02/89 Ljubljanai Slowenjjal STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 • LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 2 Ljubljana, februar 1989 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS 49 Iztok Winkler Družbenoekonomski vidiki propadanja go- zdov Socioeconomic aspects of dying back of fo- rests 57 Tomo štefe Slovensko javno mnenje in propadanje go- zdov Slovene public opinion and the dying back of forests 69 Marijana Tav čar Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji Contacts of forestry with the public in Slovenia 77 Bojan Počkar Stik gozdarstva z javnostjo na primeru gozd- nega rezervata črni kal 80 Jernej Stritih Gorsko kolesarjenje izziv za gozdar je? 82 Dušan Mlinšek Bavarci so nas prehiteli 84 Iz tujega tiska 87 Strokovna srečanja 90 Književnost 92 fn memoriam 95 Naši nestorji Naslovna stran: Igor Smolej: Čipke Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Battč. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20 000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 611 02 Ljubljana )• Oxf.: 903:425.1 :425.3:48 Družbenoekonomski vidiki propadanja gozdov Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, l.: Družbenoekonomski vidiki propada- nja gozdov. Gozdarski vestnik št. 211989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 21. Samo družbena akcija za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja lahko prepreči naraščajoče propadanje gozdov in omogoči začetek procesa sanacije propadajočih gozdov. Temu se mora prilagoditi tudi gozdarstvo z intenzivnim gojen jem in varstvom gozdov ter z zmanjšanjem sečnje v neprizadetih gozdovih. Gozdarstvo potrebuje tudi gmotno pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopro- izvodne ali splošno koristne vloge gozdov. 1. UVOD številnim razvojnim problemom pri go- spodarjenju z gozdovi se danes izrazito pridružuje njihovo propadanje. Pravzaprav stopa kot problem celo v ospredje in zdru- žuje v sebi tudi številne razvojne probleme gospodarjenja. 2. DRUŽBENE RAZSEŽNOSTI PROBLEMA PROPADANJA GOZDOV Proces propadanja gozdov se je okrepil in razširil na vso Slovenijo. Le še 56,3% drevja je neogroženega, vendar pa le 5,9% jelke in 21,8% smreke. 13,2% gozdnega drevja je zelo ogroženega ali pa propada. Intenzivnost poškodovanosti gozdov je ozemeljsko zelo različna. Črna knjiga o propadanju gozdov (7) razvršča slovenska gozdnogospodarska območja po stopnji po- škodovanosti v štiri skupine. V skupino z najvišjo stopnjo sodijo GGO Slovenj Gra- dec, Nazarje in Kranj. Glavni vzrok za to so območni onesnaževalci, na kranjskem območju pa tudi vremenske ujme: V sku- pino z zelo visoko stopnjo poškodovanosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. Synopsis Winkler, 1.: Socioeconomic aspects of dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 211989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 21. Only the social action to remove the causes of environmental pollution can stop the increasing trend of the dying back of forests and turn it into the opposite direction. Forestry must adapt itself to this situation with intensive silviculture and forest protection and the reduction of cuttings in healthy forests. Forestry also needs subvention of all who have the benefit of wood production forest functions or those of general usefulness. sodijo GGO Celje, Kras, Ljubljana in Bled. Vzroki za to so po posameznih območjih različni, od območnih onesnaževalcev do bolezni, stopnja poškodovanosti je velika v predelih z velikim deležem jelke. V skupino z visoko poškodovanostjo sodijo GGO Ma8 ribar. Kočevje in Postojna. To so območja z velikim deležem občutljivih iglavcev, na mariborskem območju vplivajo tudi ob- močni onesnaževalci. V skupino z manjšo stopnjo poškodovanosti sodijo GGO Mur- ska Sobota, Novo mesto in Tolmin. To so območja z visokim deležem listavcev, ob- močnih virov onesnaževanja pa ni veliko. Ta razvrstitev gozdnogospodarskih ob- močij po stopnji poškodovanosti pa kaže le globalno podobo razmer v Sloveniji in kot vsako povprečje skriva v sebi velike ob- močne razlike. V vsakem gozdnogospodar- skem območju so močno prizadeti gozdni predeli, ki zahtevajo intenzivne posege, pa tudi gozdni predeli, ki so manj ogroženi oziroma poškodovani in so lahko jedra, s katerimi bomo v prihodnje pomagali zago- tavljati stabilno gospodarjenje z gozdovi v območju. Propadanje gozdov je posledica grobih človekovih posegov v naravo, za- radi katerih sta porušena naravno ravnote- žje in samoohranjevalni mehanizem gozda. Je tudi posledica premajhne skrbi za go- zdove in vlaganj vanje. že MARX (9) je zapisal: )) Razvoj kulture in industrije na- G. V. 2/89 49 sploh se je kazal od nekdaj za tako dejav- nega v uničevanju gozdov, da nasprotno z vsem tem, kar je napravil na drugi strani za njihovo ohranitev in produkcijo, kar izgi- ne«. Posledica tega je povečana bioekolo- ška nestabilnost gozda, zmanjšana lesna zaloga in prirastek lesa, spreminjajo se podnebne razmere in povečuje erozija. Pro- padanje gozdov v bistvu ogroža trajnost gozda in njegovih vlog, tj. stabilnost go- spodarjenja z gozdovi. Neposredno ogroža tudi našo civiliza- cijo. Zgodovinske izkušnje so nas očitno premalo naučile. CONRAD (6) je že leta 1864 dokazal, da stare kulture Egipta, Asi- rije, Babilona in drugih dežel niso propadle samo zaradi izčrpanosti kmetijskih zemljišč, temveč, da je za ta propad poleg drugih vzrokov krivo tudi uničevanje gozdov. Do- kler je bil v hribovitih predelih gozd, je bilo dovolj vode za vzdrževanje namakalnih sistemov, na katerih je temelji/o kmetijstvo teh dežel. Z izgubo (uničevanjem) gozda so ti vodni viri presahnili, namakanje je bilo onemogočeno, brez tega pa v sušnih krajih ni mogoče kmetovati. Začeli so se erozijski procesi. Hudourniki so brez ovir v doline prinesli pesek in kamenje in jih dokončno uničili. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi pri nas na velikih kraških območjih. Ta vprašanja so tudi v sodobnem svetu vse manj samo ozka strokovna vprašanja, vse bolj pa sestavni del celovitih družbenih razvojnih razmišljanj in ukrepanj. Kajti, kot je dejal W. Brandt ob prevzemu nagrade ZN Tretji svet (1985), »prerekanja ne pe- ljejo naprej, če jih izolirano vodi mo o dolgo- vih in surovinah. O hrani in odstotku rojstev. O uničenih tleh, umirajočih gozdovih in drugi neozdravljivi škodi okolja. O tem, ali naj nacionalno ali internacionalno iščemo krivce" (1 ). Ali, kot je napisal Stanovnik: ••Ekološki sistem lahko spravimo ponovno v ravnotežje le s pogojem, da tudi druge sisteme - gospodarskega, družbenega, kulturnega, vojaškega itd. - pripeljemo v ravnotežje z naravnim sistemom in v nji- hovo medsebojno ravnotežje'' (13). Značilno za taka prizadevanja je npr. tudi posvetovanje v Parizu l. 1986, na katerem so se na vabilo francoskega predsednika Mitterranda zbrali šefi držav in vlad, ministri in strokovnjaki iz več kot 60 držav in raz- 50 G. V. 2/89 pravljali o dejavnostih, ki bodo spremenile človekov odnos do narave, njenega dre- vesa in gozda. Značilna je Mitterrandova misel, da >>uničeni gozdovi danes pomenijo sušo jutri in lakoto pojutrišnjem. Tam, kjer umirajo gozdovi, izgine življenje''· Proces propadanja gozdov ima poleg splošnokoristnih (civilizacijskih) razsežnosti in splošnodružbenih posledic tudi očitne gospodarske posledice. Gre za tako re- sno družbeno vprašanje, ki mora biti opredeljeno tudi v družbenih razvojnih dokumentih, od krajevne skupnosti in or- ganizacij združenega dela do družbenopo- litičnih skupnosti. V Sloveniji smo tem vprašanjem namenili resnejšo pozornost v dolgoročnem planu SR Slovenije za obdobje 1986-2000, v dolgoročnem planu gospodarjenja z go- zdovi v Sloveniji in ustreznih srednjeročnih pianih za obdobje 1986--1990. Spreme- njeno stanje gozdov in pogojev gospodarje- nja z njimi, nova spoznanja o procesu propadanja gozdov in nalogah za sanacijo propadajočih gozdov so narekovali dopolni- tve dolgoročnih planov, ki jih pripravljamo v tem letu. Z njimi bo dana zlasti strategija sanacije propadajočih gozdov in oprede- ljena problematika virov sredstev za gozd- no proizvodnjo. Družbenoekonomske predpostavke razvoja gospodarjenja z gozdovi so se spremenile. Stopnjevano onesnaževanje okolja postaja odločilni zaviralni dejavnik pri gospodarjenju z gozdovi. Zato je od- pravljanje onesnaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, temeljna predpostavka, ki jo je treba izpolniti, da bi lahko smotrno in uspešno gospodarili z gozdovi. 