambska. tako se je po istem razvoju romanski osmerec (brez vstopa) pri nas spremenil v skorajda pravilnočetverostopno trohe jsko vrstico. Medsebojni vpliv obojih vrstic pa je kmalu povzročil, da je v osmercu zadnji nepoudar- jeni zlog neredko odpadel, tako da je dobila vrstica moški sklep in eno- zložno rimo ali asonanco: osmerec se je spremenil v sedmerec in oba se pogosto menjata v isti pesmi. Osmerec je prišel k nam precej kmalu za staronemško rimano (asonirano) kratko vrstico. Ena najstarejših pesmi v tej obliki je balada »Gospod Baroda« (SNP I, št. 32—34) — vseskozi še s samimi dvozlož- nimi rimami in asonancami. Preoblikovana je morda po starejši baladi a dvodelnih dolgih vrsticah: kajti nekaj takih vrstic se je v njej še ohranilo:"" izza viteškega okolja pa gleda še indoevropsko kulturno ozadje (št. 33. v. 18—31): N. pr. .SNP I. št. 32. v. 1. K). 17. 10—20. 22, 24, 28. 57—8. 40. 45—4. — Št. 55. vv. 1. 7—8, 15. 15—6, 18, 20, 24, 55—3, 58—'), 41. Najvažnejše ritmične oblike 55 Šel je sluga ran pogledat, ali rane so mu črne. Začne sluga jamo kopat, testament gospod je delal, rekel mu je in naročal: »Boš otroke vozil s\oje, deni spred jih, moje zadej. de ne bodo ])eš hodili, ker se niso naučili. Boš otrokom kruha rezal, svojim beliga dajal boš, iz rži ga mojim dajaj: črniga ne bodo jedli, ker se niso naučili...« istih osmercih z dvozložnimi rimami (asonancami) so zložene še druge motivično takisto stare pesmi: Valjavčeva inačica »Mlade Brede< (SNP 1, št. 102; prim. št. 105—6 z dvodelnimi dolgimi vrsticami, št. 107 s sedmerci) in »Srečne neveste« (SNP I, št. 109), Pravljično-bajeslovna »Lepa Vida s kačo« (SNP I, št. 76—7), »Nesrečni lovec« (SNP I, št. 240 do 242), »Spanjščice« (SNP I, št. 234), zahvala pri jurjevanju pri Zilji (SNP Lll, št. 4997, vv. 11—24 — začetek v nekoliko porušenih dvodel- nih dolgih vrsticah). V osmercih in sedmercih: »Zarika in Sončika« (SNP 1, št. 71—7), »Romar sv. Jakoba Kompostelskega« (SNP I, št. 37), »Žena na porodu umre« (SNP I, št. 337). V vzhodne predele slovenskega ozemlja so prišli osmerci, neri- mani in deloma rimani, s Hrvatskega. Zgledov je dosti; naj opozorim tu samo na belokranjske kresne pesmi (Si\P 111, št. 5075—5177; prim- kajkavske: n. d., št. 5118—21, 5123—6). Na probleme, ki jih bodo morali raziskovalci še rešiti, opozarjajo zlasti inačice prastare legendarne pesmi »Spokorjeni grešnik« (SNP 1, št. 484—90): Vrhovnikova iz Horjula (št. 487) kaže, čeprav ni dobro ohranjena in je že prenesena na Limbarsko goro, še znatnih ostankov stare dvodelne dolge vrstice;™ inačici iz Zg. Brnika in iz Lašč (št. 485 do 486) sta zloženi v osmercih, pomešanih s sedmerci — podobno kajkav- ska iz Vrbovca (št. 488): v štajerskih (št. 489—90) se vrste osmerci in sedmerci izmenično (prestopne rime in asonance): inačica iz Srpenice (št. 484) je sestavljena v dvodelnih dvanajstercih (pisani so kot šesterci), hrvatska inačica pri Bosancu (1, št. 13, zap. R. Strohal od slijepca putnika na Sušaku) pa v samih sedmercih (druge inačice v tej obliki n. d., str. 489—92), ena v osmercih (str. 492). Prav ta Strohalova inačica je znamenita, ker je ohranila še spomin na obhajilo v obeh podobah (pred 1. 1215): h grešniku, Tüa bi veselili Se drugokrat pa vsi. Dobre volje bili V toti hišici.