OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ________ Bračičeva 4 čevljar Letnik: XX februar 1990 1-2 glasilo tovarne obutve ■ v ■ v trzic ■' 3d NEKAJ ZNAČILNOSTI POSLOVANJA S poslovnimi vezmi je Peko povezan ne samo v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, temveč tudi s prostorom daleč preko državnih meja. Različne lastnosti in značilnosti zahtevajo široko paleto znanja in strokovnosti za uspešno delo. Leto 1989 je bilo sila razgibano, realsocialistični gospodarski sistemi so padali drug za drugim, sem in tja sicer še životarijo s pomočjo smodnika, oklepnikov, palic. Hiperinflacija je preplavila naš prostor in grozila utopiti v njem še kar je ostalo zdravega. S sprejetimi zakoni, stališči, sklepi, smo pripeljali v gospodarsko areno privatno lastnino, podjetništvo, dobiček itd. Vse to in še marsikaj drugega je vplivalo na naš poslovni utrip, rezultate, težave, zadovoljstvo. Zagotavljanje tekoče likvidnosti je bilo v preteklem letu nenormalno težko. Kratkoročno zadolženost nam je uspelo zmanjšati na predvideni nivo, pri tem se je denarna politika tako zaostrila, da doseženi uspeh še ne zagotavlja normalnega odvijanja finančne funkcije. Cene na vhodu poslovnega procesa so rastle bistveno hitreje kot na izhodu. V samem poslovnem procesu (produktivnost, stroški itd.) nismo uspeli nevtralizirati razlike. Posebno kritična je bila prva polovica leta. Prvo leto izvajanja sanacijskega programa je prineslo uspehe na področju kvalitete, zalog, optimaliza-cije proizvodnje ni pa zmanjšalo zaostajanja osebnih dohodkov za republiškim povprečjem, preveč zaostajamo tudi za podobnimi organizacijami. Priprava in oskrba proizvodnje sta večkrat, kot smo želeli, vnašali nemir v proizvodne oddelke. Zelo zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da ne razpolagamo z bistveno več znanja in strokovnosti, kadrovsko strukturo nam ni uspelo izboljšati. Tudi v letu 1989 smo bili prisiljeni sejati investicijske programe z izredno gostim sitom. V to nas silijo razmere že nekaj zadnjih let. Posledice na nekaterih področjih že občutimo. Bomo dovolili, da se bodo področja zgostila? Ključ je v dobičkonosnem poslovanju. Pred kratkim so bile spet objavljene spremembe »računovodskega zakona«, obračun je podaljšan daleč v marec. V tem trenutku bi o poslovnem uspehu lahko samo ugibali. Z mesečnimi obračuni smo sicer spremljali vrednostna dogajanja. Kako bodo dogajanja ovrednotena z zakonskimi spremembami, bomo kmalu videli. Ne glede na to nas resnost tekočih dogajanj povezuje za vztrajno odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv. Kar preveč je še neizkoriščenih, naprimer področje stroškov, izkoriščanja delovnega časa, organizacija dela itd. Z ustreznimi motivacijskimi prijemi bomo morali pospešiti njihovo vključevanje v sanacijske napore. To nam daje osnovo za zmerni optimizem. Edvard Košnjek podpredsednik PO NOV ZNAK »Novo podjetje« nov napis. Ob glavnem vhodu je nameščen nov napis podjetja. Staro se umika novemu. PRIZNANJA turistično dfušho Slom Gorica mo mtč prodajalna DOM GOßJCA PBIZNAì'jjE za urejene izložbe e, a.m trn Prodajalna Nova Gorica je v decembru že tretjič zapored dobila PRIZNANJE za urejene izložbe. Priznanje vsako leto podeljuje Turistično društvo. Dejavnost Turističnega društva Nova Gorica je tudi v tem, da vodi akcijo ocenjevanja urejenosti izložb in prodajaln. V mestu, ki ima konkurenco onstran meje, se morajo veliko bolj truditi za lepe, urejene in privlačne prodajalne. Poslom skupnost Uudis Trbovlje, ob tridesetletnici ustanovitve podeljuj« Priznanje £ekofm ZA uspešno dolgoletno sodelovanje trbovlje, 7. decembra 1960 IredsecM^DS ?S -d " mfl Ir fredsaM PS Sodelavkam iz poslovalnice Nova Gorica čestitamo z željo, da bo naša prodajalna tudi v prihodnje ponos njim in delovni organizaciji. Večernji list in Gospodarska zbornica Rijeka ocenjujeta kvaliteto ponudbe v reških prodajalnah. Priznanje za leto 1989 je dobila tudi naša poslovalnica Rijeka I. Sodelavke v »reški enki« so si tako priznanje prislužile že drugič. Tudi njim iskreno čestitamo. Za uspešno, dolgoletno sodelovanje smo dobili priznanje od Poslovne enote skupnosti RUDIS iz Trbovelj. Podjetje je slavilo tridesetletnico uspešnega dela doma in na tujem. Diplomo za najboljšo prodajalno v Smederevski Palanki v letu 1989 je dobila prodajalna Peko. Čestitamo! Večernji list »s«?' d&djel juju »PEKO« KORZO 23 i RIJEKA sa kr>atiteln uóluga u /989. nečecnjeo Itela cSt je pan rdndtaèié predétta/m k piloted ru: kamor e ci jeka Ciondolati

laèié awiamik M>aàAfcH>H«rA ,SUO* 34 0C80ICH0 J[......._ «eoo y AHCUHflAHHH »ApTetoS.- *Cf»roSMNcve y CAVEA. IMAAHIM WM. INFORMATIVNI DAN Ì ----------- 1^ VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO V_____________________J Kaj vas je zanimalo in o čem ste spraševali na januarskem INFORMATIVNEM DNEVU? Največ vprašanj je bilo namenjenih dodatni delitvi po zaključnem računu in možnosti povečanje obračunskih osnov. Težko je govoriti o rezultatih in možnostih za delitev oziroma ostanku dohodka za delitev. Obračun še ni znan, december je bil slabši kot smo predvidevali, zato je majhna verjetnost za dodatno delitev. Ob upoštevanju določil o zamrznitvi je še nekaj prostora, kar bo upoštevano pri naslednjem izplačilu. Za naš boljši jutri in bolj zajetne kuverte pa smo dolžni vsi storiti nekaj več in boljše. Na kakšen način se je uveljavil sklep o povečanju razmerja iz 1:5, ko pa je bil sindikat proti? Sindikat je dal samo mnenje, sklep pa je bil sprejet na zasedanju skupnega delavskega sveta. Proti sprejemu so bili samo delegati iz Obutve, večina pa je glasovala ZA. Sprememba zajame res samo razrede v drugi polovici, sorazmerno majhno število delavcev, pa je nujna, če hočemo, da bo kasneje tudi večina na boljšem. Zakaj ne ustanovimo interne banke? Nekajkrat smo o tem že razpravljali in povedali, da je osnovni razlog za oklevanje sposojeni denar za poslovanje. Izredno neugodno bi bilo v primeru, če ne bi bili likvidni. Uvajamo pa nekaj podobnega. To so obveznice. Kdor bo želel varčevati, vlagati in pomagati podjetju, bo kupil obveznice. Delavci v popoldanski izmeni se pritožujejo zaradi slabe kvalitete malice, pravijo pa tudi, da ni izbire med obroki. Če je kvaliteta popoldne slabša, je prav, da opozorite. O pripombi smo obvestili delavce v obratu družbene prehrane. Upamo, da jo bodo upoštevali in izboljšali kvaliteto in ponudbo. Povedali ste, da tudi ob torkih ni vedno avtobusov za vse smeri. Na avtobusni postaji v