3. GOSPODARSKE POSLEDICE PROPADANJA GOZDOV Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo gozdnogospodarske organizacije in za- sebne gozdne posestnike zaradi trajne izgube donosa lesa in prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Sečnja in spravilo drevja v propadajočih gozdovih sta dražja, proizvodni stroški so višji, čisti donos pa manjši. Povečani pro- izvodni stroški, po nekaterih ocenah tudi do 30 %, so posledica manjše koncentracije sečnje oziroma vsakoletne sečnje slučajnih pripadkov na velikem prostoru. Manjši čisti donos pa je tudi posledica doseženih nižjih prodajnih cen gozdnih lesnih sortimentov zaradi njihove slabše kakovosti. Povečujejo se tudi stroški varstva gozdov in odkazova- nja gozdnega drevja za posek. Vse to zmanjšuje akumulativno sposobnost gozd- nogospodarskih organizacij in možnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu obnavljale propadajoče gozdove. Posebno bo izpad dohodka prizadel tudi tiste kmečke gozdne posestnike, ki so dohodkovno močno odvisni od go- zda. Pri njih ne gre samo za izgubo donosa lesa, ampak tudi za izgubo možnosti za delo v svojem gozdu, kar močno ruši gospo- darsko stabilnost njihovih kmetij. Če je materialna navezanost na gozd zelo velika, bo to ogrozilo tudi obstoj kmetije. Takih posestnikov oziroma kmetij sicer ni veliko, okoli 7300, vendar imajo skupaj več kot četrtino zasebne gozdne posesti in so zlasti pomembni blagovni proizvajalci. Predvsem so to gorske kmetije, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in ob- rambnih razlogov. Na takih kmetijah je treba začeti hitreje razvijati nekatere nove gospodarske de- javnosti. Poiskati je treba zlasti take, ki so bolj povezane (komplementarne) s kmetij- sko in gozdno proizvodnjo, in izhajati iz podmene, da morajo to biti predvsem do- polnilne dejavnosti in da zaradi njih dolgo- ročno ne sme trpeti intenzivnost kmetijske in gozdne proizvodnje. V obdobju sanacije okolja, zlasti gozdov, pa bodo take dopol- nilne dejavnosti marsikje morale prevzeti pretežni del materialnih bremen kmetij. Hkrati pa moramo pri uvajanju novih gospo- darskih dejavnosti dosledno upoštevati ekološke in energetske omejitve. Pobude za uvajanje t. i. celične proizvodnje so pri tem lahko dragocene in jih moramo hitreje uveljaviti tudi v praksi. Propadanje gozdov ima neposredno po- sledice tudi za lesnopredelovalno indu- strijo. Slovenska lesnopredelovalna indu- strija je že sedaj v veliki meri vezana na gozdne vire zunaj Slovenije, v drugih jugo- slovanskih republikah in pokrajinah ter na uvoz. Če se bo proces propadanja gozdov v Sloveniji nadaljeval s sedanjo dinamiko, se nam oblikuje črni scenarij za gospodar- stvo. V prvi fazi- trajajoči največ deset let -povečana količina lesa na trgu. Sortimen- tna struktura tega lesa bo drugačna od sedanje, več bo drobnega in manj kako- vostnega lesa. Povečana ponudba bo vo- dila v nesmotrna izrabo sortimentov, do- hodkovni učinek bo kljub povečani količini slabši. Zaradi znižanja lesne zaloge v go- zdu in negativnega vpliva onesnaženega zraka na prirastek lesa in pomlajevanje v gozdu se bo v naslednji fazi bistveno zmanj- šal možni letni posek lesa. Temu bo sledila katastrofa - ne samo gospodarska, saj gozd ne bo mogel izpolnjevati tudi splošno- koristnih vlog. Proces propadanja gozdov ima še drugo pomembno razsežnost. Ni omejen na nekaj ožjih območij, ampak postaja vse- slovenski, vsejugoslovanski in vseevropski problem. To pa pomeni, da ni mogoče reševati oziroma sanirati gozdov samo s solidarno in vzajemno pomočjo gozdarstva samega, ampak je potrebna širša družbena pomoč. Gozdarstvo se lahko prilagodi zmanjšanemu dohodku iz gozda, ne more pa samo zagotoviti sredstev za sanacijo . 4 . ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA EMISIJSKE ŠKODE V GOZDOVIH Odgovornost za emisije in s tem pov- zročene škode v gozdovih pravno ni enotno urejena. Po zakonu o obligacijskih raz- merjih je vsak dolžan povrniti povzročeno škodo, razen če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za večjo ne- varnost za okolico pa povzročitelj odgovarja ne glede na krivdo. Zakon torej uveljavlja poleg krivdne tudi objektivno odgovornost. Načelo, da tisti, ki škodo povzroči, zanjo tudi odgovarja, ne daje zadovoljivih rešitev, kadar so viri vzrokov številni. Npr. ne samo tovarniške emisije, ampak tudi izpušni plini motornih vozil in tako dalje. Oškodovance bi lahko v takih primerih zavarovali le, če bi imeli npr. poseben sklad, v katerega bi plačevali vsi možni povzročitelji škod. Zakon o obligacijskih razmerjih tudi dolo- ča, da »Vsak lahko zahteva od drugega, da G. V. 2/89 51 odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjenja ali škode ni mo- goče preprečiti z ustreznimi ukrepi«. Posebna pravila pa veljajo, če nastane škoda pri opravljanju splošnokoristne de- javnosti. Dovoljeno obratovanje še ne po- meni dovoljeno povzročanje škode. Tudi pri dovoljenem obratovanju lahko obstaja pravna nedopustnost škode. Nastane torej odškodninska obveznost. Oškodovanec ima pravico zahtevati samo povrnitev ško- de, ki presega normalne meje. Te meje so praviloma določene z zakonskimi normami, izhajajo pa iz splošnega načela, da na območjih, ki so namenjena življenju ljudi, živali in rastlin, ne sme biti takšnih motenj okolja, ki bi lahko spravile v nevarnost obstoj, življenje in zdravje teh živih bitij. Tudi zakon o temeljih lastninsko·prav- nih razmerij določa, da mora lastnik nepre- mičnine »pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežkočajo upo- rabo drugih nepremičnin (dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake itd.) čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo«. V Sloveniji posebej ureja nekatera vpra- šanja škode v okolju tudi zakon o kmetij- skih zemljiščih. Ta zakon nalaga plačilo posebne odškodnine ne glede na pravice oškodovancev po načelih odškodninskega prava. To odškodnino mora plačati tisti, ki izpušča v zrak večje koncentracije škodlji- vih snovi, kot je to dovoljeno po predpisih o varstvu zraka, ali kako drugače povzroči onesnaženje kmetijskega zemljišča ali go- zda. Posebna odškodnina je v sorazmerju z zmanjšano kmetijsko oziroma gozdno proizvodnjo oziroma v sorazmerju z zmanj- šano vrednostjo ~kmetijskih ali gozdnih pro- izvodov. Višino odškodnine odmerja v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Če sta kmetijsko zemljišče ali gozd tako onesnažena, da mora oškodovanec na tem zemljišču opu- stiti svojo proizvodnjo, je povzročitelj one- snaževanja dolžan oškodovancu plačati od- 52 G. V. 2/89 škodnino, ki bo po izbiri oškodovanca za- doščala za: - tolikšno izboljšanje preostalega zem- ljišča, da ta ne bo prikrajšan pri svojem dohodku, - pridobitev drugega enakovrednega zemljišča. Kmetu, ki mora zaradi onesnaženja v celoti opustiti kmetijsko ali gozdno pro- izvodnjo, je povzročitelj onesnaženja dol- žan zagotoviti socialno varnost in stabil- nost. V tem primeru višino odškodnine odmerja pristojno temeljno sodišče. Na podlagi tega zakona je bila izdana tudi enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in go- zda (1986). Imamo torej bolj ali manj zadovoljive zakonske podlage za uveljavljanje od· škodnine za škodo, povzročeno v go· zdovih. Vendar jih v praksi ne uporabljamo dovolj. Konkretnih primerov odškodninskih tožb je, vsaj v Sloveniji, zelo malo. 5. NALOGE V PROCESU SANACIJE PROPADAJOČIH GOZDOV Propadanje gozdov je v marsičem še strokovna neznanka, zato je treba pospe- šiti raziskovalno delo na tem področju. To