34 Didakta 192
UČENJE RAČUNALNIŠTVA V OSNOVNI ŠOLI / Avtor: Sašo Božič, prof. računalništva / OŠ Mengeš
V šolskem letu 2014/2015 smo prvič začeli z izvajanjem neobveznih izbirnih predmetov v četrtem razredu osnovne sole. 
Poleg drugih neobveznih izbirnih predmetov je bil učencem na voljo tudi predmet računalništvo. Strokovna skupina 
je pripravila osnovne smernice za delo pri predmetu, s poudarkom na učenju osnovnih principov programiranja. V 
letošnjem šolskem letu bo šolanje zaključila prva generacija, ki je lahko predmet računalništvo obiskovala tri leta.
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET 
RAČUNALNIŠTVO V 4., 5. IN 6. 
RAZREDU
Predmet ne temelji na spoznavanju 
dela s posameznimi programi in 
učenju posameznega programskega 
jezika, temveč učence seznanja s te-
meljnimi računalniškimi koncepti in 
procesi. Učenci pri predmetu računal-
ništvo spoznavajo strategije reševanja 
problemov skozi nove tehnike in me-
tode iskanja rešitev. Ob delu začnejo 
razumeti, da je eden izmed osnovnih 
pristopov reševanja kompleksnih 
problemov razbitje le-teh na manjše 
obvladljive enote. Predmet razvija 
algoritmičen način razmišljanja, pri 
čemer učenci spoznavajo omejitve 
računalniške strojne in programske 
opreme pri reševanju določenih pro-
blemov. Delo pri predmetu spodbuja 
ustvarjalno razmišljanje in iskanje 
novih idej ob razvijanju sposobnosti 
izbiranja najustreznejše poti za reše-
vanje problema. Učenci širijo veščine 
delovanja in sodelovanja v skupini ter 
krepijo pozitivno samopodobo. Skozi 
delo razvijajo natančnost in logično 
razmišljanje, bogatijo svoj besedni 
zaklad ter skrbijo za pravilno stro-
kovno terminologijo (Kranjc in drugi 
2013).
Neobvezni izbirni predmet računal-
ništvo naslavlja osnovni problem 
pomanjkljivih računalniških znanj 
današnjih mladostnikov. Večina mla-
dih meni, da je njihovo zanje raču-
nalništva zelo dobro. Hkrati pa se ne 
zavedajo, da znati uporabljati raču-
nalniške tehnologije ne pomeni tudi 
razumeti njihovo delovanje. So odlično 
usposobljeni uporabniki, ki jih ne za-
nima ozadje delovanja računalniških 
tehnologij. Področje razvoja program-
skih in strojnih rešitev jim je tuje in 
dolgočasno. Programska koda in je-
ziki, v katerih je napisana, je za njih 
nerazumljiva in zapletena zmešnjava 
angleških besed, simbolov in številk. 
Uvajanje v svet programiranja lahko 
učencem močno olajšamo in približa-
mo z uporabo preprostih programskih 
jezikov, s katerimi spoznajo osnovne 
principe programiranja. Uvodni koraki 
so enostavni, sintakse razumljive in 
logika za njimi jasna. 
Na naši šoli poučujemo programira-
nje v programskem jeziku Scratch že 
sedmo šolsko leto. V preteklosti smo 
Scratch uporabljali pri tečaju računal-
ništva v 4. in 5. razredu, danes pa ga 
uporabljamo pri neobveznem izbirnem 
predmetu računalništvo (NRA) za uče-
nje osnovnih principov programiranja.
Program za učenje programiranja 
Scratch so razvili sodelavci inštituta Me-
dia Lab slovite univerze MIT (Massachu-
setts Technology) v Združenih državah 
Amerike. Scratch omogoča izdelavo 
multimedijskih projektov, interaktiv-
nih zgodb in preprostih programov. 
Pri projektih lahko figure in besedilo s 
programskimi ukazi animiramo in jim 
dodajamo zvok ali interaktivne vsebine. 
Preproste programe lahko izdelamo z 
uporabo različnih ukazov za premi-
kanje, videz, risanje, delo s spremen-
ljivkami, matematičnimi operacijami, 
operacijami za zaznavanje, ponavljanje 
in delo s pogojnimi stavki (Vir 1).
