Veiika bitka pri Gorici. — Naši sijajno odbili italijanski na- pad. — Italijani irnajo strašne izgube. — Letalci uad Gorico. — Sveta Gora pri Gorici. — Italijanski torpedni čoln potop ]jen. — Italijanski kralj gleda od dakc Trst. Maribor, 7. julija. Dno ">. jnlija. se je razvila na črti Gorica—Tržič velikanska bitka z Italijani. Šlo se je posebno za -mostne utrdbe pri GoricL; Ako vzainejo Gorieo, poiem pot do Trsta ni yeč dolga in težka. Tako so mi^lili 'Italijani iu poslali so v boj oelo armado, sestojočo iz štirih armii.dnih zborov, vsega skupaj gotovo nad 160 tisoč mož. Naši so bili kajjpada nasproti tej množini v velitanski manjšini, toda korajžat velja! Odbili so italijanski ua.pad ter ltalijane straihovito natepli. Pred našimi črtami so ležali celi bregovi mrtvih Italijainov. ItaLijani pri Gorici. V prostoru pri Zdravšeim, Žagradu in Polaču so se od konca mesca junija naprej ponavljali skoro vsalici dan srditi spop'a,di med Avstrijci in Italijani; istotako so se vršili tudi pri Verrailjanu, Selcah in Tržiču hudi bojL Po tri do štiri infanterijske divizijo sn skoro n^nrestano naskakovale. Po teh uvodnili bojih se je dne 5. julija pričel italijanski ,,,.generalni na,j.ad." Celofiiii tretja italijanska armada, štirje armadni zbori. se je v neštevilnih ivrstaih valila proti prostoru pri St. Florijanu (severo-zabodno od črte Gorica— Tržič),. Tia n'u.pad. je bil slikovit jn ogromen. Italija!;. so gonili svoje čete brezobzirno V morilni ogenj. Naj>a'd je bil izvršen z največjo silo brez ozira nato, da taki napadi uavadno prinesejo naskakujoči arraadi uničujoč poraz in ogromne izgube. Italijanskfa čo-:e so pe diobro borile. Pokazale so v teh bojih svoje junaStvo in neprieakovtano vstrajnost. Klobuk doli pred našimi brambovci, ki so, dasirayno v; smešni manjšini, siloviti sojvražni napad, do . dobra pdbili! A ne lc satmo to: ria&i so tudi vse svoje postojanke obdržali, ter so prizadjali sovražniku najtežje izgube. 0 s e m italijanskih d i v i z i j, to je p e t i n a i t a 1 ij a n s k e a. r m a d e v mirnem času, je bilo s t r aš n o t e p e n i h. 160.000 mož je napaidlo naše postojankje ob Soči. Več kot ena eetrtina teh 5et je ležala mrtva pred našimi ja.rki in kritji, mnogo tisoč italijanskili vojakov pa je bilo ranjenih tako, da so za vefi mescev nesposobni za vsaiko bojevianje. Naši so vsekali v tretjo italijansko armaclo globoko zevajoPe verzeli iri rane. NaSelnik italijansikega generalnega štaba, general Kadorna, kateri se v svojih uradmli poročilih radi svojih bojnih neuspehoiy vedno izgovarja n& slabo vreme na bojišču, foo menda tudi to nove pora.ze pripisoval slaberau vremenu. Avstrijcem je pa te dni zasijalo solnoe v vojaškjem oziru zelo po membne ztnagp! Strašno ubijanje. Iz vojnega stana sie porofia: Na italijanskem bo. jišču imajo naSe armade sedaj (dne 3., 4., 5. jul.) onraviti z veliko ofenzivo sovražnlka. Ta napada brez ozira na to. da Ima velikauske izgube. Ali je mar za¦povedal kralj. kakor pri Plavali, da je treba zavzeti Gorico in višavo doberdobsko za vsako oeno? Italijani napadajo v linijah po 20 mož zaporedoma. StraŠ. iio ubi.jjj.nje je to. Strašen