Tržiču so nam povedali, da so ob torkih odhode avtobusov prilagodili novemu času. Avtobus obrne na postaji, kjer iztopi zadnji potnik. Če avtobusa za katerokoli smer ne bo, sporočite naslednje jutro v kadrovski oddelek ali uredništvo, da bomo na to opozorili prevoznika (Integral). Komaj nekaj let je minilo od takrat, ko smo odpirali obrat Ormož, danes pa smo pred tem, da skrčimo proizvodnjo, verjetno bo prišlo tudi do »tehnološkega viška«. Od takrat, ko smo začeli s proizvodnjo v Ormožu, so se bistveno spremenili pogoji gospodarjenja. Denar ima mnogo višjo ceno. To nas vodi v iskanje poti, kako zmanjšati vezavo sredstev, ker imamo premalo lastnega kapitala. Že lani smo zmanjšali in ukinjali sodelovanje s kooperanti. Znašli smo se pred problemom, kaj storiti z Ormožem: 1. ali popolniti dve izmeni, 2. ali skoncentrirati delavce v eno izmeno in ustvariti posel z dobičkom. Odločili smo se za proizvodnjo v eni izmeni, ker ta način še najbolj zmanjša stroške. V zadnjem času je večkrat organizirana prodaja strojev in opreme, ki je v naši proizvodnji ne potrebujemo. Ali ne bi najprej organizirali za delavce Peka, še posebej zato, ker uvajamo proizvodno delo na domu? Ni razloga, da nekdo ne bi mogel kupiti stroja ali opreme, ki smo jo določili za prodajo. Stvari se uredijo v investicijskem oddelku pri referentu za vzdrževanje strojnega parka. Približno dvakrat v mesecu miličniki izvedejo akcijo in razdelijo kazni za napačno parkiranje na cesti v Presko (pri zgornjem vratarju). Kako se bo uredilo parkirišče, da vozniki ne bodo puščali avtomobilov na prepovedanih mestih? Parkirnih mest je premalo. Kaj naj storimo do takrat, ko bomo pridobili skoraj 30 parkirnih mest pod cesto (ob dvorani Partizana?). Storimo lahko le to, da postaji milice priporočimo, naj v času, dokler ne pridobimo novega parkirišča, ne izvajajo akcij. Bodo jubilejne nagrade izplačane še vedno enkrat letno za dopolnjeno delovno dobo v preteklem letu, ali morda ob prvem izplačilu po dopolnjenem jubileju? Jubilejne nagrade bodo, zaenkrat, še vedno izplačane enkrat letno (v aprilu) za jubileje dosežene v preteklem letu. Razmišljali pa smo že tudi o tem, da bi jubilejne nagrade za skupno delovno dobo izplačali ob prvem izplačilu OD po dopolnjenem pogoju za jubilej. Več poudarka in bolj slovesno pa bi podelili jubilejne nagrade za delovno dobo v Peku. Toda zaenkrat ostane po starem. Toliko za danes. Nekaj odgovorov so dobili posamezniki. Objavljamo odgovore za katere smatramo, da vas zanimajo. V IZOBRAŽEVANJE OB DELU Opozorili ste tudi na to, da je znesek povračila stroškov za kilometer (tam, kjer ni možen prevoz z avtobusom) prenizek. Višino zneska ne določamo sami, izračunava se na podlagi »sindikalne liste« in družbenega dogovora. Pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani je končala podiplomski študij pedagoško andragoške izobrazbe MARIJA MEGLIČ iz oddelka za izobraževanje. Šolanje na srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju je zaključila ETI SREČNIK iz razvojnopripravljalnega sektorja Čestitamo! RAČUNALNIK NA VSA PODROČJA Na 19. zasedanju skupnega delavskega sveta je delegate zanimalo kako se izvaja, oziroma kako napreduje projekt AKTIVNOSTI IZGRADNJE RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA. Delovna skupina naj bi raziskala možnosti in pogoje, da bi računalniški center pokrival vse dele podjetja in da bi bilo na računalniško mrežo priključenih čimveč uporabnikov. Ob zaključku leta so člani delovne skupine pripravili poročila, iz katerih povzemamo: Božidar Meglič, predsednik delovne skupine Vsa skladišča materiala (skupaj 14) smo na interaktivno vodenje zalog prenesli že leta 1988. Delo v letu 1989 je potekalo brez večjih težav. Vse, ki nastajajo rešujemo sproti. Največja težava, pa je predolg odzivni čas, zlasti se to pozna ob koncu in na začetku meseca. Na vseh skladiščih so bile prvič izvršene inventure pri katerih problemov ni bilo, saj modul IA omogoča sprotno preverjanje zalog. V oktobru 1989 pa smo na interaktivno vodenje zalog prenesli tudi skladišči polizdelkov poliuretan in gumoplast. Tudi v teh dveh skladiščih se identi vodijo po grupah oziroma sortimentih. Oba skladišča sta razdeljena na dva dela in sicer na idente, ki so namenjeni domači proizvodnji in na idente, ki so namenjeni prodaji. Večje težave so bile ob prenosu skladišča gumoplast. Začetno zalogo smo prenašali s kartic in ne z inventuro. Skladišče gumoplast je tudi zelo veliko. Pri organizaciji dela na tem skladišču do sedaj ni prišlo do nobenih sprememb. Ze ob prenosu skladišča na interaktivno vodenje zalog smo ugotovili, da bi bilo potrebno, da bi vse idente, ki pridejo iz proizvodnje v skladišče spremljal ustrezen dokument, na podlagi katerega bi skladiščnik robo prevzel. Takega dokumenta pa kljub takratnemu dogovoru do sedaj še ni. Samo delo s terminalom in modulom IA ne povzroča večjih težav. V tem obdobju je bil narejen tudi nov program za tiskanje dokumentov pod CICS-OM. Dokumenti se sedaj izpisujejo na predti-skan obrazec. Na dokumentih smo uvedli seštevke količin po sortimentih in seštevek celega dokumenta in sicer samo na skladiščih pri katerih so seštevki količin sploh smiselni. Miklavž Bole, direktor informacijsko organizacijskega sektorja Žal moramo ugotoviti, da realizacija projekta aktivnosti za leto 1989 ostaja na nivoju realizacije projektov iz let 1987 in 1988, kar z drugimi besedami pomeni, da smo z realizacijo ostali na pol poti, gledano s stališča prvotno oblikovanega projekta. Le tega smo med letom tudi revidirali, saj so se trendi nereali-zacije samo stopnjevali, nekaj aktivnosti pa smo bili primorani revidirati tudi zaradi tako ali drugače spremenjenih izhodišč projekta. To dejstvo porodi vprašanje, zakaj smo dosegli samo tak nivo realizacije planiranih aktivnosti in kje so poglavitni razlogi, da se že tretje leto srečujemo z enakimi dejstvi. Vse vzroke lahko razdelimo na dva dela, in sicer na tiste, ki so posledica objektivnih danosti in tiste, ki imajo svoj izvor v subjektivnih danostih. Vendar pa je potrebno pred detajlnejšim analiziranjem le-teh izpostaviti »izvirni greh«, ta pa je v dejstvu, da smo kljub izkušnjam in ugotovljenim vzrokom za nerealizacijo projektov v preteklih letih, tudi v letu 1989 planirali več, kot pa smo bili sposobni realizirati glede na obstoječe razmere v podjetju. Ob planiranju smo se tudi zavedali, da praktično nobenega od vzrokov za nerealizacijo predhodnjih letnih planov, nismo sanirali. Tako so vsi