Slika 1: Delovno okolje programa Scratch 
(Vir 1)
Scratch je le eden izmed številnih vizu-
alnih programskih jezikov, ki je na vo-
ljo za učenje programiranja od 6. leta 
naprej. Programski jeziki se razlikujejo 
glede na zahtevnost in kompleksnost 
programske kode, ki jo lahko z njimi 
ustvarimo, ter starostno skupno, ki so 
ji namenjeni. 
Pri večini programiramo s principom 
sestavljanja pripravljenih ‚‘blokov‘‘, ki 
predstavljajo posamezne preproste uka-
ze. Bloke zaporedno sestavljamo skupaj 
v večje programske sklope kot nekakšne 
Lego kocke. Zaradi oblike blokov lahko 
skupaj sestavimo le ukaze, ki smiselno 
sodijo skupaj. Drugih nelogičnih zapo-
redij enostavno ne moremo združiti. S 
tem se izognemo večjim napakam, ki 
se zlahka pripetijo pri tradicionalnem 
tekstovnem programiranju. Začetniku 
je prihranjena gora obvestil o napakah 
v programski kodi zaradi pozabljenih 
podpičij, zamenjanih narekovajev in 
zatipkanih ukazov. 
Največja prednost programiranja v 
Scratchu za učence v drugi triadi 
osnovne šole je njegov prevod v sloven-
ski jezik. Medtem ko lahko učenci iz 
angleškega govornega okolja izbirajo 
med množico podobnih programov, 
smo v Sloveniji zaradi jezika precej 
bolj omejeni. Večina učencev ima v 
drugi triadi še omejeno znanje angle-
škega jezika. Učenje novih angleških 
izrazov v 35 urah, ki so predvidene v 
predmetniku NRA, ne bi bilo smotr-
no. Prehod na programske jezike z an-
gleškimi besedami je v višjih razredih 
naravnejši in predvsem hitrejši. Morda 
bo v prihodnosti zaradi uvajanja ob-
veznega tujega jezika v drugi razred 
osnovne šole angleščina predstavljala 
manjšo težavo.
Nekateri učenci ob koncu šolskega leta 
ugotovijo, da jih vsebina in delo pri 
Didakta 192 35
predmetu ne zanima in se naslednje 
leto vpišejo k drugemu neobvezne-
mu izbirnemu predmetu. A takih je 
malo. Večina vidno zadovoljnih uživa 
v ustvarjanju igric in multimedijskih 
vsebin. Vedno znova so navdušeni nad 
svojimi dokončanimi programskimi 
rešitvami in z največjim veseljem od-
igrajo preprosto igrico, ki so jo sami 
ustvarili in je drugače verjetno niti 
pogledali ne bi. Nekateri med delom 
sestavijo nove, zanimive, presenetlji-
ve in unikatne programske sklope, ki 
izvajajo zahtevano nalogo. Nekateri 
presenetijo s popolnoma edinstvenim 
pristopom, novim zornim kotom in 
drugačnim logičnim sklepanjem. 
Učenci potrebujejo nekaj časa, da se 
navadijo drugačnega načina sodelova-
nja pri pouku računalništva. Pri tem 
predmetu ni napačnih odgovorov in 
idej, so le različne poti, ki pripeljejo do 
cilja ali pa tudi ne. Ko izgubijo strah 
pred dvigovanjem rok in podajanjem 
svojih idej, začnejo rešitve iskati neo-
bremenjeni in motivirani. Sčasoma 
postane koda razumljiva, programska 
logika domača in programiranje za-
bavnejše. To ne pomeni, da vzgajamo 
in poučujemo tisoče bodočih progra-
merjev. Programiranje je kljub vsemu 
proces, v katerem se nekateri počutijo 
kot doma, nekateri se ga naučijo, neka-
teri pa ga enostavno nikoli ne osvojijo. 
Skozi učenje pri predmetu računalni-
štvo pa zagotovo vsi pridobijo boljši 
vpogled v procese, ki tečejo v ozadju 
delovanja računalniških programov.