bo tudi odpor, pa me za nas, Vsak dan pošljejo Italijani dve novi diviziji v mesnieo in to bodo pač tako dolgo nadaljevali, da bo tudi zaduja aa, fronto ob Soči postavljena divizija izgubila polovirso svojih bojevnikov. l.aška sodba o bojjih prl (Jorici. ha>'ki list ,,G;omale d"Italia" piše o podvzetjih ob Soči: Vodstvo italijauske armatde sodi, da napaid s Čelom na Gorico ni izvedljiv, dokler so po sovražni. ku zasederti griči se\Teroizhod!nio in jugoizhodno od •uesta. ker bi tudi bo posrepienein napadu ne mogli niti trenntek držati Gorioe, Dbkolilna i^odvzotja seve!-o- in jugcKzliodno od mesta so dolgotrajna, ker, če .so tudi napadaloi iieka.j gri6e\r mo5no zasedli, se movajo le pri|>rav:ti na dolge in žrtev polne boje moža y, mozfni. Ob dolen|i Soči. Kiik«M- jM)roCa]o iz vojniega 6asufk.arskieg.a stana, imaio ljmi Italijanski napadi ob dolenji So5i glavni iiani^n. polastiti se važroe KonDenskie (Doberdobske) pluiiotc. Toda ta planota ni le zavarovana z jako močnimi postojankami naših Oet, femvefi tudi z nedostopiiiirni ii,aravnimi ovira'mi, TSTaši so namreč orlprli Soški' jezovo pri GradiS,ki in proplavili, viso ravnino ob po<lriožjn Konienske j)lanote. Znani gieneral von N. se ip iifj.jirii.il) irt^Miiu vojnemu jKirofieva.lcu izrazil: ,,Italijani imajo brabre častnike, tudi njih alpinci ia bersaglicri so hrabf, vojaki, Nočem jih podoenjevafi. Niiiiova artilerija strivija. slabo. Pred Stirimi tcdni bi bili Itabjajii na tcj črti morda še kaj opravili, sedaj pa no vpf-. Za^eli so sedaj premftljevati, nam pa ni ffpba.'- Letalci nad Gorico. 1/ < iorii«. pišejo ,,'Tageispošti": Nofi in dan križarijo lcfalcj po zraku in me6ejo bombe na vojaška -oslo,..;a. i.a kolodvore in na pli.iari:0. To ]e pae za:ela bomi>a. ki pa ni razpočila. Sv. Gora pri Gorici. Poročtiji smo že, da sta romarska; certev in samostan Sv. Gora pri Gorici zgorela. 0 požaru pripoveduje očividec: Ozaidje Gorioe tvori skalnata gora, Skalnica imeiiovana, in na njej stari znani samostan svetogorski. Sama razvalinta, veliKa še sedaj. Velikb poslope samostainsko je bilo cilj celi vrsti italijanskih baterij. Podstrešje in prvo nadsfropje sta pogorela, in !:ar je ostalo od prvega nadstropja, so uničile granate. Zakristija je še ohr.nnjena:. Stolp je bil trikrat zadet, enkrat v streho, dvakrat v polno, certkjev je. i bila zadeta večkrat v polno, pa je ostala,, sevieda težko poškodovarta,. Gostilna nasproti soš(ki strani je ;>ogorela, postranska poslopja so bila zadeta neštetokra,t. Sredi požara in šrapnelov — Lahi so gorečo. razvalino obstreljevali še naprej — je junaški nad,joro6nik Bergmann rešil najveCji del samostanskih zaklaidov, vse zlate bokale, kjelihe, svečnikle, razlifiaa odela in cerkjvena obMila. Vse to ne le ogromno stane. marveč je zlasti tudi zgodovinske vrednosti. Rešeni sta tudi dve tretjini dragocene knjižnice, sama zgoaovinškp važna stara dela, pergament; zgore!a je enk trefjina knjižnice, moderni oddeleK, ki bi se dal nadomestiti. Dne 23. junija je dobfil ocldelek poslopij nad 60 granat, drugi dan polovico, pbstreljevali pa so še dne 25. in dne 26. junija, dasi ni bilo v:eč.je posad^e, nego pol stotnije pehote in pav topniških častnikov. ,,Ker še so vročl . . .'