objektivni kot tudi subjektivni razlogi za nerealizacijo projekta 1989 vzročno posledično povezani z gornjim dejstvom. Če se dotaknemo objektivno pogojenih vzrokov nerealizacije projekta 1989, je eden izmed poglavitnih nerealizacija nabave materialne opreme. Dejstvo je, da smo planirano opremo za leto 1988 pridobili v letu 1989 (terminale 3179 in kontrolne enote 3274 v mesecu marcu, tiskalnike 4224 v juliju, magnetne diske 3370 junija, PC opremo septembra in PC-CASH materialno opremo v maju). Za leto 1989 planirane nabave opreme, pa nismo uspeli realizi- rati še nič (v teku so aktivnosti nabave osmih tiskalnikov, petnajstih terminalov in šestih PC-jev.) Prav tako imamo na področju pridobivanja ustreznih kadrov probleme, saj kvalitetnih in formiranih kadrov ne moremo pridobiti, usposabljanje lastnih pa zahteva določeno kvaliteto le-teh in pa seveda tudi čas. Precej sodelavcev je bilo angažiranih tudi na aktivnostih prilagajanja programske opreme zaradi sprememb v okolju, ki so bile zlasti pogojene z visoko stopnjo inflacije. Če se ozremo po vzrokih, ki so subjektivne narave, pa se lahko najprej ustavimo ob dejstvu, da z zunanjimi sodelavci in kadri, ki smo jih angažirali na posameznih podprojektih nismo bili sposobni pravočasno adaptirati, oziroma izdelati ustrezne programske opreme, ki bi v celoti podpirala postavljene cilje. Zlasti so bile na tem področju problematične aktivnosti na podprojektu profil, kjer kljub vsestranskim prizadevanjem, zaradi neresnosti strokovnega sodelavca (ZOP Ljubljana), nismo uspeli preusmeriti negativnih gibanj. Še vedno se tudi nismo uspeli kot delovna organizacija organizacijsko prilagoditi delu z novimi orodji in filozofiji, ki izhaja iz opredelitve strategija razvoja računalniško podprtega informacijskega sistema. Posledično gornji navedbi, pa nam tudi ni uspelo v zadostni meri angažirati vseh akterjev, ki sodelujejo pri izgradnji računalniško podprtega info sistema, in ki bi morali bistveno več prispevati k realizaciji opredeljenih ciljev. Glede na revidiran projekt aktivnosti iz katerega so izpadli projekti BMID in BMPD, FOM, OLR in CAT 09, lahko za ostale trdi- V sredo, 7. februarja smo v recepciji odprli razstavo. Tokrat se je predstavil Vinko HLEBŠ. »Hlebševa oljna dela so neke vrste portreti rastlinja. Vinko nima posnemovalcev, preteči bo moralo še mnogo vode, da se bo našel kdo, ki bo znal portretirati rastlinski svet«, je ob otvoritvi razstave dejal prof. Janez Šter. mo, da je za vse programska oprema pripravljena v osnovni verziji, tako da se lahko pričnejo implementirati. Obseg implementacije pa je pri vsakem od njih svojski in odvisen od materialne opreme oziroma njene prerazporeditve, sposobnosti in pripravljenosti subjektov za njeno eksploatacijo in splošnih organizacijskih term materialnih pogojev. Kadrovska evidenca Projekt kadrovska evidenca (»KE«) je bil zasnovan kot pilotna implementacija novih metod v izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema, jezika četrte generacije (CSP) in relacijske banke podatkov (SQL). Aktivnosti priprave programske opreme so stekle v okviru predvidevanj, saj smo na osnovi izdelanega podatkovnega modela pristopili k oblikovanju standardov za uporabo programskih produktov CSP in SQL/DS. Tem aktivnostim smo posvetili izredno veliko časa, saj smo se zavedali, da je za vse nadaljne aktivnosti izrednega pomena, da si postavimo stabilne osnove nadaljnega razvoja. Sledila je preslikava logičnega podatkovnega modela v SQL banko podatkov, seveda ob istočasnem ponovnem preverjanju le tega. Naslednji logični korak pa je bila izdelava aplikativne programske opreme, ki je bila zasnovana najprej na izdelavi prototipov aplikacij nato pa na osnovi le-teh, izdelavi produkcijskih. Pri vseh navedenih aktivnostih so se upoštevala priporočila izdelave programske opreme v smislu optimiranja sistemskih resursov tako, da smo tudi s strani strokovnjakov Intertrade, o do sedaj opravljenem delu pridobili laskava priznanja. Do sedaj izdelana programska oprema omogoča predvsem vnos matičnih podatkov za vzpostavitev kadrovske evidence in le v manjši meri njeno eksploatacijo, pokriva pa področje dveh tretjin podatkovnega modela. Težave pri realizaciji tega podprojekta povzroča množičen vnos podatkov, ki je oviran zaradi različnih razlogov, ki so tako objektivne kot tudi subjektivne narave. Miklavž Bole Pet skupin poslov podprojekta ISIP 1. Vzdrževanje podatkovne baze. 2. Evidentiranje poslov, prijavljanje in spreminjanje izvoznih poslov ter evidentiranje potrjenih prijav oziroma spremembe prijav. 3. Fakturiranje izvoznih pošiljk, evidentiranje carinskih deklaracij in podaljšav zakonskih rokov plačila ter izpisi dnevnikov. 4. Evidentiranje in členjenje prilivov ter izhodne informacije iz faze plačil. 5. Vpogledi in osnovni izpisi. V letu 1989 smo se v glavnem ukvarjali z drugo in tretjo skupino poslov. Pri samem testiranju podprograma je prihajalo do različnih težav, ki so izhajale iz naše specifičnosti pri organizaciji, vendar smo v glavnem te težave odstranili z določenimi spremembami programov in njihovim prilagajanjem našim zahtevam. Mesec december je bil namenjen testiranju celotnega postopka do vključno računalniškega fakturiranja. Z novim letom pa se je računalniško fakturiranje v prodajnem sektorju začelo uporabljati, in sicer tako pri programu Afis, programu Rockport, kot pri ostalem izvozu. Težave, ki se ob tem pojavljajo, skušamo sprotno reševati. Nadaljni dve skupini poslov, ki predstavljata logično nadaljevanje dosedanjega dela, bomo obdelali v letu 1990. To so posli, ki izhajajo iz plačil ter vpogledi in osnovni izpisi. Edvard Povalej Prilagajanje našim razmeram V preteklem letu sem deloval na dveh področjih: 1. Prilagajanje našim prilikam in uvajanje programskega produkta za področje prodaje — profil 2. Organiziranje tehnično-tehnološkega področja za potrebe razvojno pripravljalnega sektorja Prodajni informacijski sistem — profil je bil v osnovi razvit za izdelke, za posamični način prodaje in ne programa kot smo želeli mi, za prodajo izdelkov v sortimentu. Prilagoditev programa tej zahtevi potegne za seboj cel sklop prilagajanj. Ena teh je npr.: optimalna nastavitev sortimentnih skal glede na različne pogoje prodaje, za izdelke, ki se odpošiljajo iz naših skladišč in se istočasno ažurirajo zaloge, za dokupljene izdelke, ki pa sploh ne pridejo v naša skladišča, itd. . . Drug sklop prilagoditev pomeni zahteva, da so cene izdelkov matični in drugič prometni