Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/58 EüJi^lijil.!.! Ш ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-4007 Naslov projekta PRAZNIKI IN OBLIKOVANJE NACIONALNE SKUPNOSTI NA SLOVENSKEM Vodja projekta 8426 Božidar Jezernik Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 8427 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede r.a Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije 618 znanosti in umetnosti Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.04 Etnologija Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.05 Druge humanistične vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO V dosedanjih raziskavah so bili raziskani pretežno tako imenovani ljudski prazniki s koreninami v predkrščanski dobi in predelani s krščanskim izročilom, drugih vrst praznikov (narodnih, državnih, lokalnih itd.) raziskave v splošnem niso zajele. V njih je bila povezanost med prazniki in skupnostmi predstavljena kot samoumevna kategorija, saj je bila pretežno vezana na etnično paradigmo. Drugi pomemben vidik je transformacija praznikov v procesu družbenih in političnih sprememb, na katere so bile raziskave večinoma tradicijskih, ljudskih praznikov manj pozorne. Praznična pokrajina se je od druge polovice devetnajstega stoletja korenito spreminjala. Zaradi tega je raziskovalni projekt zajel tiste praznike, ki niso bili predmet obravnave v prejšnjih raziskavah, prav tako pa tudi praznike iz druge polovice dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja, s čimer smo dopolnili raziskovalno obzorje. Predstavili smo novodoben prazničen koledar, začenši s prvim zakonom o praznikih iz leta 1929, državne praznike iz obdobja Socialistične federativne republike Jugoslavije in njihove prežitke v neodvisni Sloveniji, prav tako pa tudi tiste nove praznike, ki so se uveljavili v zadnjih desetletjih, pogosto kot produkti množične in popularne kulture. Člani projektne skupine smo analizirali, kako nosilci družbene moči določene dneve vključujejo in/ali izključujejo iz koledarja regionalnih, narodnih, državnih in transnacionalnih skupin in kako se pomeni izbranih prazničnih dni oblikujejo skozi pogajanja in spodbijanja ter kako in zakaj se njihova vloga in pomen za določeno skupino spreminja. Pri raziskovanju smo uporabili dvojni koncept, ki zadeva tako obseg družbenih akterjev kakor uporabljenih metod, skladnih s cilji projekta. Na eni strani smo raziskali akterje in skupine s stališča »od spodaj navzgor« (npr. občinstvo prireditev) in od »zgoraj navzdol« (npr. organizatorji prireditev), torej tiste, ki imajo »glas« in tiste »brez glasu.« S tem smo spoznavali socialno razporejenost praznikov, kakor se kaže v procesu postavljanja praznikov, njihove recepcije med različnimi skupinami ljudmi na eni strani, na drugi strani pa podrobneje raziskali načine, kako različne skupine sooblikujejo praznike glede na konkretne politične, ekonomske in socialne razmere, komunikacijske tokove in lastno ustvarjalnost. Dvojni koncept velja tudi za metode: na eni strani smo uporabili sekundarne vire (arhivski viri, razpoložljiva literatura, medijsko pisanje itn.) in klasične etnološke metode (terensko opazovanje z udeležbo, ankete, intervjuji z akterji (organizatorji praznikov, vodje skupin, občinstvo, posamezniki). To nam je posredno omogočilo kontrastiranje in izris tipologije in možnosti sprejemanja in prakticiranja prazničnih praks. ANG Previously conducted research was concerned primarily with the so-called folk holidays rooted in pre-Christian times and transformed by Christian tradition, while other kinds of holidays (national, public, state, local etc.) were generally left untreated. Likewise, the relation between holidays and communities was presented as a self-evident category mostly connected to the ethnical paradigm. Another important aspect in this context, it should be noted, is the transformation of holidays in the process of social and political change, which was not the primary focus of research dealing with folk tradition and related festivities. The holiday landscape underwent considerable change since the mid-19th century. On