• Goriški paglavoi so ImiGli prve dni z italijanskini granatami iiajvečje veselie. Drveli so z velikim icrikom za vsako granato ter prodaiali kose po 20 v, še vroee neposredno po razstrelbi pa po 40 v, ,,ker so še vroči . . ." Veliki frgovski uspehi so potem te pobe tako ojunačili, da so postali drzni in marsikateri }e bil ranjen, Zdrayilo jih je naredilo previdnie. prej pa vsi opomini niso )iič pomagali. Kmetje "na Goriškem. Gorico zalagajo sedaj z\ živili, kolikor je pa^ inogooe, knietje iz Standreža, ki so zaradi svo]e hladnokrvnosti zares občudovanja vr-edni. Tolminci se na. lia.ja.jo med obema frontama, zato ni oudno, da mirr.o obdelavajo svojo zemljo, ive da bi se brigali za grozo. ki šviga visoko j)reko n]ih sem \n tja,. Toda štandreški kmet zna ve6., sredi toče šrapneiov m^rno okopava krompir, bere zgodnji ližol v gtročju in veasih ureikoliie Lalne. In čudno, v Gorici je bilo že okrog 50 ljudi ubitih, 32 jih leži v bolnici, mnogo lažje ranienih v zasebni odkrbi, — &tan,'drefških ikmetov ni iniiogo med ranjenimi ali utoitimi. Trpljenje našlh vojakov. Kar se t 6e oziemlja in podmebja, so težko^e na Krasu mnogo hujše, kakor so bile one. katere so presiali naši voiaki v Srbiji, Naši vojaki trpi.jo s;lno veliko vsled v r o 6 i n 8 , kajti solnoe hudo pripeka na iije iji na go.lo skalovje, ki }e.vro6e, kakor r azbieljeno ž e 1 e z o, Zelo veliko mora.jo tudi trpeti vsled pomanjkanja vode, ki je na Krasu aelo občutno, dasi armadno vodstvo napenja vse sm, da odpomore temu ¦jonianjkanju1. Kako nani Je Italijanska actilerlia škodljlva. Italijani ravnajo z municijo ne&uveno potratno, talko potratno, da jim ni primere. Naš artilerijski narednik je pripovedoval, da so oddali Italijani dne 2o. junija iz 200 topov okrog 10.000 strelov na eno sanio iiašo posto.ja.nkb pri Doberdobu, vendar je bilo to itaMjansko stneljanje dne 23. junija le takorekoč predigra grozovite kanonade dne 24. junija. Na vsako posamezno višino pri Gorici so oddali Italijani od 1500 do 2000 granat in na§e moštvo je pripovedovalo, da so našteli 1078 granat, ki so padle na samo eno sKalo. Kljub temu, da potratijo Jtalijani brezmiselno tar ko velikjaAisko množino streliva, je uspeh njihovega obstreljevanja narav,nost malenkosten, ker zadene le redkiokedaj in le slnfajno koK strel. Pa6 pa trpuo naSe hrabre ftete, kakor'tudi sovražnik ysled dveh drugili okolnositi. Vsled (ega peklenskega obstreljevanja ie zrak takbrekoč poln ik o-s c e v od skal, ki odletijo, kajdar trešči ob sk^lovje sovražna graaata. Ti odleteli košžeki sKialovja zahtevajo ye8 človeških žrtev, kakor pa granafe in šrapneli. In dejslvo je, da je ranjenih najvefi naših vojakov od koscev skai in taloe rane ao navadno ranogo hujše, kakor pa rane puškinih Jcrogel. Tudi so take rane navadno zelo obsežno in velike, raztrgajo meso in kbsti in povzrofia- jo grozne bolečine. Druga zla, posledica groznega poanja toi ov so ž i v 6 n e b o 1 e z n i, ki so zelo pogo.ste. Groznemu in neprestanemu polaanju topov se eloveško truplo ne more trajno in uspešno upirati in marsikjateri na,š hraber