mora trdneje odgovoriti na vprašanje, kako ravnati z gozdovi ob trajajočem nega- tivnem vplivu biotskih in abiotskih dejavni- kov in kako ravnati pri sanaciji takrat in tam, kjer so škodljivi zunanji vplivi prenehali. Na proces propadanja gozdov in njihovo sanacijo moramo biti pripravljeni s prožnim gozdnogospodarskim načrtovanjem na strateški (gozdnogospodarsko območje) in taktični (gozdnogospodarska enota) ravni. Gozdnogospodarsko območje je pri tem tisti temeljni ozemeljski okvir, v katerem se moramo strokovno organizirati v borbi za sanacijo propadajočih gozdov. Propada- joče gozdove na posameznih rastiščih je treba uvrstiti v posebne gospodarske raz- rede in s tem omogočiti konkreten pristop z načrtovanjem in spremljanjem njihovega razvoja. Pri načrtovanju celotnega sistema ukrepov moramo upoštevati, da imamo opravka z bolnim gozdom. Za dosego istih učinkov morajo biti izbrani različni gozd- nogospodarski ukrepi, medsebojno uskla- jeni in dosledno izpeljani v praksi. Veliko pozornosti je treba posvetiti kakovostni diagnozi. Raje vztrajati pri istih ciljih, če stopnja poškodovanosti ni prevelika. Za prehod na cilje na nižji ravni je vedno čas. Vse to zahteva tudi spremenjen odnos do neprizadetih gozdov v območju. Ti imajo pomembno vlogo pri uresničevanju trajnosti donosov v območju. S krepitvijo teh gozdov bomo skušali obdržati tudi rav- notežje donosov. Z rastišču primerno izbiro drevesnih vrst in intenzivno nego je treba izboljše- vati vitalnost gozda. Izogibati se je treba velikopovršinskim ukrepom ali saditvi ene same drevesne vrste, ker bi s tem ustvarjali nestabilne gozdove oziroma povečevali tveganja, ki so pri monokulturah velika. Omejiti je treba sečnjo na dejansko zmogljivost gozda in jo usmeriti predvsem na hirajoče drevje. Okrepiti je treba varstveno službo in ukrepe za preprečevanje širjenja sekundar- nih škodljivcev. Naloge gozdnogospodarskih organi- zacij se v pogojih propadanja gozdov močno spreminjajo. Težišče njihove dejav- nosti se obrača v gojenje in varstvo gozdov. Obseg teh dejavnosti se bo povečal. To pa pomeni tudi prekvalifikacijo delavcev ali vsaj njihovo dopolnilno usposabljanje. Po drugi strani pa bo za izkoriščanje propada- jočih gozdov treba zaradi težjih proizvodnih pogojev več delavcev. V obdobju sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvo torej potrebovalo več usposobljenih delavcev. Največ teh potreb lahko pokrijemo z vklju- čevanjem kmečkih gozdnih posestnikov v delo v zasebnih in družbenih gozdovih. Gozdnogospodarske organizacije se pri pridobivanju dohodka ne bodo več mogle zanašati samo na dohodek iz gojenja in izkoriščanja gozdov - torej klasičnih go- zdarskih dejavnosti - ampak morajo upo- števati tudi širjenje svoje dejavnosti - alternativne proizvodne programe (goje- nje čebel, komercialno nabiranje in prede- lava gozdnih sadežev, kemična predelava stranskih gozdnih proizvodov, nekateri vi- diki predelave gozdnih lesnih sortimentov, pridelovanje lesa na negozdnih površinah itd.). 6. GMOTNI POGOJI ZA SANACIJO PROPADAJOČIH GOZDOV Proces sanacije propadajočih gozdov in povečane potrebe po varstvu in gojenju gozdov ter vzdrževanje splošnokoristnih funkcij gozdov so povezani z velikimi materialnimi vlaganji. Obsega potrebnih sredstev za sanacijo propadajočih gozdov če bi popolnoma ali pretežno prenehali delovati škodljivi vplivi na gozd - še ni mogoče podrobno izračunati, najbolj grobe ocene pa kažejo, da bi potrebna sredstva skoraj petindvajsetkrat presegla sedanja letna biološka vlaganja v gozdove. Načelo, da mora stroške ekološke sanacije nositi tisti, ki je škodo povzročil, je pri odprav- ljanju posledic dosedanjega škodljivega de- lovanja biotskih in abiotskih dejavnikov na okolje težko uresničljivo. Tako bo treba čimprej konkretizirati stališča in sklepe Skupščine SR Slovenije, ki o tem med drugim pravijo: ,,Pri sanaciji najtežjih ekolo- ških problemov, kjer ni drugih ekonomsko sprejemljivih možnosti, je treba vzpostaviti sistem vzajemnega solidarnostnega zdru- ževanja sredsteV<<. Gozdarstvo ne more več samo v celoti pokrivati naraščajočih reprodukcijskih potreb pri ohranjanju in krepitvi tako lesno- proizvodnih kot splošnokoristnih vlog go- zdov. V raziskovalni nalogi Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, ki smo jo izdelali l. 1987 (WINKLER in sod. 1988) po naročilu Splošnih združenj gozdarstva, le- sarstva in celuloze, papirne in papirnopre- delovalne industrije Slovenije, smo po- drobno razčlenili reprodukcijsko sposob- nost gozdarstva. Ocenili smo, da je pre- majhna, da bi lahko gozdarstvo samo zago- tavljalo vsa potrebna sredstva za reproduk- cijo, še posebej v spremenjenih pogojih gospodarjenja, ki se med drugim kažejo tudi v povečanih proizvodnih stroških in slabši strukturi gozdnih lesnih sortimentov. Podobno je stanje v lesnopredelovalni indu- striji. Tudi reprodukcijska sposobnost pre- delovalcev lesa je prešibka, da bi lahko bistveno več neposredno vlagali v razvoj gozdov. Pri iskanju dopolnilnih oziroma novih virov za vlaganje v gozdno reprodukcijo bi bilo treba: G. V. 2189 53 - zajemati sredstVa tistih dejavnosti ozi- roma organizacij združenega dela ali posa- meznikov, ki so neposredno zainteresirani za gozdno reprodukcijo in izkoriščajo lesno- proizvodne ali splošnokoristne vloge go- zdov, - zajemati nedelovne dohodke v gozdar- stvu, - spodbuditi čvrstejše dohodkovno po- vezovanje gozdarstva in predelave lesa ter drugih uporabnikov gozda in gozdnega pro- stora, - širša družbena skupnost naj tudi kot celota pomaga z gmotnimi sredstvi gozdar- stvu, naj pa olajša tudi pogoje gospodarje- nja z gozdovi. Poleg nekaterih dodatnih možnosti za financiranje gozdne reprodukcije znotraj gozdarstva (zajemanja dela rente iz za- sebnih gozdov, enakomernejša porazdeli- tev stroškov vlaganja v gozdove med vse zasebne gozdne posestnike) smo predla- gali tudi nove zavezance in nove vire sred- stev za financiranje gozdne reprodukcije in splošnokoristnih vlog gozdov: V financiranje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest je treba vključiti tudi druge dejavnosti, ki uporabljajo gozdne ceste, zlasti kmetijstvo, lovstvo in turizem. Za del stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest (del, ki je splošnega pomena) morajo gozdnogospodarske organizacije dobiti tudi nadomestilo i4 sredstev, ki se združujejo za lokalne javne ceste oziroma biti opro- ščene plačila tega prispevka. Uporabnike gozdov s posebnim name- nom je treba za vezati, da poleg odškodnine zaradi omejitev pri izkoriščanju gozdov no- sijo tudi del stroškov vzdrževanja teh go- zdov, zlasti dodatne stroške za ohranjanje in krepitev splošnokoristnih vlog teh go- zdov. Gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo svoj dohodek tudi z izkoriščanjem sploš- nokoristnih vlog gozdov, morajo prispe- vati tudi za njihovo reprodukcijo: - v območjih, ki so turistično zanimiva, je treba izločiti del zbrane turistične takse za gojenje in varstvo gozdov, - z zakonom naj bi gozdnogospodar- ske organizacije oprostili plačila sploš- nega vodnega prispevka, - z zakonom naj se elektrogospodar- 54 G. V. 2189 stvo obveže za plačilo prispevka za gozdno reprodukcijo iz tistega dela do- hodka, ki ga ustvarijo hidroelektrarne, s prispevkom za gozdno reprodukcijo je treba zajeti tiste občane, ki gozdne sadeže nabirajo v komercialne namene. Gozdarstvu bi morali odstopiti tudi sred- stva odškodnine za spremembo na- membnosti gozdov, ki jih sedaj dobivajo kmetijske zemljiške skupnosti. Gozdnogospodarskim organizacijam bi morali olajšati pogoje gospodarjenja tudi z znižanjem stopnje davka na dohodek temeljnih organizacij. Davčne olajšave pa bi morali uvesti tudi za vse tiste dejavnosti, ki v gozdove vlagajo. Predlagani novi viri oziroma zavezanci za plačilo prispevkov za gozdno reproduk- cijo bi omogočili širjenje kroga soodgo- vornih za ohranitev in razvoj gozdov in vseh njihovih vlog ter tudi enakomernejšo porazdelitev materialnih obveznosti. Ma- terialni učinki predlaganih