these grounds, the research project encompassed those holidays that were not the subject of treatment of previous research, as well as holidays from the 1950s onward, which complement the existing research horizon. The contemporary holiday calendar is examined and presented, starting with the first Public Holidays Act from 1929, going across the state holidays from the era of the SFRY and their remnants in independent Slovenia, as well as those new holidays that gained prominence in the past few decades, often as products of popular culture. Members of the project group analysed the ways in which carriers of social power include and/or exclude certain days from the calendars of regional, national, state and transnational groups, and how the meanings of the chosen holidays are shaped through negotiation and refutation, as well as the reasons and ways their role and significance within the context of a particular group changes. That is why the research addresses those holidays from the previous centuries that were not examined by research till now, and those newer holidays from the second half of the 20th and early 21st century that round out the scope of existing research. Focus is placed particularly on new additions to the holiday calendar since the first Public Holidays Act from 19929, the state and national holidays from the times of Yugoslavia and their legacy in independent Slovenia, as well as those specific holidays that have emerged in the past few decades, to a large degree influenced by consumerist and mass culture. The research employed a double-pronged concept with regard to the scope of included social actors as well as methods used to meet the project goals. On one hand, we examined the actors and groups from a "bottom up" perspective (e.g. event participants) as well as "top to bottom" (e.g. event organizers), so as to cover those "with a say" and those "without a say". A similar concept was used with the methods as well: traditional ethnological field observation through personal participation was coupled with interviews of some of the key players (representatives, organizers, decision-makers etc.). Finally, we also utilized the techniques of contrasting and theoretical sampling, which captured the essential typology and variations in holiday practice perception and participation. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Program dela v raziskovalnem projektu je bil razdeljen v dva sklopa. Prvi sklop "Konstituiranje naroda in nacije" je zajemal diahrono raven, katere cilj je bil zgodovinski zaris problematike v različnih družbenozgodovinskih kontekstih (konstituiranje slovenskosti kot naroda in nacije najprej v razmerju z avstrijskostjo in jugoslovanstvom, utrjevanje v samostojni državi in vključevanje v evropske integracijske procese), namreč posredno segajo raziskave sodelavcev, katerih glavne raziskovalne teme sicer bolj fokusirano sodijo na drugo raven (Sodobne praznične prakse med lokalnim in globalnim). 1. Diahrono je bila zastavljena raziskava o spreminjanju prazničnega koledarja na Slovenskem med 19. in 21. stoletjem (delni razultati so bili predstavljeni na mednarodni in domači konferenci ter bodo v letu 2015 izšli v tretji monografiji projekta). Gre za dopolnilo in zaokrožitev spoznanj, ki so bila objavljena predvsem v monografiji Politika praznovanja (2013), potrjujejo pa izhodiščno podmeno projekta o vzajemni konstituiranosti praznikov, političnih, ekonomskih in družbenih sprememb, v zadnjih desetletjih pa na mikroravni značilnosti postsocialističnega časa, vse intenzivnejšega uveljavljanja globalizacijskih procesov, ki v veliki meri ustvarjajo kulturno hibridne in transnacionalne prakse. Podrobneje so bili raziskani Vidovdan med Slovenci, praznovanja nekdanjih jugoslovanskih praznikov v sodobni Sloveniji, slovenski dan državnosti in praznovanje čaščenja Device Marije kot zaščitnice slovenskega naroda in družine. Vse razprave so bile objavljene v monografiji Politika praznovanja. 2. Ti procesi sprememb so podrobneje razvidni v raziskavah, ki so bile bolj sinhrono naravnane in so nanašale na naslednje topike (sklop 2): 2. 