3/2020 letnik CXXII 75 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE državah poraba medu manjša, če je vreme toplejše. Z viš- jimi temperaturami, v daljšem časovnem obdobju, se čas prodaje in uporabe medu med potrošniki zmanjšuje. Zaključek Nepredvidljive razmere in predvsem nadaljnje znižanje odkupnih cen medu čebelarstvo EU vodijo v nepredvidljivo smer. Če se stanje na trgu ne bo izboljšala, bo čebelarstva v EU manj. Čebelarji z dejavnostjo ne bodo mogli nadalje- vati, kar bo imelo vpliv na dohodek ljudi na podeželju, sa- mooskrbo EU z medom in na opraševalski servis, biološko raznolikost in celoten ekosistem. Posledično bomo imeli na trgovskih policah še več cenenega medu, ki potrošni- kom ne daje tistega, kar od njega pričakujejo. Pred nami so torej številni izzivi, ki se jih moramo lotiti povezano, sistematično in ob poznavanju vseh nevarnosti. V naspro- tnem primeru bomo čebelarstvo težko ohranili na stopnji, na kateri je danes. Viri: Nacionalni čebelarski programi Češke, Irske, Nizozemske, Anglije za obdobje 2020–2022. Letna poročila o čebelarskih programih Češke, Irske, Nizozemske, An- glije za obdobje 2010-2019 Evropska komisija: Predstavitev trga z medom, 17. 4. 2019: https:// ec.europa.eu/.../market-presentation-honey_en.pdf Slovenski med z geografsko označbo nudi potrošnikom sledljivost medu do čebelarja in zagotavlja kakovost proizvoda. Foto: Arhiv ČZS Povzel in priredil Marko Borko Po besedah dr. Podgorška bo »sprememba direktive pri- pomogla tudi k preprečevanju razlikovanja med potrošniki glede kakovosti informacije o hrani, do katere imajo do- stop, pogojuje pa jo cena proizvoda. Potrošnik, ki se odloči za nakup cenejšega medu, ni manj vreden in je upravičen do enako kakovostne informacije o poreklu kot tisti, ki lah- ko kupi dražji oziroma konkretneje označen med.« Ozna- čevanje porekla mešanic medu je pomembna tema za drža- ve članice, ki so najpomembnejše in največje pridelovalke medu v EU. Pobuda je prejela močno podporo v Svetu EU. Pisno jo je predhodno podprlo 16 držav članic (Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Li- tva, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija). Na zasedanju sveta pa so tudi Avstri- ja, Danska, Luksemburg, Malta, Nemčija in Švedska izrazili naklonjenost reviziji pravil za označevanje porekla meša- nic medu. Komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je napovedal proučitev oziroma naslovitev te tematike v okvi- ru Strategije »Od vil do vilic«. Široka podpora slovenski pobudi daje upanje, da bomo na dolgi poti do spremembe direktive dosegli cilj končanja zavajanja evropskih potrošnikov. Vir: www.gov.si/novice. Smernica po mnenju Slovenije potrošnikom trenutno ne zagotavlja zanesljivih informacij o izvoru medu. Direktiva pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označevanja države izvora medu. Kadar je meša- nica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso čla- nice EU«. Ker tovrstno označevanje mešanic medu potro- šnikom ne zagotavlja izčrpnih in nedvoumnih informacij o izvoru medu, je MKGP na pobudo ČZS začelo dejavnosti za spremembo direktive o medu. Na Svetu za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju o označevanju medu Na prvem letošnjem zasedanju Sveta EU za kme- tijstvo in ribištvo, ki se ga je 27. januarja v Bruslju udeležil državni sekretar MKGP-ja dr. Jože Pod- goršek, je Slovenija skupaj s Portugalsko in s podporo enako mislečih držav pozvala Evropsko komisijo k vzpostavitvi jasnejšega označevanja porekla mešanice medu oz. k spremembi evrop- ske Direktive o medu 2001/110/ES.