Program Scratch je dober učni pri-
pomoček, ker hkrati spodbuja razvoj 
učencev, ki imajo izrazitejše razvito 
logično matematično razmišljanje in 
učencev, ki imajo izrazitejše razvito 
ustvarjalno razmišljanje. Izdelki prvih 
so programersko naprednejši in zah-
tevnejši. Izdelki drugih pa so vizualno 
in idejno bogatejši. Pri Scratchu vsi 
učenci nadgrajujejo svoje sposobnosti 
in razvijajo nove.
OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI S 
PODROČJA RAČUNALNIŠTVA V 7., 8. 
IN 9. RAZREDU 
V sedmem razredu čaka učence le 
en izbirni predmet z računalniškimi 
vsebinami, urejanje besedil, kjer se 
učijo pisanja in urejanja dokumen-
tov. V izbirna predmeta multimedija, 
kjer se učijo priprave multimedijske 
predstavitve, in računalniška omrežja, 
kjer spoznavajo delovanje računalni-
ških omrežij in spletnih strani, se ne 
smejo vpisati, saj morajo predmete 
obiskovati v zaporednem vrstnem redu 
urejanje besedil, multimedija in ra-
čunalniška omrežja. Ti trije predmeti 
so namenjeni predvsem osnovnemu 
računalniškemu opismenjevanju in so 
bili v program izobraževanja vpeljani v 
času, ko večina učencev doma ni imela 
osebnega računalnika. Čeprav je to le 
dobro desetletje in pol nazaj, je zaradi 
bliskovitih in tektonskih sprememb 
na področju računalništva in mobil-
nih tehnologij ta čas nepredstavljivo 
daleč nazaj. Vmes smo videli vzpone 
in zatone različnih tehnologij in sto-
ritev. Na področju obveznih izbirnih 
predmetov s področja računalništva 
pa se do uvedbe neobveznih izbirnih 
predmetov v 2. triadi kljub nenehnim 
opozorilom stroke in javnosti ni zgo-
dilo popolnoma nič. Le zelo ohlapno 
napisani cilji in metode dela dopuščajo 
učiteljem teh predmetov, da z vsakole-
tnim vpeljevanjem in dodajanjem ve-
dno novih vsebin ter nadgrajevanjem 
starih ohranjajo zanimanje učencev 
na še sprejemljivi ravni. A zanimanje 
iz leta v leto upada, saj je vedno težje 
prepričati učence, da je poznavanje 
teh vsebin zanimivo in zabavno ter 
hkrati nujno potrebno za nadaljnjo 
uspešno izobraževalno in pozneje po-
klicno pot. 
Današnji učenci gledajo na učenje upo-
rabe računalnika drugače kot tisti pred 
petnajstimi leti. Prepričani so, da ra-
čunalnik, tablico in telefon obvladajo. 
Vendar to prepričanje žal nima trdne 
podlage, saj znanje uporabe mobilnih 
aplikacij, brskanja po internetu in igra-
nja igric ne zadostuje za resnejše delo 
z računalnikom. Vedno večjo težavo 
jim predstavlja preskok iz uporabe in 
logike delovanja mobilnih aplikacij, na 
uporabo in logiko delovanja namiznih 
aplikacij osebnega računalnika. Tako 
lahko učencem predstavlja težavo že 
razumevanje delovanja datotečnega 
sistema. So pa učenci že nekaj gene-
racij sposobni izjemno hitrega učenja 
uporabe novih aplikacij. Odsotnost 
kakršnegakoli strahu pred uporabo 
in ponotranjenje osnovnih principov 
uporabe večine aplikacij, jim omogo-
čata hitro spoznavanje novih aplikacij 
in iskanje želenih funkcij. Rešitev težav 
in iskanje navodil za izvedbo želenih 
dejanj najdejo le z nekaj kliki po sve-
tovnem spletu. Poznavanje uporabe 
osnovnih pisarniških programov je 
še vedno nujno potrebno za nadaljnje 
uspešno šolanje in večino delovnih 
mest, ki jih bodo zasedali v prihodno-
sti, celo tako zelo pomembno, da bi to 
lahko postal obvezen predmet. Vendar 
pa bi lahko v en predmet, ki bi trajal 
eno šolsko leto, združili spoznavanje 
osnov vsaj dveh ali celo treh osnovnih 
pisarniških aplikacij: pisanje in ureja-
nje besedil, delo s preglednicami in 
izdelava multimedijske predstavitve. 