bojevnik mora zapustiti svoj ..trelski jarek. Sicer okreva navadno v 5—8 dnevih, a vendar se vrne nekoliko oslabljen nazaj na bojno erto. Sicer pa. trpe vsled tega Italijani, kakor pripovedujejo ujeti italijanski vojaki, mnogo huje, kakor nalši vojaki. Vrhu tega se jx>služujejo Italijani neko vrste novega, dosedaj nepoznanega orožja, takozvanih ,,žoltih bomb", bomb iz volne. Te čudne bombe se zažgejo in se vržejo goreče v sovražne vrste. Ka^ mor padejo. se razstrelijo in goreči ldosci zažgejo vse \- okolici. Povzrodajo tudi hude opekline, ki sicer niso nevarne, povzročajo pa izvanredno liude bolečine, tako da je vojak vsled takih opeklin za več dni nesposoben za boj. Italijansko uradno poročilo. Iz avstrijskega vojnega 5a|snilkarskega stana se uradno poro5a: Italijanski generalni štab je dne 4. julija izdal sledeče uradno poroSilo: ,,Na Tirolskem, v Trentinu in Karniji (Karnija ali Karnijske Alpe je gorovje, ki se razteza ob južno-izhodni tirolski ineji izhožno od Bolcana ter južno-zahodni koroškji meji do Trbiža) se artilerijski boji nadaljujejo; na italijanski strani pa še podpira.jo te borbe manjši vojaski odidelki, ki prodirajo proti sovražni bojni črti. Tudi y8eraj (dr\e 3. julija) je nekaj naših (opovskih strelovi zadelo avstrijsko utrdbo Henzel pri Naborjetu. Na severnem pobocju Velikega Pala je skušal sovražnik po nofii na 4. julija s ponovnim napaaom, podpir'an od živiahnega artilerijskega boja, si nazaj priboritl okop, katerega so dne 2. julija italijanski alpinci zasedli. Sovražni napaS je bil zopet odbit. Sovražnik je včeraj (dne 3. julija) s ponovno srditostjo nap'ajdel nekaitere postoianke na kraških planotah, katere so ilalijanske čete zasedle. Kljub podpori po infanteriji, artileriji in strojnih puškah, ki so io dobilp, avstrijske čete, so Italijani protinapade po"d velikimi izgub!a,mi odbili. Sovražnik je pnstil iiribbžno 500 ujet:iikov, dva topova, veliko Sfevilo pnšk. streliva, 1 jninskega meta?a z lafeto in gradivo za strojno tmške v naših rokah. Tljetniki izpovedujoio, da Prn bile sovrnžne favstrijske) izgube zadnjih dni radi našega artilerijskega ognja zelo velike. Točni Italijani. Italijanska artilerija sicer ni tofina, kar se zadeva cilje\-, toda točna in dosledna je v nekera drugem oziru. Vsak da>i zacne zgodaj zjutra.i svoi posel, Opoldne sireljaiije poneha točno za dve uri, Malijan mora pojesti In prebaviti svojo polento. Z\«6er toCno ob 8. uri stpeljanje pop.eha. Italijaiu jokajo. Jožef Mervic, vrtnar v St. Petru pri Gorici, pi&e dne i. julija svojemu sinu, ki se nabaja kot ranjenec v graški bolnišnici: nDra|gi Doro! V. vojski smo. Vsak dan čutirao neprenehoma bučaiti topove: hump, hump. V glavi že nimiajmo skoro niS drngega, kot samo ta strašen vojskin grom. Italijani grozno obstreljujejo podgorski hrib. Ločnik je že ves pogorel. Italijani so pri vsakem napadu pošteno nabiti in močno tepeni, kadar se približajo naSim. Natančneje lahko berete v časnifcih. PoroSila so resnična. Vojaki pravijo, da Še niso slišali tako hudo jokati, kakor so v oni noči I t a 1 ijanijokali, koso avstrijske krogle od vseh strani na n.je Irfiale in jih kosile. Opanje