1. reprodukcija etničnosti v multikulturnem okolju, 2. 2. re-produkcija lokalnost in rabe tradicije, 2. 3. produkcija globalne identitete - kulturno izročilo in praznične podobe popularne kulture. Za prvo omenjeno problematiko je bila opravljena raziskava prazničnega življenja med Slovenci v Bruslju (objavljena v monografiji Praznična večglasja, 2014). Pregledane so bile dosedanje raziskave o praznikih med Slovenci po svetu ter primerljiva literatura v antropologiji in etnologiji o diasporičnih in transnacionalnih skupinah. Raziskovalno izhodišče je bila kritična obravnava specifičnosti vsake skupnosti (v primeru Slovencev v Bruslju je, na primer, upravičena možnost, da bi skupnost opredelili bolj kot družbeno mrežo oz. skupnost-v-nastajanju, kar je usmerjalo analitična oz. etnografska vprašanja, ki so bila osnova za pogovore s sogovorniki v nadaljevanju raziskave. Podobno imajo pretežno transnacionalni značaj. V nadaljevanju raziskave, ki se je oprla predvsem na neposredno opazovanje in poglobljene pogovore z bruseljskimi Slovenci, je bilo ugotovljeno, da imajo praznovanja slovenskih evrokratov v Bruslju izrazito transnacionalni značaj, zlasti na ravni praznovanj v Bruslju (tu se praznujejo slovenski, belgijski in evropski prazniki), medtem ko so praznovanja slovenskih praznikov v Sloveniji vezana deloma na delovni deloma na praznični koledar. Za analitično rabo sta bila produkstivna koncepta simultanost in dvojna odtujenost. V prispevku za monografijo Praznična večglasja (izid 2014) so predstavljena relevantna merila za razvrščanje različniih praznikov, kakor jih uporabljajo in doživljajo člani te posebne transnacionalne skupine, ki živi v post-nacionalnem, evropskem prostoru. Pokaže, da imajo prazniki posebno vlogo v širših procesih konstituiranja nacionalne in evropske identitete. V ta sklop sodijo tudi raziskave v slovenskem zamejstvu - v Italiji in Avstriji. V Dolini/San Dorligo della Valle (Italija) je bila dokumentirana slovenska ritualna praksa iniciacije, imenovana majenca. Praviloma na prvo nedeljo v maju tam postavljajo drevo (češnjo), maj. Gre za hkratno iniciacijo v moški in ženski skupnosti, tj. fantovski (parterji) in dekliški (parterce). Med dogajanjem od četrtka do torka, ko podrejo maj, so značilne lokalne, a tudi čezmejne kulturne vsebine (najmanj dve razstavi, drugi, predvsem glasbeni dogodki), prireditev je deloma tudi komercialna (prodajne razstave olja, vin idr). Nastopajo številni izvajalci iz Slovenije, bivših jugoslovanskih republik in širšega italijanskega okolja, kar v časovni primerjalni perspektivi govori o preraščanju prvotno etnične v transetnično prakso. Raziskava na Koroškem je sledila praznovanjem ob obletnici plebiscita 1920 in t. i. spominski hoji (Gedenk-Gehen). V obeh primerih gre za politične rituale, pri čemer so bile analizirane rabe simbolov, prostora, različnih dikurzov, ki ju spremljajo (medijski -deželni in državni). Politični rituali pa so vedno priložnost za samopredstavitev in samopotrjevanje različnih skupin/skupnosti - od lokalne do državne ravni. Ritualni elementi pa so tisti, ki posamezniku omogočajo identifikacijo, ustvarjajo prostor pripadnosti. Primerjalni pogled na »starejše« in »novejše« ritualne prakse pa je pokazal, da je v starejših ritualih mitomotor akt žrtvovanja, ki utemeljuje mit naroda ali skupnosti. Nasprotje žrtev-hudodelec je bilo pogosto vir nesoglasij med različnimi skupnostmi (npr. Slovenci in Italijani, Slovenci in Nemci). Izhodišča sodobnih ritualov pa so drugačna: različna in vse številnejša gibanja iščejo nove opredelitve političnega rituala, ki presegajo nasprotje zmagovalec-poraženec. Te skupine so naklonjene in prakticirajo drugačno sprejemanje preteklosti; smisel ritualov pa je promocija kakovostnejšega sožitja. V ta sklop sodita tudi raziskavi o praznikih v kontekstu lokalnosti in turističnega razvoja na Kobariškem in specifično praznovanje v beneški vasi. V obeh primerih so izrazito lokalizirani fenomeni povezani hkrati z izročilom in globalnimi trnasnacionalnimi procesi. 2. 