podatki. Enako velja za pogoje prodaje. Z opisanimi prilagoditvami smo dobili kar nekaj verzij istega programa, ki pa jih bomo glede na različne načine poslovanja tudi uporabljali. Visoka lanskoletna inflacija je zahtevala, da smo iz programa črtali možnost zapisa cene z decimalnimi mesti, po uvedbi konvertibilnih dinarjev, pa bo treba to možnost spet dopustiti. Program smo sredi leta uvedli v oddelku dokupa obutve za potrebe planiranja denarnega toka (planiranje prilivov in odlivov) prav zato, ker smo precenili, da bo tu glede na to, da ni potrebno s programom krmiliti zalog, tega tu najlažje uvesti. Za druga področja prodaje pa je potrebno najprej računalniško vodenje ustreznih skladišč, ker bo program pogojeval možnost prodaje s prostimi, oziroma razpoložljivimi zalogami. Računalniško krmilimo zaloge s COPICS-ovim programom IA v skladiščih materialov in polizdelkov, zato sedaj uvajamo program v oddelku prodaje PUR, gume in plastike. Tako bomo postopno uvedli program v vseh oddelkih prodaje, takoj ko bodo vzpostavljeni zato potrebni pogoji. Omenim naj tudi silno težavno sodelovanje z ZOP iz Ljubljane, ki razvija programa. Zaradi odnosa, ki meji na neposlovnost to dokazujejo številne intervencije, ne nazadnje tudi sestanek vodstva ZOP iz Ljubljane in našega vodstva prav zaradi omenjenih težav. Drugo področje mojega delovanja je organizacijsko-tehnične naprave. Na začetku leta so bile opravljene še zadnje dopolnitve klasifikacijskega sistema, ta je sedaj ena od stabilnih temeljnih osnov našega informacijskega sistema, ki je prisotna od evidentiranja vzorcev vhodnih komponent, razvoja izdelkov, načrtovnja in spremljanja proizvodnje in prodaje. Skozi celo leto tečejo aktivnosti urejanja poslovanja na področju organiziranja vzorčne sobe, politike razvoja vzorcev obutve, preko izbora proizvodnega programa, tehnične in tehnološke dokumentacije. Do tod smo sedaj, sledila bo organizacija planiranja in spremljanja proizvodnje, najprej na makro, kasneje pa tudi na mikro nivoju. Temu bo sledil obračun materialnih in blagovnih s tem pa tudi finančnih tokov reprodukcijskega ciklusa. Delo izvaja team tako, da pripravi predlog poslovanja, organizira razpravo o primernosti in nato tudi poslovanje posameznega segmenta uvede v življenje. Pričeli smo z uvajanjem tehnoloških sestavnic za potrebe planiranja in spremljanja proizvodnje ter kalkulacij za področje proizvodnje v PUR, gumami in orodjarni. Milan Pohar Izračun kalkulacij — Modul PCC V februarju je bil modul dokončno testiran in je bil na razpolago za uporabo. V marcu je bil sestanek predstavnikov RPS in IOS. Ugotovitve tega sestanka so bile: — navodila in instruktaža s strani IOS je bila na takem nivoju, da so omogočila popolno in povsem razumljivo uporabo omenjenega modula — programska oprema je glede funkcioniranja povsem neoporečna. V tem času sva s tovarišico Mireno Pintarič testirala omenjeni modul. Napake, ki so se pri tem pojavljale so bile: — napačne šifre identov, — napačni tipi identov, — napačni normativi, — napačne cene Na sestanku je bil RPS zadolžen, da zagotovi točnost podatkov v sestavnicah, ki so naložene v računalniku. Na sestanku smo poudarili tudi problem neistovetnega izračunavanja kalkulacij in sicer med našim dosedanjim in načinom, ki ga omogoča modul PCC. Pri nas se namreč kalkulacije izračunavajo po oddelkih, PCC modul pa omogoča izračun kalkulacije za en ident v celoti, ne glede na oddelek. V aprilu smo se ponovno sestali predstavniki RPS in IOS. Tukaj smo poskušali najti rešitev za probleme, ki so ovirali uporabo modula PCC. Podali smo nekaj rešitev: — kreiranje namišljenih identov (fantomov), — rešitev s pomočjo odstotnih deležev posameznega oddelka, — sprememba nivojev v sestavnicah. Uporaba teh rešitev pa je vprašljiva, ali porabimo preveč časa, ali pa kalkulacija ni dovolj točna, V avgustu sem zopet testiral modul PCC. V ta namen sem izbral pet naključno izbranih sestavnic in planskih kalkulacij. Pri tem sem prišel do naslednjih upotovitev: — precej cen za idente je manjkalo, — vse cene pomožnih materialov niso bile vnešene, — obstaja precej materialov, ki se v plansko kalkulacijo vnašajo v absolutnem znesku, odvisno od oddelka do oddelka. Zaradi vseh omenjenih težav, se modul PCC do sedaj v praksi še ni uporabil. Uporaba le-tega bo nemogoča ali vsaj otežkoče-na, dokler teh težav ne bomo odpravili. Možna pa je uporaba tega modula pri izračunu kalkulacij za takšne idente, kjer ni pomemben izračun po oddelkih, ampak nas zanima samo ident v okviru celotne delovne organizacije. Tudi pri simulaciji si s tem modulom lahko dosti pomagamo. Edvard Povalej Več programov hkrati V začetku leta sem dokončeval programe za hranilno službo. Izdelano je približno 80 % celotne verzije. Vendar zaradi odločitve, da se hranilna služba ne bo vpeljala tudi software ni bil dokončno izdelan, predvsem zaradi drugih zadolžitev. Januarja smo delali zelo aktivno na pripravi paketa PCCASH in na skupnem sestanku 24. 1. in 25.1. skupaj s predstavniki Metalke, prodajalcem paketa in njegovim zastopnikom določili vse pomanjkljivosti obstoječe verzije in naredili plan za odpravo teh pomanjkljivosti. Prav tako je bil v tem času dogovorjen in izveden plan izobraževanja v Peku za ljudi, ki bodo delali s tem paketom. Aktivnosti v zvezi s paketom so se nadaljevale skozi vse leto. Februarja je bilo največ aktivnosti v zvezi s pripravo programov za izračun prihrankov pri izračunu delovnih nalogov. Programi so bili sicer hitro pripravljeni, zataknilo pa se je pri tem, kaj si različne službe predstavljajo pod to obdelavo. Potrebno je bilo kar nekaj sestankov, da smo vskladili želje in dejansko možne rešitve. Naslednja pomembnejša naloga je bila priprava oziroma tiskanje etiket z barkodo za poslovalnice, kjer bo instaliran PCCASH. Ko smo rešili tudi to, smo pričeli z vnašanjem matičnih podatkov za PCCASH v poslovalnici Ljubljana I. Proti koncu aprila je bil v sekalnici 512 dokončno instaliran program za izračun delovnih nalogov in od takrat naprej ta obdelava tudi uspešno poteka. V istem mesecu smo tudi instalirali PCCASH na blagajni. V naslednjem obdobju sem precej časa porabil za vzdrževanje že vpeljanih obdelav. Največ je bilo sprememb bolj zaradi povečanja cen, precej pa je bilo tudi dopolnil k obstoječim obdelavam. Tako sem dodeloval program za spremljanje naročil pri Še-tinčevi, popravil izpise delovnih nalogov v RPS zaradi novih formularjev in večkrat obnavljal podatke, ki so jih posamezne službe