je, da k nam ne pridejo tako zlepa. Pretečeno noč so bili Italijani zopet hudo tepeni. Ako bodo naše hiže gorele, bomo šli z doma, druga6e ne. Tukaj imamo vsaj fižol in grah in krompir, po svetu pa bi stradali. Ženske so nekoliko bolj v strahu, ker se o Italijanih pripovedujejo take reči, kakor da bd bili turški 6asi. Gotovo bo na tem nekaj resnice, pa tako huflo, upajmo, verfdar na bo. fe bi tudi mi tupatam bili nesrečni. Sicer pa na noben naSin ni misliti, da bi Italijani zmagali, ker gredo vsi naši z velikim navdušen.iem v vojsko. Skoda, da niso vsi naši Slovenci tukaj. Oj, ti bi klestili Lahe! Sedaj sadimo qvetlicenrkrizanteme, kar znači, da prav nič ne pričakujemo, da bi nas Italijan obiskal!" Iz tega pisma posnamiemo, kako vieliko zaupanje imiajo naši gori&ki Slovenci v zmago avistrijskiega orožja. fit. Peter je namreč samo dve dobri uri odda^ljen od Gorice. Italiiani mečejio mrtva trupla \ Sof-o. OSividec, goriSki don^aSin, pripo\iodu"e: IJjud- e, ki se vra.6a.jo z bojne firte pri Goricl, pripoveduje- io. kako grozoviti in naravnost stra^ni so boji ob So^i. Ker ni časa za pokopa.van]c mrlift&v in ker tu- li mnogokrat prlmanjkuje proslora za grobove, mefte. :o Italljani tnrtva trupla padlih vojakov kar v So6o, kfltera jih ?vese dalie v Adrijo knt živež za ribe. Na innogiji krajili loži tnliko mrli6ev v reki. da kar štr_ iijo iz globoke struge. Le s težavo jih valovi spravijo dalje. I(ali.ia«io imajo za norca . . . Naši vojaki se veliko smejijo italijanskim topovom, ki zglo pokajo, a malo zadeiijeja. Da bi se Italijani nauftili streljati, so jo naši lantje stuhlali nekj© tako-le: "Občina v bližini je imela staro, nerabno brizgalnico za požare, katero jfrn je odstopila. Brizgalnico so vojaki zaivlekli na vidien kraj ter jo postavili kot ,,,kanon" proti Italijanom. In res! Italiianska artilerija je nastopila ter za6ela strahovito streljati proti nevarneniu ,,kanonu". In če brizgalnica že ni popolnoma razbita, streljajo na nio še danes. 60 Hrvatov proti 5000 Italijanom. Vrli Hrvatjie so v borbi, ki jo bije "Avstrija_z mnogošteviluimi sovražniki, poleg Slovencev dika in poiios naše domovine. Kako junaško se bore naši južni bratje z verolomnimi Italijani, spriquje tudi dopisnica, ki jo je pisal poročnik Vladimir Markovič svo. jemu očetu v Grahovem in ki jo je obiavil dalmatinski lisl ,,Jedh stvo". D.opisnioa se glasi: 1 ,,Dragi oče! Jaz sem hvalarBogu adrav in dobro se mi godi, kar želim tudi Vam vsem iz srca. 'Ali ste morda slišali i,n brali, da sem imel vel ko srečo na bojišču. D'ne 5. junija s>em bil s 60 Dalmatinci poslan proti Italijanom. Okoli polnoči me je obkolilo 5000 Italijanov, PosreCilo se mi je vse Itaiijano raz' gnati, krog 300 pa ubiti in raniti. Celo no6 sem se z njimi boril, nato pa sem se s 5 ujetniki vrnil k svojemu bataljonu. Tam sem prejel veliko pohvalo in predlagan sem z.a, visoko odliko. vanje. Morda boste tudi v časnikih kaj brali o meni." Viktor Emanuel hrepeni po Trstu. ItaUjauski list ,,Secolo" porofia, da je kralj Viktor Emanue-1 nedavnO' stopil na višino II Campanille pri Tržiču, odkode.r se vidi Trst. Kralj je povabil mimstrskega predsednikai