rešitev bi bili znatni in bi predstavljali letno okoli 5-6% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (sedanja letna vlaganja v gozdove so ok. 18% vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov). Uvedba splošnega prispevka za sploš~ nokoristne vloge gozdov in za sanacijo posledic njihovega propadanja bi pome- nila, da vsi delovni ljudje, ki izkoriščajo splošnokoristne vloge gozdov, prispevajo k pokrivanju specifičnih (dodatnih) stroškov vzdrževanja teh vlog. Te so zaradi propada- nja gozdov, ki je posledica škodljivega de- lovanja najrazličnejših biotskih in abiotskih dejavnikov, še posebej ogrožene. Ali so v sedanjih družbenih okoliščinah prizadevanja za uvedbo tega prispevka stvarna? Ali je osveščenost ljudi tako viso- ka, da se že v celoti zavedajo pomena gozdov in njihovih splošnokoristnih vlog ter nujnosti hitre sanacije propadajočih go- zdov? Raziskave javnega mnenja kažejo na sorazmerno naglo krepitev zaskrbljenosti za stanje našega okolja in med njimi tudi zaskrbljenosti zaradi propadanja gozdov. Na vprašanje, ali vas v življenjskem in delovnem okolju moti oziroma ogroža pro- padanje gozdov, so anketiranci odgovorili: Zaskrbljenost zaradi propadanja gozdov Toni Memoti,a Me problem Tome Ogroža Leto v mojem ne moti ne tako zelo me Ne vem okolju hudo moti 1986 22,1 15,9 29,3 23,7 6,6 2,3 1987 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 Opomba: Pri letu 1986 vsota odstotkov ni 1 OO zaradi zaokroževanja. Vir: S ... IM 1987 Premik v javnem mnenju je torej očiten, stopnja osveščenosti ljudi se izrazito pove- čuje. Zato je treba nadaljevati z intenzivno obveščevalno in propagandno dejavnostjo, s seznanjanjem ljudi z vzroki in posledicami škodljivih vplivov na gozd. Tako dozorevajo tudi pogoji, da z združenimi sredstvi vseh delovnih ljudi Slovenije zagotovimo čim hi- trejšo sanacijo propadajočih gozdov. Potrebna letna sredstva so odvisna od konkretnega programa sanacije in od ča­ sovnega obdobja, v katerem bi sanacijo opravili. V primeru petnajstletnega obdobja bi potrebovali sredstva v višini ca. 0,2% družbenega proizvoda Slovenije oziroma 0,65% čistih letnih osebnih dohodkov de- lavcev v združenem delu Slovenije. 7. SKLEP Katastrofo, ki nam preti z uničenjem go- zdov, lahko preprečimo samo z odločno družbeno akcijo za odpravljanje vzrokov onesnaževanja okolja in drugih negativnih vplivov na gozdove. Samo pod tem pogo- jem je mogoče začeti z učinkovito sanacijo propadajočih gozdov. Novim razmeram pa se je treba prilago- diti tudi z intenzivnim gojenjem in varstvom gozdov in zmanjšanjem sečnje drevja v neprizadetih gozdovih, gozdnogospodar- ske organizacije pa morajo z alternativnimi proizvodnimi programi zagotoviti delavcem socialno varnost. V procesu sanacije propadajočih gozdov bo gozdarstvu potrebna gmotna pomoč vseh, ki izkoriščajo lesnopredelovalne ali splošnokoristne vloge naših gozdov. SOCIOECONOMIC ASPECTS OF THE DYING BACK OF FORESTS Summary The process of the dying back of forests has gained in strength and spread to the whole Slovene territory so that only 56.3% of forest trees are stili unaffected. The intensity of forest tree damage varies according to the territory. Forests in forest enterprises of Slovenj Gradec, Nazarje and Kranj are utmost affected. Due to a quick process of the dying back of forests, socioe- conomic principles of the forest management development in Slovenia have recently changed to a great extent. The process of the dying back of forests has besides the general social dimensions and conse- quences also evident economic consequences. The direct economic consequences of the dying back of forests affect most severely forest enter- prises and the owners of private forests because of a permanent loss of timber yield and the income from the saJe of forest timber assortments and great expenses for the improvement of the condition in affected forests. The dying back of forests has indirect economic influences on the wood processing industry (a reduced supply of timber forest assortments of high quality), which is already strongly dependent on forestry primary material outside Slovenia. The responsibility as regards the compensation for the damage caused by emissions has been legally regulated and it found its most explicit expression in the law on obligation relationships. As regards forests and agricultural areas, it has been specified in the law on agricultural areas, which provides damages for the detriment caused in agricultural or forest production. Damages should be paid by those who em it greater concen- tration of harmful substances than it is permitted by the regulations on air protection into the air or who cause the pollution of agricultural areas or forests in any other way. The dying back of forests is stili the unknown for profesionals. Consequently, the research work in this sphere should be intensified. It should provide the answer how to deal with forests under the conditions of a permanent negative influence of biotic and abiotic factors, how to improve the present condition of forests, especially there where there are no harmful external influences anymore. An effective process of improving the G. V. 2189 55 present condition of forests can only be possible by the simultaneous engaging of the whole society in removing the causes of environmental pollution and other negative influences upan fo- rests. The social climate as well is more and more in favour of these trends. Great concern of people about the condition of the environment and also about the dying back of forests has been increas- ing year after year. A survey of the Slovene public opinion in 1987 showed that already 62% of the people questioned said they felt imperilled or even strongly imperilled by the dying back of forests. ln order to stop the process of the dying back of forests and to improve the present situa- tion, flexible forest managing planning on the level of forest enterprise regions and units should be prepared. The new situation should meet with intensive silviculture and the reduction in cuttings in unattacked forests and with alternative product- ion plans, which would provide social security for workers. ln the process of improving the present situa- tion, forestry needs subvention of all who take benefit from wood production or from generally beneficial forest functions. A special research project (WINKLER and his staff 1988) suggested several new sources and persons liable to finance forest reproduction and the introduction of a general subscription to relieve the necrotic pro- cess of forests and enable the exercising of generally beneficiat forest functions. VIRI 1. Brandt, W., Organizirana blaznost, Ljubljana 1986 2. Cigoj, S., Pravica do prijaznega okolja, Ljub- ljana 1978 3. Cigoj, S., Odškodninsko pravo Jugoslavije, Ljubljana 1972 4. Cigoj, S., Odškodninsko pravo okolja v jugo- slovanskem pravu, Ljubljana 1981 5. Cigoj, S., Teorija obligacij, Ljubljana 1981 6. Con rad, J., Liebig's Ansicht uber die Boden- erschopfung, Jena 1864 7. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljub- ljana 1987 8. Geografsko proučevanje uvajanja celične proizvodnje na Koroškem, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dela št. 2, Ljubljana 1986 9. Marx, K., Kapital, 2. zv., Cankarjeva založ- ba, Ljubljana 1987 10. Mlinšek, D., Mednarodna konferenca o drevesu in o gozdu, Gozd. V. 44 (1986), št. 2 11. Peklenik, J., Strojna industrija in njen pri- spevek k razvoju ruralnega območja in življa v Sloveniji, v zborniku: Oblikovanje problemov in osrednji problemi v gozdarstvu v Sloveniji, Ljub- ljana 1985, s. 63-70 12. Slovensko javno mnenje 1987, l-jubljana 1987 13. Stanovnik, J., Mednarodni gospodarski si- stem, Ljubljana 1982 14. Strojin, T., Uvod v pravo okolja, Ljubljana 1987 15. Tratnik, M., Lesno gospodarstvo v odvisno- sti od gozda, v zborniku: Stabilnost gozda v Sloveniji, Ljubljana 1985, s. 166-172 16. Winkler, l. in sod., Zagotavljanje sredstev za gozdno reprodukcijo, Ljubljana 1 988 17. Zakon o temeljih lastninskopravnih razme- rij, Ur. list SFRJ, št. 6-88/80 18. Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. list SFRJ, št. 29/78 in št. 39-398/85 19. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Ur. list SRS, št. 1-5/79 20. Zakon o gozdovih, Ur. list SRS, št. 18-870/ 85 21. Enotna metodologija za ugotavljanje vred- nosti kmetijskega zemljišča in gozda, Ur. list SRS, št. 10-534/87 Najprej bo veliko slabega lesa, sledila bo katastrofa ... Ali smo takšen scenarij sposobni spremeniti? 56 G. V. 2189 1 ~· Oxf.: 903.1 :48:425.1/3.3.(497.12) Slovensko javno mnenje in propadanje gozdov Tomo ŠTEFE* Izvleček štefe, T.: Slovensko javno mnenje in propada- nje gozdov. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini. V rednih raziskavah slovenskega javnega mne- nja smo poskušali izvedeti, v kakšni meri prebi- valce Slovenije moti oziroma ogroža propadanje gozdov. Čeprav poizvedovanje v raziskavo jav- nega mnenja še ni sistemsko vključeno, pa že daje dovolj podatkov za nekatere ocene in pred- stavlja izhodišče za nadaljevanje takšnega pro- učevanja. 1. UVOD Ob letošnji res skrajni julijski in avgustov- ski vročini oziroma suši sem tako kot ver- jetno tudi mnogi drugi ljudje bolj kot kdajkoli doslej začutil oziroma dojel povezanost vsega živega. Iz dneva v dan sem bolj zaskrbljeno opazoval, kako se suši trava na vrtu, kako hitro je morala svojo rast končati zelenjava, kako so se kljub vsako- dnevnemu zalivanju začele sušiti celo vrtnice na cvetličnem vrtu, pa o krasno grmi- čevje, da, celo sadno drevje je bilo že resno ogroženo. Prav nič težko si ni bilo predstav- ljati naše odvisnosti od (celotnega) rastja, bodisi neposredno bodisi posredno - prek živalskega sveta. Prav tako si ni bilo težko predstavljati katastrofe, ki bi nas doletela, če bi še dolgo ne bilo padavin. Zakaj prihaja do takšnih suš, se še mnogo bolj obupano sprašujejo ljudje v Afriki, Aziji, Ameriki in drugod (kot se tam, kjer je padavin preveč, sprašujejo, zakaj jih je toliko), vendar je bila tudi ta suša dovolj za občutek ogroženosti. Morda bi bil preskok prevelik, če bi med vzroki za takšno stanje navedli tudi propa- danje gozda, kar ni nujno res, poleg tega " T. š., dipl. soc., Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva 25, 61000 Ljubljana, YU Synopsis štefe, T.: Slovene public opinion and the dying back of forests. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. A regu lar research of the Slovene public opinion tried to get the information to what extent the inhabitants of Slovenia were troubled or felt threa- tened by the dying back of forests. Although the inquiry has not been systematically included in the research, it already offers enough data from which evaluations could be derived and it repre- sents the basis for the proceeding of such inqui- ries. pa je samo propadanje gozda posledica drugih vzrokov oziroma dejavnikov. Tako razmišljanje bi nas vsekakor odvedlo pre- daleč in to v okviru te javnomnenjske razi- skave (ali bolje razčlembe) tudi ni mogoče. Pač pa bi radi ta uvodni del sklenili s splošno ugotovitvijo, da se (industrijska) civilizacija, v kakršni živimo, očitno vrti v zaprtem krogu, saj smo vedno več svojih moči prisiljeni namenjati za reševanje pro- blemov, ki jih sami ustvarjamo. če si si nekoč med Alpami in Severnim morjem zaželel pitne vode, si moral potopiti v reko ali potok vedro ali pa na primernem kraju izkopati vodnjak, danes pa je potrebna zapletena tehnika, saj je do užitne vode mogoče priti le z dragimi čistilnimi napra- vami in zapletenimi razkuževalnimi postop- ki. še pred sto leti je bilo marsikod v Nemčiji vodno bogastvo povsem nedotaknjeno, a je danes že temeljito uničeno. Enako je seveda mogoče in treba ugotoviti tudi za Slovenijo, le da je bila v Sloveniji morda še pred petdeseti mi leti voda v glavnem čista. Doseganje ciljev industrijske civilizacije je očitno povezano z ustvarjanjem ekolo- ških in drugih problemov. To pa ne pomeni, da si ne bi smeli več prizadevati za dosego teh ciljev, saj (še) ne moremo reči, da problemi niso rešljivi, je pa res, da kar 61 ,4% anketiranih Slovencev meni, da je okolje v Sloveniji tako onesnaženo, da bo G. V. 2/89 57 težko še kaj popraviti. Vsekakor lahko reče­ mo, da v tem pogledu delamo preveč napak in da se problemi nevarno kopičjjo. V takšnih razmerah je vse bolj ogrožen tudi gozd, saj je očitno napaden z mnogih strani hkrati. Pri tem pa ne poznamo niti celotnega spektra vzrokov za propadanje gozdov niti posledic propadlega gozda. Po- vezava človeka in človeške civilizacije z gozdom je tako vsestranska in intenzivna, da si današnje civilizacije brez gozda ni mogoče niti zamisliti. Natančnejša prouče­ vanja vzrokov in posledic propadanja go- zdov so zato nujna. Na tem mestu se bomo zadovoljili z zelo splošno ugotovitvijo, da je človek doslej gozd obravnaval in ga še vedno obravnava predvsem kot izvor surovin, kot nekaj, pri čemer lahko (nekaznovano) dokazuje svojo ))premoč« oziroma »obvladovanje« narave. Danes vemo, da to ni nikakršno obvladova- nje, temveč žaganje veje, na kateri sedimo, kajti gozd kljub vsega spoštovanja vredni samoohranitveni oziroma samoobnovitveni sposobnosti ne more več prenašati kom- pleksnega vpliva s tehnologijo oborože- nega človeka. Kaže, daje doslej le razumen kmet znal gospodariti z gozdom tako, da je ohranjal osnovno »čredo« nenačeto. Ekonomija obravnava gozd kot izvor su- rovine, z različnimi koristmi in ugodnostmi, ki jih je treba tudi čim prej in čim bolj vsestransko izkoristiti. še danes se radi pohvalimo, da je skoraj polovica Slovenije poraščena z gozdom in da je gozd eden izmed redkih surovinskih virov, katerega je v Sloveniji sorazmerno obilo in pri katerem smo na boljšem kot nekatere druge dežele. Ekološka logika je v marsičem v popol- nem nasprotju z ekonomsko. V ekonomski največ velja dohodek (profit), pri čemer pa je zanemarjena dejstvo, da je ta pogosto ustvarjen - deloma ali v celoti - na račun okolja. Temu je treba prišteti še >>socialni račune<, s čimer pa je najbrž že »pokrito<< celotno polje, s katerega večkrat izhaja dohodek. Ekonomska logika deluje enako v kapita- lizmu in socializmu, zaradi političnega mo- nopola, kjer ni treba upoštevati mnenja drugače mislečih, pa je stanje okolja v državah realnega socializma najbolj kri- tično. 58 G. V. 2189 2. PROPADANJE GOZDOV V ZAVESTI LJUDI (SLOVENCEV), V >)DRUŽBI<< Z OSTALIMI EKOLOŠKIMI PROBLEMI Mimogrede je bilo že omenjeno, da gre pri tej raziskavi pravzaprav za analizo jav- nega mnenja oziroma natančneje za raz- člembo odgovorov na vprašanje Ali vas v vašem življenjskem in delovnem okolju mo- ti, ogroža: ... Propadanje gozdov se je tu znašlo v nkonkurenci<< z osmimi različnimi skupinami motilcev oziroma ogroževalcev, ki ljudi motijo oziroma ogrožajo v njihovem življenjskem in delovnem okolju: a) onesnaženje zraka, smrad, dim; b) hrup, ropot prometa, tovarne; c) onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija; d) onesnaženost zraka, industrijske od- plake, kemikalije; e) onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča; f) uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih; g) neurejenost prometa, nesreče; h) ogroženost zaradi jedrske energije, radioaktivnih snovi in odpadkov; i) propadanje gozdov. Propadanje gozdov se je v vsakoletnih anketah med temi sklopi znašlo najkasneje - šele 1986 - in tedaj zavzelo predzadnje mesto. že v enem letu pa se je prebilo na vodilno mesto. Sicer pa lahko dinamiko ekološke ogro- ženosti (brez propadanja gozdov) v raziska- vah javnega mnenja spremljamo že vse od leta 1973. Pri tem so se stališča do ekolo- ških motenj vse od leta 1973 naprej zao- strovala in dosegla leta i 987 najvišjo točko. Izstopajo zlasti naslednje motnje oziroma grožnje: - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih {52,8 %), - neurejenost prometa in nesreče (50,5%), - onesnaženost naravnega okolja, od- padki, smetišča (49,8%), - onesnaženost voda, industrijske od- plake, kemikalije (45,6%), - ogroženost zaradi jedrske energije, ra- dioaktivnih snovi in odpadkov (42.4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, uma- zanija (40,7%), onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3%). Navedeni podatki (odstotki) povsem ja- sno govorijo o tem, da je v Sloveniji ekolo~ ška zavest oziroma občutljivost dokaj vi- soko razvita. To pa seveda pomeni, da pri nadaljnjem gospodarskem razvoju ekolo- škega vidika prav zaradi visoko razvite ekološke razvitosti v nobenem primeru ne bo več mogoče obiti. To še posebej zato, ker kar 6i .4% vprašanih meni oziroma soglaša s trditvijo, da je okolje v Sloveniji onesnaženo do takšne mere, da bo težko še kaj popraviti. Pri tem pa je več kot polovica vprašanih še vedno prepričanih, da je boljše življenje mogoče doseči le z gradnjo novih tovarn in povečanjem pro- izvodnje, kar pa je v povezavi z drugimi opredelitvami mogoče razumeti kot zavze- manje za selektivni industrijski razvoj, ki okolja ne bo tako kvaril, kot gaje dosedaj. 