izgubile. V maju je bil izdelan program za izračun prihrankov vendar v obliki, kot jo potrebuje nabavna služba. Prav tako je bil prvič izveden zaključek meseca pri izračunu delovnih nalogov v prirezoval-nici 512 in ugotovili, da deluje v redu. Precej časa sem porabil tudi za prenos podatkov iz centralnega računalnika na osebni računalnik zaradi prenosa v poslovalnice. Vsi popusti, podražitve, spremembe na grupe in novi artikli naj bi potekali tako, da v kar največji meri poberemo podatke iz hosta in jih prenesemo na PC-je. Da so podatki primerni za uporabo na PC-ju, pa jih je v večini primerov potrebno precej prilagoditi. Pred dopustom sem izdelal dodatni program za popravke cen pri obdelavi izpis delovnih nalogov v RPS-u. Dopolnjeval sem tudi programe za izračun materialne bilance in primerjave med bilancami. Medtem je bil instaliran PCCASH še na Čopovi in Miklošičevi in izveden tečaj uvajanja prodajalcev za ti dve poslovalnici. Po dopustu sem izdelal program za avtomatski izpis poročil pri izračunu delovnih nalogov. S tem ni bilo več potrebno pri izpisih vnašati šifer ampak so kompletni izpisi izvedeni avtomatsko in poslani na ustrezni tiskalnik. V poslovalnicah je bil tudi že praktično izveden popravek cen s pomočjo disket in sprememba artiklov na grupe. V septembru sem spet popravljal dolžine polj v programih za izpis delovnih nalogov. Vpeljan je bil program za vodenje odlivov v finančnem sektorju. Začel sem pripravljati programe za izračun obresti. Skupaj je bilo izdelanih kar nekaj programov, tako da je bilo možno računati obresti glede na oba »r«-ja, roke plačila glavnice in obresti v različnih obdobjih, odstotek provizije ipd. Izdelan je bil tudi program za vodenje limitov in vklopljen v obdelavo za vodenje odlivov. Vsi ti programi so bili instalirani v finančnem sektorju. V zvezi s PCCASH-om smo se medtem dogovorili z Metalko, da obstoječi tuji paket preprogramirajo v lastnem jeziku clipper. Odprta pa nam ostaja zadeva kako v tovarni tiskati etikete z barkodo za vse poslovalnice. Kljub precejšnjemu angažiranju še nismo našli ustrezne rešitve. Problem je predvsem v nabavi dovolj hitrega grafičnega tiskalnika, ker jih ni na trgu. V teku je že instalacija PCCASH v četrto poslovalnico na Krajgerjevi ploščadi v Ljubljani. Proti koncu leta sem izdelal še programe za vnos in pregledovanje sestavnic (stammkart) za izvozni oddelek, in tudi ta obdelava je že v praktični uporabi. Kot rezime lahko rečem, da je bil v preteklem letu pretežni del časa posvečen vpeljavi PCCASH-a in pa pripravi novih obdelav na osebnih računalnikih ter dodelavi in vzdrževanju obdelav na velikem računalniku. Marjan Rozman TO JE NASA PRIHODNOST Tik pred koncem lanskega leta smo, kot že nekaj let nazaj, povabili štipendiste na novoletno srečanje. Prišlo jih je nekaj manj kot polovica. Srečanja organiziramo, da bi naši bodoči sodelavci, ki bodo po zaključenem šolanju sestavni del Peka, navezali čim tesnejše stike s podjetjem in se seznanili z gospodarjenjem in organizacijo. Da bi dobili z znanjem čimbolj »podkovane sodelavce«, omogočamo štipendistom obiskovanje tečajev tujih jezikov, strokovno literaturo, ki jo imamo v oddelku INDOK in še marsikaj. Pri našem podjetju dobiva štipendijo 193 učencev in študentov: 144 na srednjih šolah, 24 takoimenovane VI. stopnje in 25 na visokih šolah. Temu bi se lahko reklo, da se nam za prihodnost ni treba bati. JANEZ BEŠTER, študent četrtega letnika ekonomske fakultete v Ljubljani je bil naš štipendist že v srednji šoli. Je dober študent. S še štirimi študijskimi kolegi je že od začetka januarja v Ameriki, kjer bo v okviru sodelovanja med fakultetama opravljal študijske obveznosti. Ljubljanska fakulteta že trideset let sodeluje s fakulteto v Indiani, do izmenjave študentov pa je prišlo letos prvič. Študenti morajo opraviti polovico obveznosti za letnik pri gostitelju, v programu pa je veliko prakse. Prepričani smo, da bo znanje in izkušnje uspešno prenesel v prakso na delovno mesto v našem podjetju. NOVOLETNI POZDRAVI IN ČESTITKE Sretnu i uspješnu 1990. godimi cijelom kolektivu »Peko« želi Ljubica Kesner Zagreb Zdravja, lepih in mirnih dni v letu 1990 vam želimo učenci in učitelji Osnovne šole heroja Bračiča — Literarno novinarski krožek Vsem delavcem Peka želim srečno, zdravo in zadovoljno 1990. leto ter še veliko delovnih uspehov v novem letu. vojak Robert Golmajer Svim radnicima »Peka«, »ta spodnjim« in »ta zgornjim« puno sreče i uspeha u novoj godini, želi bivši Pekovac Dragoja Petoš iz Beograda Vsem delavcem v DO Peko želi srečno, zdravo in uspeha polno Novo leto 1990, z željo, da bi bili rezultati čim boljši. vojak štipendist Marko Zaletel Prisrčna hvala za novoletni sprejem in nagrado. Lepo nam je, da se spomnite tudi nas, ki smo že odšli. upokojenci iz Trbovelj Vesela sem! Zakaj? A teško ni odgovoriti. Hotela sem le nekaj potrditi. Veselja kar tako opisati ne morem. A vem, da zmogla bom. Le malo bom se spočila. Ob letu, ne, sedaj bom to storila. Prisrčna hvala za novoletno čestitko, lahko in to brez sramu priznam, da sem vesela tudi dodatnega obvestila, saj obstojajo mnoga močna podjetja, pa nimajo niti delček tega humanega posluha, kot ga ima moje podjetje »Peko«. Ko prebiram naš časopis, vidim s kakšnimi težavami se srečujete, kaj vse je treba premagati in storiti v današnjem, res kriznem času. Pri vseh teh težavah pa še gospodarski bojkot. Želim vam v upravi, posebno pa v prodaji, srečno roko in ne počepnimo kakor kura pred petelinom. Ko tako premišljujem in obujam bremena prodaje, sem srečna, kljub temu, da se staramo, kajti prodaja v sedanjem času, priznajmo je mnogo težja kot desetletja nazaj, a vendar smo tudi mi, upokojene poslovodje doprinašali svoj delež k napredku in konkurenčnosti podjetja. Vsem v prodaji in prodajni mreži želim uspeha, prav tako vsem poslovalnicam, obenem pozdravljam mojo grupo in vse, s katerimi sem imela kakršenkoli stik. Vsem želim obilo zdravja, kajti, če ni zdravja, ni volje, ni moči za delo, moč nam je pa potrebna za boljši jutri. Prisrčno vas pozdravljam in še enkrat srečno v Novo leto 1990. upokojena poslovodkinja Peko Litija Frida Savšek Srečno Novo 1990. leto vam želi upokojenca Marija Veža iz Crikvenice Za poslane čestitke in novoletne želje vsem iskrena HVALA! urednica SLOVENEC SEM - TAKO JE MATI D J ALA, nam je s kristalno čistimi glasovi zapel LJUBLJANSKI OKTET. Ponosno se je razlegala pesem v čudovito okrašeni dvorani Peko. To je bil balzam za naše ranjene in zaničevane