Salandra in generalštabnega načelnika Kaidorno, na.j grgsta ž njim <na višino. Kralj je rekel: »Pojdita z menoj, da bosta \1dela iTrsf." Italijanski krali komaj ušel smrti. ,,United Press" poroča iz Milana: Italijanski kralj se je ob tirolski meji tako približal bojni črti, da je komaj ušel smrti, Nieka avstrijska granata se je namree razpočila, komaj 50 metrav proč od kralja in je daleč okrog vse posula z drobci. Kralj ni bil ranjen. Oprema lašklh vojakov. Laški vojaki imajo zelo dobro podkovane čevlje, Njihove cepioe imajo spredaj obliko spalne čepiee,, so zelo proStorne_, izdeliuie pa iz zelo slabiega malerljala. Krogle pušk so podobne ruskim kroglam. Vojaki imajo lahke nah.rbtni.ke, udobne pelerine, termosteklenioe iz lesa. Vsak ima svetilko, da jo pri ponočnih napadih naiakne na orožje; ali te svietilke so težke in ne. praktične. Orodje za kopanje ziemlje je tudi težko i nepra.Tcti.čno. Vsak mož ima v torbi rdeče vino, sir, kruh in konzerve, Izvzemgi alpinoe in bersagliere, so Iaške čete slabe in strahopetnie. Njihovl napadi se pričenjajo s poveljem ,,avanti" (naprej), ali to povelje se pri prvih težkih ranah spremenil v^aiuto" (na pomoi5). Njihovo topništvo je dobro, krogle so izdelane v Creuzotovi tovarni na Francosk&m. Na;jve6 topov je kalibra C/2, ima.jo jih pa tudi zelo veliko kalibra 15, Municijo izredno tratijo. Geprav se še toliko trudijo, da se na pobočjih maskirajo, se jirn to ne posreči, in ta_ ko si nasprotniki, gledajo oči v oči. Na najmanjše znamenje streljajo po cel« ure. Kako se obnašajo Italiiani. Italijan&ki ujetniki. ki jih polovijo naši vojaki, kažejo skraja veliko potrtost in sfirah., ki se bere prav razlofino na obrazu vsakega ujetega Italijana. Mlad ujet italijanski vojak vpra-šan, zakaj se obnaša {ako plaho in bojazljivo, je odgovoril, da se bojijo ujeti italijanski wjaki, fte-š, avstrijski vojaki jih bodo ustrelili, kajti italijanski častniki so jim pravili, da bodo Avstrijci postopali z vsakim ujetim italijanskim vojakom kakor z izdajaloem in da čaka vsakegTa ujetega itali,jaii.<-kega vojaka gotova smri. Vrhutega se še pa. bojijo, da jih bodo trpiničili,, zlasti o Hrv;atih se govori, da trpinčijo ujefnike, jih pražijo, jim iztrgajo jezik in oci i. t. d. Ceprav ta lzpoved ujetega i,tali'janskega vojaka jasno pri(5a3 da se smatrajo italijanski častnikl zbi izctajiee, je Atendar zelo čnirdno, da se še niti črnogorski kraljici Jelioi ni posrečUo spremeniti naziranja o Hrvafh, ko vendar Hrvati glede omike in izobrazbe visoko liadkrjliujejo Crnogoroe, ali pa mara §,e viedno pretresa ko^ti novodobnih Italijanov strali pred nekdagijimi, graničarji iz BanO)va:o& in Lilaei U)\ib temu, da Je že preteklo od tiste dobe vieč kakor pol stoletja Nekateri ujeti italijanskl vojaki so napravili zielo meprijeten utis, ker so v slabi hrvašSini, slovenščini ali nemšči.ni zatrjevali, da se jih je prisilllo v vojaško službo iii za vojsko in so se udali našim vojakora prostov'ol«no_ kot prijfatel.ji Av^trij-e, pri demur sq zelo livalili disciplino naših vojakov v priinjeri z ono italijanskih vojakov. Obnašanje Italijariov je torej v celoti in v obče prav neodkri. t o.