3. RAZLAGA IZSLEDKOV ANKETE Zelo pomembno za javnomnenjsko raz- iskavo je, da ugotovi morebitne razlike v mnenju ljudi med posameznimi skupinami prebivalcev. Značilnosti, po katerih bomo delili populacijo oziroma njen reprezenta- tivni vzorec, so seveda odvisne od hipotez, ki jih imamo v danem trenutku za tehtne, ter od tega, katere podatke o tistih, ki so na anketo odgovorili, sploh imamo. V predlogu naše raziskave so bile nave- dene naslednje hipoteze: - tam, kjer je gozd bolj uničen, je zavest o pomenu in vrednosti gozda razvitejša; - kdor ima intenzivnejše stike z gozdom, močneje povezuje svojo usodo in usodo naroda ter človeštva z usodo gozda; - lastniki gozdov se čutijo bolj ogrožene oziroma odgovorne za usodo gozda kot nelastniki; - v gozdnatejših območjih je zavest o pomenu gozda bolj razvita kot tam, kjer je gozda malo; - nemestni ljudje imajo višjo zavest o pomenu gozda kot meščani; - starejši ljudje višjo kot mladi; - bolj izobraženi višjo kot manj izobraže- ni; - itd. Takšnih in podobnih hipotez bi bilo se- veda mogoče navesti še celo vrsto. Zdi pa se, da to najbrž ne bi imelo pravega smisla, saj nimamo za to izhodišča. Brez vpogleda v izsledke podobnih Qav- nomnenjskih) analiz oziroma raziskav raz- iskovalec pravzaprav nima razlogov za vna- prejšnjo sodbo (hipotezo) o tem, da je npr. moški del populacije bolj občutljiv do propa- danja gozda kot ženski del in obratno. Iz česa naj bi pravzaprav izhajala ta razlika oziroma zakaj naj bi do razlike med spo- loma sploh prihajalo? Preden poskusimo odgovoriti na to vpra- šanje, moramo navesti še nekatere osnovne podatke o anketi: - z javnomenjsko anketo leta i 987 smo zajeli 2033 anketirancev; - anketiranci so pri odgovoru na vpraša- nje: Ali vas v vašem življenjskem in delov- nem okolju moti, ogroža (skupine motilskih oziroma ogroževalskih dejavnikov so bile • že naštete), lahko izbirali med naslednjimi možnimi odgovori: - to ni problem v mojem okolju, - to me ne moti, - me moti, a ni tako hudo, - zelo me moti, -ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Obravnavano vprašanje ima potemta- kem vse značilnosti zaprtega vprašanja, pri katerem anketiranci nimajo možnosti odgo- varjati po svoje (s svojimi besedami), pač pa lahko samo izbirajo med ponujenimi odgovori. Izkušnje kažejo, da vprašanja z vnaprej danimi odgovori praviloma omeju- jejo spraševalce pri odgovarjanju, olajšujejo pa obdelavo oziroma analizo. Zdi pa se, da je spekter ponujenih odgovorov pri tem vprašanju dovolj širok in da ga pravzaprav ni potrebno še bolj širiti oziroma diferencira- ti. Pravzaprav je na tako zastavljeno vpra- šanje zelo težko še kako drugače odgovo- riti. Razporeditev odgovorov po navedenih vnaprej ponujenih odgovorih (modalitetah) pri propadanju gozdov je naslednja: G. V. 2/89 59 - to ni problem v mojem okolju - to me ne moti - me moti, a ni tako hudo - zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 15,4% (313) 5,4% (110) 15,1% (306) 43,8% (890) 18,6% (379) 1,7% (35) 100% (2033) Razporeditev odgovorov kaže, da je ob~ čutenje propadanja gozdov pri slovenski javnosti že zelo intenzivno, saj kar 62.4% vprašanih propadanje gozdov zelo moti oziroma ogroža. že prej je bilo mimogrede omenjeno, da je s takšnim odstotkom pro- padanje gozdov zavzelo prvo mesto med vsemi devetimi skupinami onesnaževalcev. 3.1. Propadanje gozdov in spor anketirancev Pri odnosu med mnenjem o propadanju gozdov in spolom anketirancev se nismo opirali na nikakršno hipotezo. številčno raz- merje med moškimi in ženskami je bilo 47,9% proti 52,1 %. Verjetno je edini in ob enem najbolj zanimiv sklep o razlikah med spoloma glede propadanja gozdov ta, da je pri mo- dalitetah, ki odražajo visoko stopnjo ogro- ženosti (zaradi propadanja gozda) zastopa- nost moških večja, več žensk pa ima propa- danje gozda za neproblematično. Pravza- prav je razlika največja pri »najskrajnejši« modaliteti ))ogroža me«, in sicer 20,0% proti 17,4% v korist moških, pri ))zelo me moti« pa je ta odnos 44,7%, proti 42,9%. Pri tem pa je treba opozoriti tudi na stati- stično zakonitost, da so majt1ne razlike pri velikih vzorcih pomembnejše kot velike raz- like pri majhnih vzorcih. Zakaj moške bolj prizadeva propadanje gozdov, anketa se- veda ne odgovarja. 3.2. Propadanje gozdov in starost anketirancev Pri starosti nimamo več opravka samo z dvema kategorijama (skupinama) anketi- rancev, ampak s šestimi: do251et od 26 do 30 let od 31 do 40 let od 41 do 50 let od 51 do 60 let Starost anketirancev je nedvomno ena najpomembnejših značilnosti populacije tudi tedaj, ko gre za ekološka vprašanja oziroma za odnose do okolja, v našem primeru za odnos do propadanja gozda. Tu bomo opozorili samo na razlike med staro- stnimi kategorijami v prizadetih skupinah. Za primer vzemimo odgovor ))zelo me moti«. Odstotki tistih, ki so na vprašanje o propadanju gozdov odgovorili ))zelo me moti«, so za posamezne starostne katego~ rije respondentov prikazani v tabeli 2. V skupnem povprečju je bilo takšnih odgovo- rov 43,8%. Tabela 2. Odstotki odgovora ))zelo me moti<< po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do so let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 47,2% (254 primerov) 45,0% (177 primerov) 43,8% (98 primerov) 43,1 % (118 primerov) 41,5% (154 primerov) 38,2% (89 primerov} Razpon med starostnima kategorijama, ki ju propadanje gozda najbolj in najmanj ))moti«, znaša celih 9 %, kar je mnogo Tabela 1. Propadanje gozdov ln spol anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to me ne moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj 60 G. V. 2/89 Moški 14,0 5,3 14,7 44,7 20,0 1,2 47,9 ženske Skupaj 16,7 15.4 5,5 5,4 15,4 15,1 42,9 43,8 17,4 18,6 2,2 1,7 52,1 100,0 pomembneje kot pri »ogroža me<<, čeprav so tu absolutne številke mnogo večje. Izmed 2033 anketirancev potemtakem propadanje gozda ogroža in zelo moti 1269 spraševalcev oziroma 62,4 %, kar je iz- jemno visok odstotek. Po starostnih katego~ rijah se seštevki takšnih odgovorov gibljejo takole: Tabela 3. Seštevki odstotkov odgovorov >>zelo me moti« in >•ogroža me« po posameznih starostnih kategorijah 31 do 40 let 41 do 50 let 26 do 30 let do 25 let 51 do 60 let 61 in več let 66,7% 63,6% 61,7% 61,7% 61,2% 54,1% Rezultat je pravzaprav ugoden, saj pro- padanje gozda najbolj moti in ogroža najbolj dejavne oziroma vitalne starostne kategori- je, ne zaostajajo niti mlajši niti stari od 51 do 60 let (pri "ogroža me« so celo na prvem mestu), občutno pa zaostajajo stari nad 61 let. Ali to pomeni, da se s starostjo začne brezbrižnost do problematike varo- vanja okolja ali pa te zavesti pri ljudeh teh let ni. Za •>moti me, a ni tako hudo« se je odločilo 306 anketirancev oziroma 15,1 %. Gledano statistično ta odstotek ni visok, a tudi zanemariti ga ne smemo. Razlike med starostnimi kategorijami so izredno majhne in skorajda ne dovoljujejo kakršnih koli sklepanj. Najbolj negativna oziroma ignorantska kategorija so seveda tisti, ki so