slovenske duše. Zadrževali smo solze ganotja, ki bi privrele kot vulkan na plan. Ubrano petje zbora Peko nas je zazibalo v sanje in tako smo eno uro pozabili, da smo na svetu. Prezgodaj je še, da bi odšli v deželo popolne tišine . .. Kljub težkim časom nam je lepo pri srcu, ker se vsako leto tako prisrčno oddolžite za naše dolgoletno delo v tovarni. Hvala vsem, ki ste nam omogočili tako lepo prireditev in dobro pogostitev. Posebno se zahvaljujemo tov. direktorju Francu Grašiču in tov. Marini Bohinčevi za pozdravne besede in izčrpne podatke o delu in poslovanju. Ponosni smo na vas, ki se trudite, da s kvalitetimi izdelki ustvarjate dobre finančne rezultate. Upokojenci vam vsem želimo, da bi vam leto 1990 prineslo blagostanje. SREČNO vam v imenu vseh upokojencev želi Nada Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo. (ljudska) Ako hočeš koga spoznati, mu daj oblast. (ljudska) Kakor gospodar, tako posli. (ljudska) Dober glas gre v deveto vas, grd pa v deveto deželo. (ljudska) NASI PETDESETLETNIKI ADELA GOLMAJER, šivanje reparature končno v šivalnici 512 ALOJZ ČINČ, vodja skladišča opreme in drobnega inventarja v Mreži NEŽKA PODJAVORŠEK, samostojno obračunavanje v montažnem oddelku 520 ANTON PAVŠEK, vodja dela pri izdelavi sekalnih nožev FRANC KOKALJ, kontroliranje v izdelavi obutve v montažnem oddelku 522 KAREL ZAJC, operativno vodenje, koordiniranje in kontroliranje poslovalnic Mreže BREDA PESTOTNIK, tanjšanje zgornjega usnja v šivalnici Trbovlje IVANA GROŠIČAR, likanje vmesne podloge in ojačil v šivalnici Trbovlje FRANČIŠKA MARKUN, čiščenje čevljev pred iz-kopitenjem v montažnem oddelku 520 FRANČIŠKA MRAVLJE, vodenje obračuna in administracije v Orodjarni IVAN VERDERBER, kontroliranje v izdelavi obutve, montažni oddelek 520 PAVLA PANČUH, poslovodkinja v poslovalnici Krško Prisrčne čestitke! PRILAGAJANJE NA PREPROST NAČIN Naš, po stažu najstarejši sodelavec JOŽE OVSENEK je bil gost firme Afis na potovanju v Taiwanu in Tajlandu; namen potovanja pa je bil izbor kolekcije za jesen—zima 1990/91 pri firmi Sünny. Iz njegovega poročila povzemamo nekatere opise, ki so za nas nekaj povsem novega. V montažnem oddelku. Toda tudi v takih pogojih delajo dobre čevlje, ki jih prodajajo tudi v Evropi. Modelir je odpotoval teden dni prej z materiali, modeli in kopiti. Kolekcija je bila ob prihodu g. Horsta (lastnika firme Afis) že pripravljena. Ob prihodu je bilo treba izdelati še 5 novih modelov in nekaj popravkov, kar so opravili v nekaj urah. Naslednji dan je bila izbira in določitev cen. Prisotni so bili vsi uslužbenci kljub temu, da je bil državni praznik. G. Horst je izbral 28 vzorcev v osmih grupah. Pri določanju cen sta bili od firme (ponudnika) prisotni dve ženski. Tista, ki je odgovorna za cene, ima v firmi vloženega nekaj svojega kapitala. Cvikar opravi svoje delo kar na kolenih. V Taiwanu poteka proizvodnja čevljev ročno brez strojev. Čevlji so na koncu lepi, brez umazanije. Ob tovarni čevljev je tovarna usnja za svinjski velur. Njihova ponudba v potiskanem velurju je izredno bogata. Firma Sünny ima svoje poslovne prostore v mestu Bangkok, v osmem nadstropju velike stolpnice. Proizvodni prostori pa so v treh nadstropjih stare stavbe. Delovni prostor je dvignjen za približno dvajset centimetrov in je v lesu. Pred tem se delavci sezujejo, da ne nosijo umazanije na delovni prostor. Delavci sedijo na nizkih pručkah ali kar na tleh. Tisti, ki pribija pete, sedi na tleh v kratkih hlačah, v naročju ima desko približne dimenzije 60 x 18 cm. Zaslužek teh delavcev je 6 DEM na dan. Strojev v proizvodnji ni, razen najnujnejših šivalnih. V proizvodnji ni nikakršnega vrstnega reda. Da z lepilom ne umažejo tekstila, uporabljajo pri sestavi tanek trak z obojestranskim namazom lepila. Tudi steljke iz umetnega mate- riala so z namazom lepila, s sestavljanjem začnejo zadaj v peti, da jo lažje naravnajo. V tovarni in pred tovarno je polno otrok vseh starosti. Na dvorišču je tudi oltar (dvorišče je dovozna cesta) njihovega božanstva Bude, kamor pokleknejo k molitvi in prižigajo sveče. Sveče so drugačne od naših, so tanke in samo tlijo. Finis in končna kontrola. Čevlji so dobri, zato g. Horst ni imel pripomb, razen to, da so bile etikete na steljkah DONNA ANGELA obrnjene narobe in so se brale od sredine čevlja proti peti. Spremembo so takoj popravili. 40 km iz glavnega mesta gradi lastnik firme g. Jason novo tovarno. V delu sta dve stavbi, ena za proizvodnjo, druga za režijo, izdelovalnico vzorcev in za stanovanja. Na delovišču kar mrgoli delavcev. Tudi ti zaslužijo po 6 DEM na dan. Tovarna je zgrajena v izredno kratkem času, kar se zdi glede na naše razmere nemogoče. Otroški vrtci so nepotrebni. Otroci so kar pri starših. Med potjo smo v Taiwanu nekje v trgovini videli galanterske čevlje in balerinke iz jeansa z bogato štikarijo. G. Horstu so bili všeč, pokazal jih je g. Jasonu, ki je čevlje kupil, da jih je kopiral. Nekdo iz firme je šel z njim v več kot 200 kilometrov oddaljeno tovarno, kjer imajo avtomate za štikarijo. Ugotovili so, da je štikarija prebogata in da ne gre na kompjuter. Če pa ne gre strojno, bo šlo ročno. Gospod Jason je povedal ceno, g. Horst je dal naročilo: trije vzorci v treh barvah, rok dobave januar. Gospod Jason je verjetno, po vsem tem, kar že ima in kar ima še v načrtih, zelo bogat. Neverjetno pa se zdi, da se zato še vedno osebno ukvarja s čevlji; s proizvodnjo, kvaliteto, cenami, nabavo, prodajo, vedno najde čas tudi za kupce. Vsa oskrba z materiali za proizvodnjo v Tajlandu in LR Kitajski je v Taiwanu in se nato odpremi do mesta proizvodnje. Pri tem je treba omeniti, da je vmes nekaj tisoč kilometrov. Vsaka šola, športno igrišče, tovarna ima na dvorišču svetišče Središče mesta Taipei v Taiwanu. posvečeno Budi, njihovemu Bogu. Življenje se umiri šele proti jutru. V trgovinah se lahko kupuje do opolnoči. Na sliki: Restavracija na ulici. V steklenih boksih so kače. Kuharji jih pripravljajo na poseben način pred gostom seveda za tiste, ki imajo radi gurmanske specialitete. Nova tovarna čevljev. Tudi zahtevna gradnja traja le nekaj mesecev ali celo tednov. V Hong Kongu smo se srečali z nekom, ki že več kot deset let živi in dela tam, ukvarja pa se s čevlji. Pokazal nam je čevlje z 10 in 11 cm visoko peto (najmanj 2 cm višjo kot smo jih kdajkoli izdelovali v Peku). Narejeni so bili iz italijanskega ševroja. Ševro je lepši kot pri nas za Lineo P. To so bili čevlji iz redne proizvodnje, pokazal pa nam je tudi vzorce iz kačjega