Učenci bi spoznali naloge in opravila, 
ki jih lahko izvajamo s temi programi, 
in možnosti, ki jih nudijo ter pred-
vsem njihovo uporabno vrednost. Ko 
bi učenci spoznali osnovne vgrajene 
funkcije in logiko delovanja aplikacije, 
bi lahko kadarkoli po potrebi svoje 
znanje sami nadgradili ali zelo hitro 
osvežili. Obstoječi izbirni predmet 
računalniška omrežja, ki zajema ši-
roko področje svetovnega spleta in je 
v osnovi namenjen učenju izdelave 
spletne strani, bi bilo treba osvežiti. 
Glede na razširjenost CMS (Central 
Management Systems) za izdelavo in 
upravljanje spletnih strani je vprašljiva 
potreba po splošnem znanju progra-
miranja spletnih strani in poznavanju 
internetnega omrežja. Osredotočili bi 
se lahko predvsem na nova in razvija-
joča se področja svetovnega spleta, kot 
so razvoj mobilnih aplikacij, računal-
ništvo v oblaku in internet stvari (IoT). 
NOVI OBVEZNI IZBIRNI PREDMETI S 
PODROČJA RAČUNALNIŠTVA V 7., 8. 
IN 9. RAZREDU
V šolskem letu 2017/18 se bo v sedmi 
razred vpisala prva generacija učen-
cev, ki so lahko obiskovali neobvezen 
izbirni predmet računalništvo v 4., 5. 
ali 6. razredu. S seboj bodo prinesli 
obsežno predznanje programiranja. 
Nekateri bodo imeli za seboj že tri 
leta učenja programiranja, v katerih 
bodo pridobili obsežen nabor znanj 
36 Didakta 192
od osnovnih konceptov programiranja 
do naprednejših oblik algoritmičnega 
razmišljanja in ustvarjanja komple-
ksnejših programskih rešitev. Učenje 
urejanja besedil za te učence ne bo 
predstavljalo primernega izziva in mo-
tivacije, drugih vsebin pa za njih ni.
Ker učence zanimajo različna računal-
niška področja, bi jim morali v nada-
ljevanju izobraževanja pri obveznih 
izbirnih predmetih ponuditi različen 
spekter vsebin. Pri programerskih vse-
binah bi lahko spoznavali naprednejše 
oblike programiranja in robotiko. Pri 
ustvarjalnih vsebinah bi lahko spozna-
li ustvarjanje in urejanje multimedij-
skih vsebin, kot so glasba, video in 
predvsem risanje, 3D-modeliranje in 
3D-animacija. 
Trenutno je zelo aktualen razvoj apli-
kacij za mobilne naprave, zato bi nov 
izbirni predmet lahko pokrival to po-
dročje. Programov, ki so namenjeni 
razvoju in programiranju mobilnih 
aplikacij, je precej. Prehod iz okolja 
Scratch ni zahteven, saj v večini pro-
gramov programiramo vizualno tako 
kot v Scratchu. Najbolj znan program 
za vizualno programiranje je Googlov 
Android App Inventor, ki je bil zasno-
van na Scratchu in razvit na MiT-ju (Vir 
2). TouchDevelop je spletna aplikacija, 
ki deluje v vseh spletnih brskalnikih 
in je ni treba naložiti na računalnik. 
Razvil jo je Microsoft kot orodje za 
programiranje mobilnih aplikacij, ki 
delujejo na vseh mobilnih platformah 
(Vir 3). Obe aplikaciji dobro opravita 
svoje delo. Tako kot Scratch delujeta 
s povleci-spusti metodo sestavljanja 
programa. Delovanje aplikacije, ki jo 
izdelujemo, lahko preverimo v simu-
liranem okolju mobilnih platform. Te 
aplikacije omogočajo naprednejše pro-
gramiranje kot Scratch in predstavljajo 
vmesni korak do resnejših programer-
skih orodij, kjer programiramo teks-
tovno. Edina slabost teh programov 
je, da niso prevedeni v slovenščino.
Učence najbolj pritegne in motivira 
programiranje igric, zato bi lahko nov 
izbirni predmet pokrival to področje. 