se opredelili za "to me ne moti«, saj so s tem povedali, da proces propadanja gozdov poznajo, vendar se zanj ne zmenijo. K sreči je takšnih >>samo(< 5,4 %. Toda medtem ko se je za »ne vem, sem neodločen« odločilo vsega skupaj le 1,7% oziroma 35 anketi- rancev, zaradi česar tudi razlik med starost- nimi kategorijami nima smisla razčlenjevati, pa se je za »to ni problem v mojem okolju« odločilo celo nekaj več anketirancev kot za >>me moti, a ni tako hudo«. Zdi pa se, da >>to ni problem v mojem okolju« ni tako negativno mnenje, kajti pri mnogih anketi- rancih je to lahko povsem resnična oziroma točna izjava. Takšnih izjav bi bili lahko pravzaprav celo veseli, safgovorijo o tem, da so v Sloveniji še okolja, v katerih propa- danje gozdov ni oziroma še ni problem. Ob narodnem problemu, kar propadanje go- zdov vsekakor je, pa je vendarle vzrok za takšen odgovor iskati predvsem v popolni neobveščenosti ali pa v kratkovidni sebič­ nosti, oboje pa seveda tudi ni pozitivno. Razlike med starostnimi kategorijami pri tem odgovoru so navedene v tabeli 4. Tabela 4. Odstotki odgovora »to ni problem v mojem okolju« po posameznih starostnih ka- tegorijah 61 in več let 51 do 60 let 26 do 30 let 41 do 50 let do 25 let 31 do 40 let 21,5% (50 primerov) 19,4% (72 primerov) 16,1 % (36 primerov) 14,8% (58 primerov) 13,9% (38 primerov) 11,0% (59 primerov) Razlike pri tej modaliteti so velike, celo prek 1 O%. Po vsej verjetnosti jih je treba pripisati razlikam v razvitosti ekološke zave- sti (občutljivosti) oziroma dovršenosti, kajti kategorija z najvišjo stopnjo razvitosti eko- loške zavesti je tudi odgovarjala najbolj logično- starostna kategorija med 31 in 40 leti je sorazmerno najšibkejše zastopana pri ))to ni problem v mojem okolju«. Tabela 5. Propadanje gozdov in starost anketirancev v odstotkih do25 26-30 31-40 41-50 51-60 61 inveč skupaj to ni problem v mojem okolju 13,9 16,1 11 ,O 14,8 19,4 21,5 15,4 to mene moti 5,5 5,8 5,9 5,1 3,8 6,9 5,4 me moti, ani tako hudo 16,8 15,2 13,9 15,0 14,8 15,9 15,1 zelo me moti 43,1 43,8 47,2 45,0 41,5 38,2 43,8 ogroža me 18,6 17,9 19,5 18,6 19,7 15,9 18,6 ne vem, sem neodločen 2,2 1,3 2,4 1,5 0,8 1,7 1,7 skupaj 13,5 11,0 26,5 19,3 18,2 11,5 100,0 G. V. 2189 61 3.3. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti Krajevne skupnosti so bile razvrščene v tri različne vrste z naslednjim številom in deležem anketirancev: mestne krajevne skupnosti 794 oz. 39,1 % primestne krajevne skupnosti 345 oz. 17,0% vaške krajevne skupnosti 894 oz. 44,0% Tudi pri vrstah krajevnih skupnosti si bomo najprej pogledali razlike pri tistih, ki nas na tem mestu najbolj zanimajo. Ob tem je treba takoj povedati, da razlike pri teh modalitetah kažejo podobo, ki je v popol- nem nasprotju s hipotetično pričakovano. Pričakovali smo namreč, da propadanje gozda bolj moti in ogroža tiste anketirance, ki živijo v vaseh oziroma na podeželju in s tem tudi bližje gozdu. Dejansko so razmere ravno obrnjene. Propadanje gozda namreč zelo moti kar 49,1 %tistih, ki živijo v mestnih krajevnih skupnostih in samo 38,0% tistih, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih. Pri- mestne krajevne skupnosti so med njima, vendar precej bližje mestni kot vaški stopnji motenosti. Enako je stanje pri »ogroža me((, le da so razlike tu še veliko večje (24,4% : 13,5%). ' Seštevek teh dveh sorodnih modalitet še bolj poudari razliko, na katero smo že opozorili. Tabela 6. Seštevki odstotkov odgovorov »zelo me moti« in »ogroža mece po posameznih vrstah krajevnih skupnosti mestne krajevne skupnosti primestne krajevne skupnosti vaške krajevne skupnosti 73,6% 64,7% 51,5 0/o Vrsta krajevne skupnosti je torej zelo po- membno merilo, saj so razlike med posa- meznimi vrstami značilne. Po drugi strani pa si je podatke mogoče razlagati kot potrditev dejstva, da osveščanje poteka v smeri mesto-vas oziroma da je mesto (tudi) v tem pogledu vas prehitela. Morda pa ima pri tem največ zaslug bolj onesnaženo okolje? Pri izločil nih modalitetah: )>to ni problem v mojem okolju« in ))to me ne moti« so razlike med različnimi vrstami krajevnih skupnosti prav tako zanimive. Pri odgovoru )>to ni problem v mojem okolju« je odstotni razpon takšnih odgovorov od 8,1 % v mest- nih do 22,8% v vaških krajevnih skupno- stih. Propadanje gozda je prej pojav vaških kot mestnih in primestnih okolij, pa je vseeno tistih, ki menijo, da to ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, mnogo več v vaških kot v mestnih krajevnih skupnostih. To je težko razložiti in zdi se, da bi morali več vedeti o tem, koga propadanje gozda ne moti, kar še posebej velja za tiste, ki živijo v vaseh oziroma na deželi. 3.4. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev Pri proučevanju razlik odnos ljudi do propadanja gozda je izobrazba prav gotovo ena izmed najbolj zanimivih in pomembnih razsežnosti. Za naše potrebe smo opredelili štiri različne stopnje izobrazbe, ki so takole zastopane v celotni populaciji anketirancev: - osnovna izobrazba 42,4% (861) - strokovna izobrazba 20,7% (420) - srednja izobrazba 26,2% (532) - višja izobrazba 10,8% (220) skupaj 1 OO% (2033) Pri razlagi razlik med anketiranci z vidika njihove izobrazbe se velja najprej ustaviti pri najpomembnejših modalitetah, to je pri •>Zelo me moti« in ))ogroža mece. Najprej Tabela 7. Propadanje gozdov in vrsta krajevne skupnosti v odstotkih mestna primestna vaška skupaj KS KS KS to ni problem v mojem okolju 8,1 13,0 22,8 15,4 to mene moti 4,3 7,5 5,6 5,4 me moti, ani tako hudo 12,0 13,0 18,6 15,1 zelo me moti 49,2 46,1 38,0 43,8 ogroža me 24,4 18,6 13,5 18,6 ne vem, sem neodločen 2,0 1,7 1,5 1,7 skupaj 39,0 17,0 44,0 100,0 62 G. V. 2189 opazimo, da odstotek tistih, ki jih propada- nje gozda zelo moti in ogroža, narašča z zviševanjem izobrazbene stopnje. Razlike so sicer nekoliko manjše kot pri vrstah krajevne skupnosti, a vseeno dokaj značil­ ne, kar pomeni, da je tudi izobrazba ena izmed tistih razsežnosti, ki pomembno dife- rencira človekov odnos do propadanja go- zda. Propadanje gozda zelo moti le 40,8% anketirancev z osnovno izobrazbo, a skoraj polovico (48,2%) tistih z višjo in visoko izobrazbo. Tisti s strokovno in srednjo izo- brazbo so med tema dvema odstotkoma. Pri »ogroža mece pa so razlike med različ­ nimi stopnjami izobrazbe še večje. Propa- danje gozda ogroža »samo cc 14,8% anke- tirancev z osnovno šolo, a kar 28,6% z višjo in visoko izobrazbo. Pri strokovni izo- brazbi je ta odstotek 18,1 %. pri srednji pa 21,2%. Razlike postanejo še očitnejše, če sešle- jemo odstotke pri obeh modalitetah. Tabela 8. Seštevki odstotkov odgovorov )>zelo me matice in "ogroža mece po posameznih stopnjah izobrazbe - višja in visoka izobrazba - srednja izobrazba - strokovna izobrazba - osnovna izobrazba 76,8°/o 67,3% 62,9% 55,6% Torej ni pomembno samo to, v kakšni vrsti krajevne skupnosti ljudje živijo, ampak tudi, kakšna je njihova izobrazba, s čimer pridemo do naslednje značilnosti človeka, ki ga propadanje gozda zelo moti in ogroža. Ta je v povprečju dokaj izobražen moški srednjih let, ki živi v mestu oziroma njegovi bližini. Pri modaliteti »moti me, a ni tako hudocc je slika obrnjena - propadanje gozda ne moti predvsem tistih z osnovnošolsko izo- brazbo - 17,0%, v manjši meri pa tiste s strokovno, srednjo, višjo in visoko izobraz- bo. Podobne so razmere tudi pri izločilni modaliteti )>to ni problem v mojem okolju«. 