2. Kako se praznično izročilo poustvarja predvsem na lokalni ravni in krepi lokalno identiteto krajanov je bilo raziskano najprej s pregledom teoretičnih in analitičnih prispevkov o tradiciji in kulturni dediščini, sledil je pregled medijskih objav. Izvedena je bila sondažna raziskava o t. i. kmečkih praznikih (tj. praznikih s tradicijskimi elementi kmečke kulture), ki so postali in/ali postajajo spoznavni znak kraja ali območja. Zlitje tradicijskih v sodobne prakse se zgošča v problematiko vrednot, politike identitete ter specifičnih lokalnih socialnih in ekonomskih strategij. Na to kaže tudi razprava o praznovanju, identiteti in ideologiji na primeru Kmečke ohceti v Ljubljani. Zelo pogostno in aktualno rabo praznikov v identitetnem in ekonomskem kontekstu potrjuje tudi sondažna raziskava v Bohinju (pogovori s prebivalci in predstavnikih turistične dejavnosti). Ob tem je bila pregledana primerjalna literatura o turizmu in antropoloških interpretacijah praznikov v študijah o različnih turističnih krajih po svetu. V sicer neobjavljenih spoznanjih ne gre le za prispevek k sami identifikaciji pomembnih praznikov, temveč tudi k sistemu kategorizacije (»turistični«, »lokalni«, »tradicionalni« ipd.). 2. 3. Za tematski sklop o sodobnih prazničnih podobah, v katerih se na način brikolaža, hibridnosti po-ustvarjajo prazniki, ki imajo hkrati individualni, ožje skupnostni, lokalni, nacionalni in transnacionalni globalni značaj in zaradi tega akterjem omogočajo občutenje različnih pripadnosti, je bila kot zgled izvedena raziskava o decembrskem prazničnemu koledarju. V prvi fazi je bil vzorčno pregledan starejši periodični tisk (1900-1920), ki je ob kritični obravnavi starejše etnografske literature pomemben vir za bolj niansirano podobo o praznikih v preteklosti. Besedila sicer v ospredje postavljajo izrazito verski značaj božičnega kroga (tak, ki zahteva individualno in komunitarno instrospekcijo v smislu refleksije ekumenskih sporočil), na drugi stran pa pisanje o njem izraža v družbo usmerjeno občutljivost in kritičnost, značilno za prehodna in krizna (npr. vojna) obdobja. Verski značaj je naturaliziran na nacionalni in lokalni ravni, kar govori v prid raziskovalni tezi o družbeni konstituiranosti praznikov. Zbiralo se je tudi sodobno e-posredovano propagandno gradivo, ki vzorči načine praznovanja ljudi (potovanja, praznične mode, jedilniki, darila itn.). Opazni so v zadnjih letih izrazitejši pojavi: protiporabniška propaganda in poudarjena skrb za sočloveka (starejši, brezdomci, socialno šibki), ki se ujemata tudi s splošno ekonomsko krizo, »vzgojne« vsebine. Sicer pa je to praznično obdobje vsaj v zahodnem civilizacijskem krogu zaznamovano z univerzalnimi potezami (krščanski imaginarij, tudi mnogo starejši mit večnega vračanja , vrtenja letnih časov, v katerih svet in življenje vedno nanovo umirata in se rojevata). Raznotere forme praznovanja povzemajo značilnosti »naravnega«, »božjega« in »porabniškega« časa, preživetja, odrekanja in užitka, ter ga - v s perspektivo človeške ustvarjalnosti - spreminjajo v poseben »družbeni« čas. Poseben tudi v tem, da v sodobnosti zabrisuje nekdaj zamejljive razločke med vsakdanjim in prazničnim. Raziskava strukturnih sprememb kulturnih vzorcev decembrskih praznovanj na Slovenskem v 20. in 21. stoletju je na teoretski in empirični ravni postavila v metapojasnjevalni okvir procesov modifikacij ideala človekove eksistence, ki predstavljajo hrbtno plat modernizacijskih procesov. S pomočjo interdisciplinarnega pristopa, ki je združeval zgodovinske, filozofske, kulturološke in antropološke poudarke, je raziskava opredelila in primerjala osnovne parametre treh glavnih vzorcev decembrskih praznovanj v Sloveniji. Osnovni poudarek je namenjen strukturnim premikom in kontinuitetam ter refleksiji njihovih splošnih značilnosti, pri čemer so teoretske izpeljave podkrepljene z empiričnimi analizami konkretnih pojavnih oblik decembrskih praznovanj. Raziskovanje sodobnih pop-kulturnih praznikov noči čarovnic in valentinovega je pokazalo, da se je praznovanje noči čarovnic in valentinovega uveljavilo v post-socialističnem kontekstu osamosvojene kapitalistične Slovenije in da je potrošnja najbolj markantna poteza obeh praznikov (veliko bolj kot dogodki in dejanja je izstopala promocija potrošnega blaga), nenazadnje pa tudi, da sta omenjena praznika vse prej kot praznika ljubezni (valentinovo) in smrti (noč čarovnic), na kar namiguje njihova vsebina, predvsem praznika same potrošnje, kakor je razvidno iz specifične forme njihovega praznovanja. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskovalci so sledili predloženi shemi raziskovalnega projekta. Ob objavah v monografijah, domačih in tujih znanstvenih revijah so delna spoznanja posredovali na več domačih in mednarodnih konferancih, imeli predavanja v domačih in tujih izobraževalnih in akademskih ustanovah, bili kot eksperti gosti v televizijskih in radijskih oddajah. V produkciji Avdiovizualnega laboratorija ISN ZRC SAZU sta bila posneta etnografska filma Kravji bal (2012) in Laborski mozaik (2013), v produkciji TV Slovenija pa je raziskovalka sodelovala v dokumentarnem filmu Bleščeči praznični čas (2012, http://www.worldcat.org/title/blesceci-praznicni-cas-kratki-dokumentarni-film-o-malih-ritualih/oclc/840050030; http://www.youtube.com/watch?v=ZTBV0ZCVDtM). 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Med potekom programa ni prišlo do sprememb v sestavi projektne skupine. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 265970688 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Politika praznovanja ANG The Politics of Red-letter Days Opis SLO Prazniki pomagajo oblikovati identiteto pripadnikov določenega naroda, krepijo vezi med njimi, povzdigujejo ponos, mobilizirajo patriotska čustva in dejanja ter dajejo legitimnost vladajoči oblasti. Po drugi strani pa lahko podpirajo izražanje političnega nezadovoljstva. Dokler državni prazniki predstavljajo orodje za mobilizacijo ljudskih množic, njihova zmožnost nadzorovanja vedenja ljudi poteka od zgoraj navzdol, od vladajočih k vladanim. Ko pa postanejo prazniki orodje v rokah množic, nezadovoljnih z vladajočo elito, dogajanje nasprotno poteka od spodaj navzgor, od vladanih k vladajočim. Takrat simbolna moč praznika, podobno kot drugi simboli naroda in/ali države, pomaga ljudstvu izražati svoj kritični odnos do oblasti. Če skuša vladajoča ideologija z uradnim seznamom praznikov ljudem vsiliti svojo interpretacijo, se pripadniki, ki so nezadovoljni z ravnanjem oblasti, upirajo na različne načine. ANG Holidays help shape the identity of a nation's citizens, strengthen the ties of the community, fortify national pride, mobilise patriotic emotions and actions, and legitimise the ruling authority. Conversely, they can also support the expression of political discontent. As long as national holidays represent a tool for the mobilisation of the masses, their capacity to control the behaviour of people flows from top to bottom, from the rulers to the ruled. But when holidays become a tool in the hands of the masses discontent with the ruling elite, events shift to flow from the bottom up, from the ruled to the rulers. Then, the symbolical significance of the holidays, similar to other symbols of the nation and/or state, helps the people to express their critical stance towards the authorities. When the governing ideology wishes to force its interpretations on the people by manipulating the official list of holidays, those citizens who are dissatisfied resist in various ways. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2013; 180 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Jezernik Božidar, Slavec Gradišnik Ingrid, Velikonja Mitja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 272378112 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Praznična večglasja ANG Holiday Polyphony Knjiga ne razgrinja novega in popolnega prazničnega koledarja in praznične tipologije; sodobna praznična pokrajina, v kateri soživi niz zelo različnih praznikov in še več načinov praznovanj, se jima sama po sebi izmika. Ne išče niti zakoreninjenih tradicij, avtentičnosti - z izjemo avtentičnosti nepredvidljive človeške ustvarjalnosti, pa tudi ne potrjuje podmene o Opis SLO uglašenosti nacionalne skupnosti z zanjo tipično kulturo. Prazniki, njihovi