Še tako preprosta igrica, ki so jo iz-
delali sami, jih navduši. Sčasoma pa 
si želijo več. Želijo ustvarjati komple-
ksnejše igre. Igri želijo dodati zgodbo, 
podrobneje razdelati pogoje za prido-
bivanje točk in izgubljanje življenj. Že-
lijo zahtevnejšo igro, ki bo od igralca 
zahtevala več spretnosti in pametnejše 
nasprotnike, ki jih upravlja računalnik. 
Predvsem si želijo širše igralno okolje 
in možnost gibanja v 3D-prostoru. Če 
lahko v Scratchu z nekaj truda uresniči-
mo prve želje, zadnje nikakor ne more-
mo. Za izdelavo kompleksnejših iger je 
smiselno poseči po malo naprednejših 
programih. Snap! je izboljšana različica 
Scratcha, ki so jo dopolnili z različnimi 
funkcijami (Vir 4). Alice je program, 
ki omogoča izdelavo 3D-animacij za 
pripovedovanje zgodb in izdelavo inte-
raktivnih iger v enostavnem 3D-okolju 
(Vir 5). GameSalad je eden izmed pre-
prostejših programov za ustvarjanje 
interaktivnih iger s širokim naborom 
vnaprej pripravljenih funkcij in akcij, 
ki močno pospešijo izdelavo vizualno 
privlačne in igralsko atraktivne igre 
(Vir 6). Vsi ti programi predstavljajo 
vmesni korak do resnejših programer-
skih orodij. Tudi njihova edina slabost 
je odsotnost slovenskih prevodov.
Programiranje v profesionalnih pro-
gramih je tekstovno orientirano. Med 
najbolj znanimi programi so Python, 
JavaScript, Visual Basic, Pascal. Pro-
gramiranja v teh programih se učijo 
dijaki srednjih šol in je za osnovno-
šolce, razen izjemoma, prezahtevno. 
Robotika je izjemno aktualno in atrak-
tivno področje, ki učence močno prite-
gne. Na voljo je več didaktičnih kom-
pletov, ki jih vpeljejo v svet robotike. 
Večina vsebuje osnovne komponente, 
ki jih poljubno sestavljamo in iz njih 
oblikujemo robota, ki ga programi-
ramo. Roboti so lahko popolnoma 
poljubnih oblik in namenov ter so 
omejeni le z domišljijo ustvarjalca. 
Programiranje poteka v angleškem 
jeziku, a je v osnovi dokaj preprosto 
in temelji na podobnih pristopih kot 
Scratch. To omogoči učencem eno-
staven prehod iz virtualnega sveta 
računalniških zaslonov v fizični svet 
robotov. Učenci lahko prvič opazujejo, 
kako s svojim znanjem programira-
nja upravljajo robote in vplivajo na 
resnični svet okoli njih. Programiranje 
s tem pridobi popolnoma nov čar. 
Najbolj znan ponudnik je Lego s kom-
pletom Mindstorms. Ustvarili so kom-
plet elektromotorjev, komunikatorjev 
in senzorjev, s katerimi lahko upravlja-
mo robota. Delovanje vseh komponent 
programiramo v posebni aplikaciji, ki 
nadzoruje delovanje robota. Roboti 
najnovejše generacije lahko hodijo, go-
vorijo, se odločajo in še veliko drugih 
stvari. Uporaba kompleta Mindstorms 
v izobraževalne namene je po svetu in 
pri nas zelo razširjena. Veliko sloven-
skih šol ga ponuja v okviru interesnih 
dejavnosti, učenci se lahko vsako leto 
pomerijo v znanju na državnih in med-
narodnih tekmovanjih. Omejujoča je 
le visoka cena posamičnega kompleta, 
šola pa jih seveda potrebuje več. Kom-
plete je treba v okviru zmožnosti vsake 
toliko let zaradi skokovitega napredka 
tudi zamenjati (Vir 7). 
Slika 2: Robot izdelan s kompletom Min-
dstorms (Vir 7)
Lego ponuja tudi komplet WeDo, ki 
predstavlja poenostavljeno različico 
Mindstormsa in je primeren za mlajše 
generacije otrok in začetnike. Tudi ta 
komplet sestavlja komplet elektromo-
torjev, komunikatorjev in senzorjev, 
ki jih poljubno sestavljamo in progra-
miramo. Ena izmed glavnih predno-
sti tega kompleta je možnost pisanja 
programske kode robotov v programu 
Scratch, s čimer dobimo odlično izho-
dišče za nadgrajevanje znanja progra-
miranja in prenosa programerskih ve-
ščin v resnični svet. WeDo predstavlja 
Didakta 192 37
odlično osnovo za zahtevnejše delo s 
kompletom Mindstorms (Vir 8).