usnja. Izdelava je izredno lepa, vendar so čevlji precej trdi. Mnogo zanimivega in skoraj neverjetnega za naše razmere, kjer smo navajeni napraviti samo tisto, kar je v opisu del in nalog. Park pred hotelom. Nasploh so zelenice in parki urejeni čisti. IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Člani novinarskega krožka na Osnovni šoli heroja Bračiča nam pridno pošiljajo svoje prispevke. Kaj mi pomeni pojem lepa beseda Pojem lepa beseda mi pomeni čustvo do besed. To pomeni, da jo lepo izgovoriš, recimo hvala, prosim ... Take besede večkrat slišim doma, v šoli in na cesti. To so lepe slovenske besede. Sašo Rožič, 6. d NOVOLETNE ŽELJE Svoje novoletne želje so nam zaupali člani literarnonovi-narskega krožka osnovne šole heroja Bračiča: Moja novoletna želja je, da bi dobila nove Elanove smuči. In še eno željo imam, da bi dobila majhnega psička pu-deljna, vendar mi mama pravi, da pes ni za v blok. Tjaša Bertoncelj, 6. b Imam veliko željo. Rada bi namreč dobila tipkalni stroj. Vem, da veliko stane, pa si ga vseeno zelo, zelo želim. Ta želja se mi še ni izpolnila, ampak verjamem, da se mi bo. Sestra je rekla, da ima neko presenečenje zame, a mi noče povedati kaj. Upam, da bom dobila tipkalni stroj, ki si ga nadvse želim. Dragana Kovačevič, 6. b Za novo leto si najbolj želim, da bi zapadlo zelo veliko snega, saj si ga vsi otroci želimo. Želim si tudi, da bi bili vsi ljudje na ta dan srečni. To sta dve moji želji za novo leto. Aleš Razinger, 6. d Zdaj prihaja novo leto in kot vsakič si želim nekaj malenkosti. Letos pa imam eno samo veliko željo. Želim si, da bi v naslednjem letu prenehale vse vojne, lakota in revščina in da bi bili vsi ljudje srečni in zadovoljni. Vem, da se mi to ne bo uresničilo, zato lahko samo upam, da bo tega čim manj. Alenka Rozman, 7. a Tudi jaz imam svojo skrito željo. Ta je, da bi dobil kolo na pet prestav. Tako mi ne bi bilo treba s ponijem v breg goniti, lahko bi se peljal. Ko bi šel skozi vasi ali mesta, bi mi večina zavidala. Čeprav vem, da mi mamica in očka tega ne moreta uresničiti, verjamem, da se mi bo izpolnila. Marko Kovačič, 6. c Pri knjigah Že zelo zgodaj sem se z očijevo pomočjo naučil brati. Oče mi je na steno obesil abecedo in hočeš nočeš sem se jo moral naučiti. Če znaš abecedo, knjig še ne moreš brati. Zato sem se najprej naučil brati posamezne besede. Kmalu sem se naučil brati skoraj tekoče. Naj omenim nekaj knjig, ki sem jih prebral najprej, te so iz zbirke Čebelica. V tej zbirki so pravljice, pripovedke in pesmi. Čas me je prisilil, da sem moral v šolo, takrat sem začel brati zahtevnejše knjige. Tako sem nekega dne v tržiški knjižnici odkril knjigo Zaklad ob srebrnem jezeru pisatelja Karla Maya. Knjigo sem prebral in zdela se mi je odlična. Vzel sem še nekaj drugih Mayevih knjig. Vse so bile odlične. Potem me je mamica navdušila še za pisatelja Julesa Verna. Prebral sem nekaj njegovih knjig. Žgodbe so se mi zdele izmišljene, fantastične, toda vseeno sem jih vzljubil. Tako sem prišel do svojih najljubših pisateljev, ki pišeta knjige, ki so malo resnične, večino pa izmišljene. Upam, da bom prebral vse knjige, ki sta jih napisala ta dva pisatelja. Napisala sta veliko knjig, toda jaz sem navdušen bralec in se ne bom pustil ugnati. Jure Rozman, 5. a Klepet Soseda je prišla na klepet in kavico seveda. Ob kuhanju kave ugotavljam, da bo treba spet do Šparovca ali Malija, ker je vrečka s kavo skoraj prazna. Avstrijska »fasnga« je kar draga; kila ali dve kave, margarina, lešniki, rozine, kokosova moka, sem ter tja kakšna čokolada, banane, pa obvezno jajček in še kakšno malenkost na katero me opozori sam šef ali prodajalka, češ, to se tudi splača. Takole v povprečju gledano pusti tam vsak za dobrih tisoč šilingov. Zakaj hudirja hodimo tam čez, se večkrat vprašam. Najbrž zato, ker je ob prihodu v trgovino vsak deležen pozdrava in prijazne besede, dočim te pri Mercatorju niti ne »pošmirglajo«, kaj šele, da bi kaj posebej ponudili ali na kaj opozorili. Pa tudi zato, ker je cena recimo margarine, smetane, kisa, pecilnega praška in podobno samo pri blagajničarki, ker je po podražitvah nalepljena nova cena kar čez staro, ker jim še na misel ne pride, da bi salamo olupili, da bi dali »gratis« vrečko, ker je vrečka sladkorja vsaj natrgana, če ne že strgana, v njej pa najmanj ena strnjena kepa. Ko takole razmišljam, ugotavljam, da je tisti prijazni nasmeh trgovca za kupca sicer hudirjevo drag. Kofetarica Mica Nova tovarna na Kitajskem. Tu so delovni pogoji na ravni evropskim. Slovo je težko, še posebno iz sredine, v kateri toliko let živiš in ustvarjaš. Prisrčna hvala za darila, ki mi bodo drag spomin na trenutke, ki sem jih preživela med vami. Vsem v šivalnici 512/2, režiji in podjetju Peko pa želim v teh težkih časih veliko razumevanja in uspehov. Hvala in srečno! Renata Bahun Sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 520 in 521 prisrčna hvala za lepo spominsko darilo, sodelovanje in prijateljstvo. Francka Markun ZAHVALE Ob izgubi moje drage mame TEREZIJE ClNČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz finančno računovodskega sektorja za izrečeno sožalje in denarno pomoč hčerka Cvetka Fern z družino Ob boleči izgubi dragega očeta MIRKA LUČKIJA se iskreno zahvaljujem šivalnici 512 L I. in L IV. ter obraču-novalkam za podarjeno cvetje in denarno pomoč. žalujoča hčerka Irena Đukanović z družino Ob izgubi dragega očeta JAKOBA PERKA se zahvaljujem sindikalni organizaciji za venec, sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 521 za denarno pomoč in podarjeno cvetje. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. hčerka Zdravka z družino Ob smrti moje mame CILKE REPINC se vsem sodelavcem vzdrževanja in orodjarne najlepše zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Jernej Repinc Ob nenadni izgubi ljube mamice MARIJE ŠENK roj. ŠTERN se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam splošnega in kadrovskega sektorja za izrečena sožalja in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Slavica z družino Ob izgubi dragega očeta VINKA PERKA se iskreno zahvaljujemo Tovarni Peko, sodelavkam in sodelavcem iz oddelkov Linea, TEP Orodjarne, kontrole in PU-R-a za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoči hčerka Kristina, sinovi Ludvik, Brane in Bojan z družinami Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi dragega očeta JOŽETA KLEMENCA se vsi njegovi najtopleje zahvaljujemo sodelavcem iz obrata družbene prehrane, mehanične delavnice in Gumoplasta za denarno pomoč, podarjeno cvetje, za vse tihe besede sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. žalujoči: hčerka Olga z družino, hčerka Sonja z Urško in sin Jože Ob težki izgubi najinega očeta BLAŽA KLEMENCA se vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka 501 in šivalnice 512/4 iskreno zahvaljujeva za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Štefka Godnov in Marija Šober Ob smrti moje drage mame se sodelavkam oddelka 512/4 in režiji šivalnice iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Rada Kostič z družino Ob prezgodnji izgubi moje mame HELENE KOPAČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz nabave za izrečena sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Olga Teran z družino Ob smrti dragega očeta IGNACA DOVŽANA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka PLASTIKA 541 za denarno pomoč in izražena sožalja. Stanka Kos Ob smrti najine drage mame MARIJE ALJANČIČ se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz prire-zovalnice 512/6 in orodjarne 569 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoča hčerka Rezka Kotar z družino in sin Stane Aljančič Kdor čas ceni, njega tudi čas (ceni). (ljudska) Kdor hoče kaj pridobiti, mora rano vstajati. (ljudska) Kdor zgodaj seje, zgodaj žanje. (ljudska) Hude nevihte ne trajajo dolgo. (ljudska) Lepega vremena in sitega trebuha se človek ne naveliča. SKUPNI DELAVSKI SVET NAMESTO ZAPISNIKA Zadnje zasedanje skupnega delavskega sveta je bilo v Budu-ćnosti. Odločitev za to je, da člani v vsakem mandatu enkrat obiščejo našo največjo delovno enoto, po novem TEP (temeljna enota poslovanja). Dnevi red je vseboval le štiri točke. Stanje na področju gospodarjenja (tekoča gospodarska gibanja) je razlagal predsednik poslovodnega odbora, oziroma letos vršilec dolžnosti, Franc Grašič. Po podatkih, s katerimi že razpolagamo, bo obračun za preteklo leto skromen, posebno še tudi zato, ker so pod pričakovanji rezultati za december. Proizvodnja je po obsegu za četrtino manjša kot decembra lani, v letnem obsegu pa je zaostanek 5 %. V proizvodnji je še vse preveč nepotrebnih motenj na področju oskrbe. Število parov defekta se je zmanjševalo, v zadnjem času pa so ocene, da se je nivo kakovosti poslabšal. Količinski obseg izvoza je za 9 % manjši kot leto prej za enajst mesecev, manjši je tudi vrednostni obseg celotnega izvoza. Prodaja v poslovalnicah je bila v novembru za 9 % manjša od prodaje v novembru 1988. V letnem obsegu je parska prodaja sicer večja, vrednostni obseg pa je realno manjši kot leto prej. Rast povprečnih prodajnih cen v preteklem letu zaostaja za stopnjo inflacije tako pri izvozu kot v domači prodaji. Pozitivna ocena je za gibanje zalog, čeprav so še vedno previsoke. Bistvenega izboljšanja na področju tekoče likvidnosti še ni, višja je tudi kratkoročna zadolženost. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah je vseboval štiri spremembe: — povečanje razpona gibljivega dela za upravno in proizvodno režijo. Na zasedanju v novembru je bil sprejet razpon 100 do 160%. Po izračunu povprečnega gibljivega dela v Peku, ki je za november znašal 39,3 % je ostalo malo prostora za stimulativno nagrajevanje predvsem zelo uspešnih delavcev. Da bi dosegli stimulativni učinek pri zelo učinkovitih delavcih je predlagan razpon za oceno do 180 %. Za proizvodno režijo je gibljivi del ugotovljen na podlagi objektivnih meril korigiran s faktorjem 1,125. — točka kvalitete se ukine v taki obliki kot je bila doslej in se prenese v obračunske osnove v mesecu decembru — indeksna razmerja razredov in razpona se spremenijo iz 1:5 na 1:6 z veljavnostjo od prvega povečanja osnov — obračunske osnove se od 1. 12. 1989 dalje povečajo za 20 %, obračunske osnove za zaposlene v Budučnosti pa so znižane s faktorjem 0,98 %. Delegati iz Obutve so bili tudi tokrat (predlog je bil predložen že na prejšnjem zasedanju) proti spremembi oziroma povečanju razpona iz 1:5 na 1:6. Menijo, da v trenutku, ko gre pri delavcih v začetnih grupah že za preživetje, je povečanje gibljivega dela zaenkrat dovolj, ko pa nam bo šlo bolje, bo za vse več. Delegati iz Mreže pa so glasovali proti, ko je šlo za odločitev, da se delavcem v Budučnosti večajo osnove počasneje, to pa zato, ker so življen-ski stroški v SH Hrvaški nižji. V nadaljevanju zasedanja je bilo več vprašanj: — kako to, da še kar naprej govorimo o sanacijskem progra- Zasedanje skupnega delavskega sveta v Budučnosti. mu, ko pa nismo prav nič dosegli na področju znižanja stroškov in kako to, da se nismo znašli in nič prigospodarili z denarjem, ki ga dnevno dobivamo od prodaje v poslovalnicah? O tem je razmišljal Marjan Horvatič iz poslovalnice Zagreb I. — Kakšna je situacija in kako napreduje projekt RAČUNALNIŠKO PODPRT SISTEM? Sanacijski program ni zaključen z letom 1989, čeprav predvidevamo, da zaključni račun ne bo pokazal izgube. Vse aktivnosti zapisane v sanacijskem programu pred letom dni, ostanejo v veljavi. Res je tudi, da smo na področju znižanja stroškov naredili premalo. Da bi se vrgli v denarne tokove in obračali denar je nemogoče, ker za normalno poslovanje potrebujemo preveč sposojenega denarja. O računalniško podprtem projektu in realizaciji projekta smo pripravili poseben prispevek. Na zemljišču med cesto, dvorano Partizana in našim novim skladiščem bomo uredili skoraj 30 parkirnih mest. TUDI TO JE POSLOVNOST V prvi polovici januarja smo se odločili za koriščenje sredstev rezervnega sklada OD preko trgovskega podjetja Mercator. Verjetno drugega primernega podjetja ni. Tega monopolnega položaja pa se je vsekakor zavedal tudi Mercator, zato interno ni uredil niti tega, da bi lahko na podlagi njegovega potrdila kupili blago v več enotah, ki poslujejo v istih prostorih (npr. blagovnica). Celotni znesek je bilo mogoče »zapraviti« le pri eni blagajni. Marsikdo je tako kupil nekaj, česar ni nujno potreboval, poleg tega pa je bil čas nakupa po poteku novoletnih znižanj in izbira (razen živilskih proizvodov) neprimerna. Trgovini smo nudili dober zaslužek brez truda za kupca. Kupec je lahko imel celo občutek, da je vseeno, ali sploh kaj kupi, saj je bila prodaja zagotovljena. V prihodnjih takih akcijah se bomo morali dogovoriti tudi o postopkih koriščenja, saj gre za naš denar in počutje naših delavcev. I. H. čevljar______________________________ Glasilo tovarne obutve PEKO Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbec, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.