« , Najvažnejše ritmične oblike 59 in zamorski deklici« pomaknila nazaj v 12. stoletje, legenda »Jezus vrtnar in ajdovska deklica« pa je še starejša od nje. Res nibelnnške kitice T njej še niso rimane (1. št. 700): leži, leži no polje, to polje aj(lo\sko. lia sredi polja vrtič, ti vrtič ograjen. Okol vrta liodi dekle, ti dekle ajdovsko, prav milo se ozira, da b vidlo Icžoša ... Le deloma rimane so nibelnnške kitice v pravljični baladi »Česa hudoba ni mogla sešteti« (I, št. 192 iz Roža), ki že zaradi »kraljica« spada X 12. ali 15. stoletje (v poznem srednjem veku je kraljica zamenil žlahti gospod ali grof); prav tako v evharistični zdravici »Ptica poje o pšeničnem klasu in sladkem vincu« (lil, št. 5916—51: M 1955, 299). Redoma rimane so v stari kresni pesmi »Sijaj, sijaj sonce« (ITI. št. 5151 do 5150; št. 5151, koroška, zap. Stanko Vraz): Oj sijaj, sijaj sonce. oj .sonce rumeno I »Kako bom pa sijalo. sim zmirani žalostno I Ako zgodej ustanem, me dekle kolnejo: žalostne so one, ki zgodej vstati morejo. Ako pa pozno zajdem, se pastirci jočejo: želostni so oni. ki dolgo pasti morajo.« Pri nas (in pri alpskih Nemcih) se je na ta način sčasoma razvila poskočna vrstica in kitica. Vrstice s takim značajem so že v zgoraj navedenih primerih (št. 456, vv. 1—2, 4, 8, 12: št. 4997. 1—2, 4, 10 a: št. 5459, 24 — po knjižnem poudarku še več). Kar od koraka do koraka pa to lahko zasledujemo v evharistični napitnici »Tri kaplje krvi Jezusove« (SNP 111, št. 5954—44, prim. 5945—60: Stoji ravno polje), ki je nastala iz uvoda naše evharistične legende: nekatere ina- čice so še skoraj istega značaja kakor ta uvod (št. 5958—9), druge so že domala vse lîoskocne. ena pa čisto vsa (št. 5954): št. 5938: '.Na liišca, 'na liišca na tranniki stoji, "na hišca lepa, kjer''' je Jezusova. r ti il išči, u ti hišci je en kelih lep zlat, eii kelih lep, kjer"^ je Jezusov brat.. Št. 3954: Na polji, na polji 'na hišca stoji, ta hiša je lepa je Jezuševa. V tej hiši, v tej hiši na miza stoji, ta miza je lepa. je Jezuševa ... Podobne vrstice beremo tudi a balkanskoslovanskih desetercih z zarezo v .sredini (LV. 151—5): Vuk I, št. 501. v. 12—5 (152): SNP IH, iKjer je stari oziraliii zaimek -kir': (sedanji A(, gl. Škrabec, Jezikoslovni spisi 1. 513—8). ki se je \ očenašu (^ir si o itebcsili) še dolgo ohranil. Enako je tudi iz Icadey.e (naš A:/erj nastal A./r in iz tega A.i (n. d.. 5(8). Zato zamenjava. 60 Radivo j Lenček: 4988, 1 — 7 i. dr. (152 s.), št. 498?, t—2, 5 a—9 tv (155—4), št. 4992, (154), MiladinoA . št. 116, Ib, 2, 4, 11—4 i- dr. (154 s.). Prim. tudi staro kaj- kavsko zdravico »Nikaj na soetu lepšega ni" (SNP II], št. 5468—73). 1'oskočne vrstice in kitice so potemtakem mnogo starejše, kakor smo si doslej mislili (najstarejše ohranjene iz 1758—61),"" in so res, kakor sem že v LV (144—6) iz njenega ritmičnega značaja sklepal, jnodernizirane dvodelne dolge vrstice. Poskočne vrstice pa so bile v začetku še prav mnogolične (z vstopom in brez njega, vrstice z moškim in ženskim sklepom, rime različno razvrščene); tako še v Leškem rokopisu (op. 38). Tipična poskočna kitica, kakor jo je Vodnik najpogosteje posnemal (n. pr. v Iliriji oživljeni), je po vsej verjetnosti najmlajša (v Leškem rokopisu med 14 samo tri tipične: 3, 4, 6). Zgra- jena je pcxl vplivom nibelunške kitice: vrstice z ženskim in moškim sklepom in rijne so razvrščene kakor v njej.