Pisanje programov za mini/kartične 
računalnike, kot je na primer Raspb-
bery Pi, s katerimi lahko spoznamo 
področje interneta stvari (IoT), je za 
veliko večino osnovnošolcev prezah-
tevno in je bolj primerno za delo v 
srednjih šolah. 
Učenci zelo radi ustvarjajo, zato jih 
zelo pritegnejo programi za 3D-mo-
deliranje in animacijo. Tudi to po-
dročje ima velik potencial, še posebej 
pri učencih s poudarjeno ustvarjalno 
žilico, zato bi bilo treba ponuditi iz-
birni predmet tudi s tega področja. 
Na voljo je veliko odličnih osnovnih 
in naprednih programov za 3D-mo-
deliranje in animacijo, a žal progra-
ma s slovenskim prevodom ni. Pro-
blem predstavlja tudi licenčnina za 
uporabo večine programov, saj so 
večinoma plačljivi, cene pa so astro-
nomske. Za uporabo v šolstvu so zato 
aktualni le programi, ki so na voljo 
brezplačno.
Eden izmed najbolj znanih progra-
mov za 3D-modeliranje je SketchUp. 
Program prepriča začetnike s svojim 
urejenim in prečiščenim uporabni-
škim vmesnikom, ki ponuja omejen 
nabor ukazov, med katerimi se uporab-
nik zlahka znajde. Ker v SketchUpu ni 
veliko gumbov, opcij in novih izrazov, 
ki bi zbegali začetnega uporabnika, je 
zelo enostavno spoznati in razumeti 
osnovne principe modeliranja. Zaradi 
intuitivnih orodij, ki omogočajo eno-
stavno navigacijo in »kiparjenje«, se 
nov uporabnik nauči ustvarjati modele 
v 3D-okolju že po nekaj urah učenja. 
Kljub enostavni uporabi omogoča Sket-
chUp izurjenim uporabnikom izdelavo 
zelo natančnih in kompleksnih mode-
lov. Hkrati pa spodbuja uporabnike 
in podjetja, da prispevajo razširitve, 
ki jih dodamo v program in tako do-
damo nove in nadgradimo obstoječe 
zmogljivost programa. SketchUp se 
odlično obnese pri modeliranju ravnih 
površin, zato učenci uživajo v mode-
liranju hiš in drugih arhitekturnih 
elementov (Vir 9). 
Slika 3: Delovno okolje programa Sket-
chUp (Vir 9)
Za modeliranje organskih oblik je 
primernejši program Sculptris. Delo 
z njim najlažje primerjamo z modeli-
ranjem gline, tako da se dela z njim 
uporabnik hitro privadi. Tudi v tem 
programu imamo na voljo manjši na-
bor ukazov kot v podobnih progra-
mih za profesionalno rabo, kar olajša 
uporabo, a hkrati še vedno omogoča 
izdelavo zanimivih modelov. Kot pri 
drugih programih za modeliranje or-
ganskih struktur začnemo z grobim 
modelom, na katerem postopoma obli-
kujemo podrobnosti. Najprej obliku-
jemo osnovno silhueto objekta (npr.: 
glava, telo, okončine …), sledijo večji 
detajli (npr.: mišice, prsti …) in šele 
na koncu dodelamo fine podrobnosti 
(npr.: gube, brazgotine …) (Vir 10).