pomeni, oblike in prizorišča se spreminjajo, kakor se spreminjajo skupine, ki jih ti priklepajo nase: motivi in prakse praznovanja v enaki meri trajneje ali začasno fiksirajo kakor tudi premikajo identitete skupin. Praznični rituali imajo moč, da da zamrzujejo konformnost do starega in ukoreninjenega, a hkrati omogočajo spremembe. Zato so osvobajajoči, ne pa zasužnjujoči. Ritualna »odprtost« ali transformativna moč ustvarjata sodobno praznično pokrajino kot krpanko tradicijskega in inovativnega, spominov na preteklosti in misli za prihodnost, kolektivnega in individualnega, globalnih tokov in lokalnih posebnosti. Raziskovalcem pa narekuje kritične obravnave, ki so same glas v mnogoglasju interpretacij fenomenov prazničnosti. ANG The book does not purport to present a new and perfect holiday calendar and typology; namely, the contemporary holiday landscape where a broad palette of very different holidays and even more ways of celebrating them coexist eludes these concepts in itself. It likewise does not seek out deeply rooted traditions or authenticity - with the exception of the authenticity of unpredictable human creativity - nor does it confirm the assertion of the national community's voice being harmonious with its typical culture. Holidays, their meanings, forms and settings change, just as the groups bound to them do: motives and practices of celebration in similar measure reaffirm as well as shift the identities of groups, in lasting or temporary ways. Holiday rituals hold the power to solidify conformity with the old and deep-rooted, while being at the same time capable of facilitating change. That is why they are liberating rather than enslaving. The ritual "openness" or transformative power generate the contemporary holiday landscape as a motley combination of the tradition-oriented and the innovative, memories of the past and aspirations for the future, the collective and the individual, global currents and local particularities. Altogether, the subject at hand tasks researchers with critical treatment that, once precisely executed, becomes yet another voice in the polyphony of interpretations of the holiday phenomena. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; 2014; 250 str.; A': 1; Avtorji / Authors: Slavec Gradišnik Ingrid, Jezernik Božidar, Velikonja Mitja Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 36488493 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Koroški politični rituali in kompetitivni diskurzi ANG Carinthian political rituals and competative discourses Opis SLO Avtor razpravlja o nekaterih ritualnih praksah v južni Avstriji, v glavnem koroškem mestu Celovec - Klagenfurt. Prvi ritual je povezan z 10. oktobrom, ko se na celovških mestnih ulicah spominjajo in slavijo plebiscit leta 1920, na katerem je večina prebivalcev glasovala za Avstrijo, naslednico Avstro-Ogrske. Drugi ritual je novejši, poimenovan kot GedenkGehen ali Spominska hoja. Pri tem analizira različne kulturne prakse, rabo simbolov, prostora, medijskih, deželnih in državnih diskurzov. ANG This article discusses selected ritual practices in Klagenfurt, the capital of the southern Austrian state of Carinthia. The first ritual is connected with 10 October, when the memory of the 1920 plebiscite is celebrated on the streets of Klagenfurt. In this plebiscite, the majority of people voted to stay in Austria, the successor state to Austria-Hungary. The second ritual is a more recent one, known as the Memorial Walk (Germ. Gedenk-gehen, Sln. Spominska hoja). Various cultural practices are analyzed, as well as the use of symbols and space, and media, state, and national discourses. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU;Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Traditiones; 2013; Letn. 42, št. 1; str. 239-257; Avtorji / Authors: Fikfak Jurij Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 36609837 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Družbeno ustvarjanje praznikov ANG Social Construction of Holidays Opis SLO Prispevek se prek analize lokalnih praznikov na Jančah posveča procesom družbenega ustvarjanja praznikov in poustvarjanja tradicionalnih ritualnih praks na lokalni ravni. Na podeželju so prazniki večinoma povezani z nekdanjimi kmečkimi opravili, sadovi in menjavo letnih časov. Ritualne prakse, ki so nekdaj povezovale skupnost ali so imele magični pomen, v današnji poustvarjeni obliki, prazniku, postajajo kulturna dediščina, ki vpliva na občutja pripadnosti in povezovanje prebivalcev ter ima precejšen ekonomski učinek. Hkrati prazniki lahko spodbujajo kulturno ustvarjalnost, razvijajo ekološko zavest ter podpirajo razvoj podeželja v skladu z načeli trajnostnega razvoja. ANG The article uses an analysis of local festivals in Janše to address the processes of the social construction of holidays and the performance of traditional ritual practices at the local level. Festivals in the countryside are usually connected with past agricultural tasks, crops, or the changing seasons. Ritual practices used to unite a community or had a magical meaning, but in their present form of performance they become cultural heritage which influences people's feelings of affiliation, connects the inhabitants and also has considerable economic effects. At the same time, festivals may stimulate cultural creativity, develop ecological consciousness, and support the development of the countryside in line with the principles of sustainable development. Objavljeno v Slovenski etnografski muzej; Etnolog. [Nova vrsta]; 2013; Letn. 23 = 74; str. 27-48; Avtorji / Authors: Poljak Istenič Saša Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 36974893 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Državni in narodni prazniki na območju bivše Jugoslavije med 19. in 21. stoletjem ANG State and national holidays in the former Yugoslavia between the nineteenth and twenty-first centuries : international conference Opis SLO Na mednarodnem znanstvenem srečanju, posvečenem državnim in narodnim praznikom na teritoriju nekdanje Jugoslavije, so sodelovali raziskovalci iz vseh republik nekdanje SFRJ, razen Makedonije. Rezultati bodo objavljeni v znanstveni monografiji, ki izide leta 2015. ANG At the international scientific meeting dedicated to state and national holidays on the territory of former Yugoslavia, researchers from the whole ex-Yugoslavia, with the exception of FYROM, took part. The proceedings of the conference will appear in 2015. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje; 2014; 36 str.; Avtorji / Authors: Slavec Gradišnik Ingrid, Jezernik Božidar, Strmčnik Marjana Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 1 2. COBISS ID 52099426 J Vir: COBISS.SI Naslov SLO Politika praznovanja ANG The Politics of Red-letter Days Opis SLO Člani raziskovalne skupine smo izpeljali javno predstavitev zbornika Politika praznovanja: prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem, ki je bila izvedena dne 22. maja 2013 v prostorih Društva slovenskih pisateljev. ANG Members of the research team carried out a public presentation of the journal The Politics of Red-letter Days and constructing a group consciousness in Slovenia. The presentation took place on 22 May 2013 in the premises of the Slovene Writers' Association. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v Društvo slovenskih pisateljev; 2013; Avtorji / Authors: Slavec Gradišnik Ingrid, Velikonja Mitja, Simonič Peter, Habinc Mateja, Batista Eva, Jezernik Božidar Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Pred izidom je tretja monografija, nastala na podlagi mednarodne konference Državni in narodni prazniki na območju bivše Jugoslavije med 19. in 21. stoletjem. V njej so v prvem, primerjalno zastavljenem delu zbrane razprave o spremembah prazničnega koledarja v bivših jugoslovanskih republikah (Črna Gora, Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija), s poudarkom na času druge jugoslovanske države, a z dolžno pozornostjo do starejših prazničnih izročil, ki v marsikaterem pogledu pojasnjujejo tako ne povsem uniformno recepcijo socialističnih praznikov kakor spremembe po razpadu skupne države. V drugem delu pa so prispevki o posamičnih praznikih, ki poglabljajo vednost o njih kot specifičnih kronotopih. Za natis je sprejeta (izid aprila 2015 v znanstveni reviji Folklore (Tartu)) je razprava o slovenskem prazničnem koledarju v zadnjem stoletju (A Festive Bricolage: The Holiday Calendar In Slovenia Over The Last Century). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Delo raziskovalne skupine je bilo tako organizacijsko kot vsebinsko že spočetka zastavljeno tako, da je vključevalo raziskovalne institucije z različnimi pristopi: raziskovalce z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo s humanistično orientirane Filozofske fakultete in Inštituta za slovensko narodopisje z multidisciplinarne ZRC SAZU ter kulturološke raziskovalne skupine, ki deluje na Fakulteti za družbene vede. Poleg tega so tudi v projekt vključeni raziskovalci pri svojem delu uporabljali različne metode proučevanja (analiza primarnih in sekundarnih virov, delo na terenu, itd.) in različne epistemološke pristope (etnologija, antropologija, sociologija, filozofija, religiologija). Vse to je doprineslo k razvoju znanosti na Slovenskem. ANG_ From the outset, the content and organisation of the research group's work was planned so as to include research institutions with different approaches: researchers from the department of Ethnology and Cultural Anthropology from the Faculty of Arts, the Institute for Slovenian Ethnology from the multidisciplinary Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, and the cultural sciences research group of the Faculty of Social Sciences. In addition, participating researchers used a spectrum of various research methods (analysis of primary and secondary resources, fieldwork, etc.) and various epistemological approaches (ethnology, anthropology, sociology, philosophy, religiology). All this contributed to the advancement of the scientific field in Slovenia. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ Delo raziskovalne skupine nima samo akademske vrednosti za boljše razumevanje praznikov v kontekstu oblikovanja skupnosti, temveč je z objavami dveh znanstvenih monografij, več izvirnih znanstvenih člankov, nastopih članov raziskovalne skupine v medijih itd., doseglo tudi širšo kulturno družbeno veljavo. Osvetlitev praznikov je v tem smislu relevantna tudi za ohranjanje narodnega izročila ter za razvoj turizma. ANG_ The work of the research group is not only of academic value to a better understanding of public holidays in the context of community building, but with the publication of two scientific monographs, several scientific articles, the members of the research team appearances in the media, etc., it also resulted in a wider cultural and social value. Better understanding of holidays in this context are relevant to the conservation of national heritage and tourism development. lO.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o Izboljšanje delovanja administracije G.04.03. in javne uprave O o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Filozofska Božidar Jezerni k fakulteta ZIG Kraj in datum: Ljubljana, 12.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/58 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2015 v1.00a D9-99-C1-C0-70-1B-BF-CB-99-E6-61-65-9E-EF-08-D4-7E-4F-C3-AC Priloga 1 VEDA Humanistika Področje: 6 Humanistika Šifra in naziv področja 6.04 Etnologija Dosežek 1: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (glavni urednik), JEZERNIK, Božidar (urednik), VELIKONJA, Mitja (urednik). Praznična večglasja : prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem, (Zupaničeva knjižnica, št. 39). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 250 str., ilustr. ISBN 978-961-237-632-1. [COBISS.SI-ID 272378112] Ritualna »odprtost« ali transformativna moč praznikov ustvarjata sodobno praznično pokrajino kot krpanko tradicijskega in inovativnega, spominov na preteklosti in misli za prihodnost, kolektivnega in individualnega, globalnih tokov in lokalnih posebnosti. Raziskovalcem pa narekuje kritične obravnave, ki so same glas v mnogoglasju interpretacij fenomenov prazničnosti. Projekcija slovenske in evropske zastave, 24. junija 2004