Slika 4: Delovno okolje programa Sculp-
tris (Vir 10)
Učencem se zdi 3D-animacija, ali po-
enostavljeno rečeno izdelava risank, 
izredno privlačna in zabavna ideja 
ter v trenutku pritegne njihovo po-
zornost, a se ob tem ne zavedajo, kako 
kompleksen in obsežen izziv predsta-
vlja. Trenutno ni na voljo preprostih 
programov za učenje 3D-animacije, ki 
bi učencu na razumljiv in enostaven 
način približali vse osnovne principe 
in delovni proces 3D-animacije. Učenje 
osnov 3D-animacije bi bilo smiselno le 
v sklopu dveh ali treh nadaljevalnih 
izbirnih predmetov. To bi omogočilo 
postopno spoznavanje tematike korak 
za korakom. Z nadgrajevanjem znanja, 
spoznavanjem vsebin ter zaporednim 
prehajanjem med različnimi težavno-
stnimi stopnjami bi učenci pridobili 
dovolj osnovnih znanj za nadaljnji ra-
zvoj na tem področju. Programa Blen-
der in DAZ Studio podpirata celoten 
delovni proces izdelave animacije in bi 
predstavljala dobro osnovo za učenje 
3D-animacije. 
SKLEP
Izjemnega razvoja informacijsko ko-
munikacijskih tehnologij (IKT) se za-
vedamo vsi. Računalniki so se naselili 
v naših telefonih, urah, avtomobilih, 
pečicah ... Dobili smo hiter in vsepri-
soten dostop do svetovnega spleta. 
Povezali smo se v spletna družbena 
omrežja. Zbirati smo začeli gromo-
zanske količine podatkov o vsem in 
vsakomer. Računalnik namesto nas 
dela v tovarnah, samostojno spreje-
ma odločitve, razvija nove produkte. 
Zaradi razvoja umetne inteligence in 
robotike bo svet prihodnosti precej 
drugačen, kot je svet danes. V pri-
hodnjih dvajsetih letih lahko izgine 
veliko služb, ki jih poznamo danes in 
hkrati nastane cel kup novih danes 
še nepoznanih. Razvoj bo prinesel 
tektonske premike in spremembe v 
vseh plasteh človeške družbe. Znanja, 
ki jih bomo potrebovali v svetu priho-
dnosti, bodo še močneje prepletena 
z uporabo, razumevanjem, razvojem 
in vzdrževanjem IKT-ja. Za ta svet 
prihodnosti moramo pripraviti naše 
učence. Ker tehnologij prihodnosti še 
ne poznamo, moramo otrokom dati 
predvsem zelo dobra temeljna znanja, 
na katerih bodo pozneje gradili svoj 
akademski in profesionalni razvoj. Del 
obvezne splošne osnovnošolske izo-
brazbe bodo morala postati osnovna 
IKT-znanja, ki jih bo dopolnjeval širši 
izbor neobveznih in obveznih izbirnih 
predmetov na področju IKT. 
38 Didakta 192
Literatura
Kranjc Radovan in drugi (2013). Učni 
načrt. Program osnovna šola. Ra-
čunalništvo: neobvezni izbirni 
predmet. Ljubljana: Ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport: 
Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: 
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/
mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/
os/devetletka/program_razs irjeni/
Racunalnistvo_izbirni_neobvezni.
pdf, 20. 12. 2016
Vir 1: Scratch (2016). O nas. Dostopno 
na https://scratch.mit.edu/about, 
12. 6. 2016
Vir 2: App Inventor (2016). About us. 
Dostopno na http://appinventor.
mit.edu/explore/about-us.html, 23. 
8. 2016
Vir 3: TouchDevelop (2016). TouchDe-
velop. Dostopno na https://www.
touchdevelop.com/, 23. 8. 2016
Vir 4: Snap! (2016). About us. Dostopno na 
https://snap.berkeley.edu/, 23. 8. 2016
Vir 5: Alice (2016). What is Alice. Do-
stopno na http://www.alice.org/
index.php?page=what_is_alice/
what_is_alice, 23. 8. 2016
Vir 6: GameSalad (2016). About us. Do-
stopno na http://gamesalad.com/, 
23. 8. 2016
Vir 7: Mindstorms (2016). About EV3. 
Dostopno na https://www.lego.
com/en-us/mindstorms/about-ev3, 
11. 9. 2016
Vir 8: WeDo (2016). Explore Learning. 
Dostopno na https://education.
lego.com/en-us/elementary/explo-
re, 14. 9. 2016
Vir 9: SketchUp (2016). Learn. Dostopno 
na http://www.sketchup.com/learn, 
8. 12. 2016
Vir 10: Sculptris (2016), Overview. Do-
stopno na http://pixologic.com/
sculptris/, 16. 12. 2016