3.5. Propadanje gozda in poklic oziroma kvalifikacija anketirancev Pri poklicu oziroma kvalifikaciji je stanje precej zapleteno, pa ne samo zato, ker je poklicev oziroma kvalifikacij veliko, pač pa tudi zato, ker je poklice težko hierarhično tako čisto razvrstiti kot npr. izobrazbo. Pri tej tabeli smo upoštevali naslednje poklice oziroma kvalifikacije: -- uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo uslužbenci s srednjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci kvalificirani in polkvalificirani delavci - kmetje - obrtniki - gospodinje - upokojenci - ostali skupaj 11,8 °/o (240) 21,3% (434) 4,5% (91) 18,2% (370) 15,5% (315) 8,8% (178} 1,3% {26) 2,7% (54) 11,5% (234) 4,5% (91) 100,0% (2033) Odnos do propadanja gozda z vidika poklica oziroma kvalifikacije anketirancev dokaj zanesljivo napoveduje že njil1ova izo- brazba. Tudi pri poklicih je zakonitost ena- ka, le da so tu odstopanja od povprečja v obe smeri še večja. Propadanje gozda moti predvsem usluž- bence z višjo in visoko izobrazbo, in sicer točno polovico teh uslužbencev. Komaj v kaj manjši meri propadanje gozda moti uslužbence s srednjo (in nižjo) izobrazbo- 49,3%, kar pomeni, da so uslužbenci ne glede na izobrazbo nadpovprečno občutljivi glede propadanja gozda. Tabela 9. Propadanje gozda in izobrazba anketirancev v odstotkih to ni problem v mojem okolju to mene moti me moti, ani tako hudo zelo me moti ogroža me ne vem, sem neodločen skupaj osnovna strokovna srednja izobrazba izobrazba izobrazb 19,4 15,5 12,8 5,5 6,0 5,1 17,0 14,0 13,9 40,8 44,8 46, i 14,8 18,1 21,2 2,7 1,7 0,9 42,4 20,7 26,2 5,9 5,0 12,3 48,2 28,6 0,0 10,8 15,4 5,4 iS, 1 43,8 18,6 1,7 100,0 G. V. 2/89 63 Najbolj neobčutljivi za propadanje gozda so bili kmetje - 34,3% - kar je seveda največje presenečenje. Domnevali smo na- mreč, da bodo tisti, katerim je gozd tudi gmotna podlaga za kakršno koli blagosta- nje, najbolj prizadeti. V opravičilo kmetom je treba omeniti, da pri tem najbrž ne gre zgolj za nižjo raven splošne razgledanosti oziroma obveščenosti, ampak tudi za nako- pičenje neugodnih (negativnih) značilnosti populacije, s čimer sta mišljeni predvsem starost in izobrazba. Razmerja se skoraj v celoti ponovijo tudi pri modaliteti "ogroža me((, le da na precej nižji ravni. Propadanje gozda namreč ogroža le 18,6% anketirancev. Seštevek odstotkov obeh na.jpomembnejših modalitet še bolj poudari razlike pri občutljivosti anke- tirancev do propadanja gozda. Tabela 1 O. Seštevki odstotkov odgovorov ••zelo me moti<< in »ogroža me<< po posameznih poklicih - uslužbenci z višjo in visoko izobrazbo - uslužbenci s srednjo in nižjo izobrazbo - visokokvalificirani delavci - kvalificirani delavci - obrtniki -ostali - polkvalificirani in nekvalificirani delavci - upokojenci - kmetje - gospodinje 78,3% 70,7% 64,9% 62,2% 61,6% 61,6% 54,9% 54,3% 48,9% 48,2% Da propadanje gozda ni problem v njiho- vem okolju, meni vsega skupaj 15,4% vpra- šanih Slovencev, pri čemer pa so razlike med poklicnimi skupinami dokaj velike. Prav nenavadno je, da je delež tistih, ki menijo, da propadanje gozda ni problem v njihovem življenjskem in delovnem okolju, največji pri kmetih - 26,4% in pri gospodi- njah- 24,1 %, sledijo jim upokojenci, obrtni- ki, kvalificirani, polkvalificirani delavci, naj- manjši delež tako mislečih pa je med usluž- benci z višjo in visoko izobrazbo - 7,1 % ter med visokokvalificiranimi delavci. 3.6. Propadanje gozda in razlike med območji Poleg delitve prebivalcev po njihovih de- mografskih in socialnih značilnosti je z vi- dika obravnavane problematike zelo zani- mivo opazovati tudi razlike med posamez- nimi območji, v katerih anketiranci živijo. Pri tem naj takoj navedemo, da so te razlike dokaj velike. še pred razlago pa je treba povedati, za kakšna obmo6ja gre. Najprej smo uporabili dve bolj ali manj uveljavljeni regionalni delitvi slovenskega prostora oziroma slovenskih občin. Po prvi so slovenske občine razvrščene v dvanajst planskogeografskih regij, po drugi pa je območje Slovenije razdeljeno na štirinajst gozdnogospodarskih območij. Pomanjklji- vost gozdnogospodarske regionalizacije ni samo večje število regij, ki anketirano popu- lacijo razdeli še na več delov (tako da so nekatere regije še statistično zanemarljivo zastopane), ampak tudi to, da se meje med regijami ne ujemajo vedno z občinskimi in je bilo zato treba »razpolovljene>to ni problem v mojem okolju« in »to me ne moti«. Najbolj problematičnih je pravzaprav tistih 5,4% anketirancev, ki so izjavili, da jih propadanje gozda ne moti, in s tem izrazili svojo indiferentnost do propadanja gozda. K sreči je teh sorazmerno malo. »Me moti, a ni tako hudo<< obravnavamo kot vmesno, prehodno oziroma nevtralno modaliteto. Tabela 12. Vrstni red območij (regij) glede na stopnjo občutljivosti anketirancev do propa- danja gozda (zelo me moti in ogroža me) koroško območje notranjsko območje zasavsko območje ljubljansko območje gorenjsko območje mariborsko območje celjsko območje primorsko območje posavsko območje goriško območje dolenjsko območje pomursko območje 77,6% 77,5% 73,3% 73,1% 63,9% 62,0% 61,9% 52,0% 51,4% 49,5% 40,9% 39,1% Razlika med najbolj in najmanj ))občutlji­ VO« regijo znaša kar 38,5 %, kar je dejansko ogromno. Sicer pa s primerjavo odstotkov dobimo nekakšne skupine območij: 1. koroško in notranjsko, 2. zasavsko in ljubljansko, 3. gorenjsko, mariborsko in celjsko, 4. primorsko, posavsko in goriško, 5. dolenjsko in pomursko. Kaj je mogoče s tem ugotoviti ? Vsekakor je mogoče razumeti, zakaj so prebivalci Koroške tako občutljivi do propa- danja gozda, saj je popis gozdov pokazal, da so koroški gozdovi v Sloveniji najbolj prizadeti. V notranjskih gozdovih je veliko jelke, za katero je znano, da intenzivno propada. Najbolj pa se sušijo prav nižinski jelovi gozdovi, v bližnji okolici naselij, kar zelo vpliva na mnenje ljudi. Zasavsko in ljubljansko območje sta sko- Tabela 13. Propadanje gozdov in plansko-geografska območja območje to ni problem tome me moti, zelo me ogroža ne vem, v mojem okolju ne moti ani hudo moti me sem neodločen pomursko 33,1 7,5 18,0 33,1 6,0 2,3 mariborsko 20,9 3,4 12,3 41,3 20,7 1,4 koroško 1,3 3,9 15,8 61,8 15,8 1,3 celjsko 18,4 4,7 13,2 41 ,O 20,9 1,7 zasavsko 13,3 6,7 6,7 42,2 31,1 0,0 posavsko 4,3 10,0 28,6 35,7 15,7 5,7 dolenjsko 23,6 9,0 27,0 27,0 13,5 0,0 ljubljansko 7,9 4,5 13,3 49,7 23,4 1,2 gorenjsko 12,9 7,7 14,4 45,9 18,0 1 ,O notranjsko 5,0 5,0 10,0 67,5 10,0 2,5 goriško 20,2 5,9 21,8 36,1 13,4 2,5 primorsko 23,5 5,9 13,7 42,2 9,8 4,9 skupaj 15,4 5,4 15,1 43,8 18,6 1,7 G. V. 2189 65 raj enako »občutljivi«: medtem ko se na gorenjskem območju premalo zavedajo problema. Med najmanj »občutljivimi« pa niso samo območja z malo gozdovi - kar bi bilo še najlažje razumeti - temveč tudi območja, kjer je gozda veliko oziroma kjer je gozd pomemben dejavnik v prostoru in gospo- darstvu, npr. goriško območje s tako gozd- natimi občinami, kot sta Tolmin in Ajdovšči­ na. Vsekakor so ti podatki dovolj zgovorni in gozdarjem dovolj povedo o tem, kje je razpoloženje ljudi bolj naklonjeno njihovim pobudam. 4. SKLEP Na koncu lahko vsekakor skupaj z razi- skovalci javnega mnenja ugotovimo, da lahko govorimo o bistvenem dvigu ekološke zavesti slovenskega prebivalstva, zaskrb- ljenosti zaradi nevarnosti ekoloških kata- strof, pa tudi o pripravljenosti za sodelova- nje pri prilagajanju prihodnjega razvoja eko- laškemu merilu. Kako tudi ne, ko pa samo škoda v gozdovih po nekaterih ocenah znaša kar 120 milijard dinarjev. Ker pa gre pri tem za dolgotrajno škodo, ki bo prizadela veliko ljudi, se nam dogaja, da vsak čaka na to, kaj bo storil drugi. če bi do takšne škode prišlo nenadoma, bi najbrž ukrepali drugače. Zgovoren je primer iz Indije. V Bhopalu so po nesreči, v kateri je umrlo 2000 ljudi v enem dnevu, takoj ustrezno ukrepali. Po drugi strani pa v Indiji vsak dan umre okoli 5000 ljudi zaradi bolezni, ki se prenašajo z nezdravo pitno vodo, pa ne storijo dosti za rešitev tega problema. še enkrat moramo ugotoviti, da je bistvo ekološke logike ravno v upoštevanju drugih ljudi (tudi tistih, ki jih še ni na svetu) in vsega živega sploh: bistvo ekonomske logi- , ke, naj bo kapitalistične ali (real) socialistič­ ne, pa je v upoštevanju lastnih koristi na račun drugih ljudi in narave. Zaradi pomembnosti pravilne obvešče­ nosti javnosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti načrtnejše raziskave javnega mne- nja o pojavih v okolju in gozdu. Povzetek Pri vsakoletnem proučevanju slovenskega jav- nega mnenja je bilo leta 1987 k vprašanju »~li vas v vašem življenjskem in delovnem okolJU moti, ogroža ... << kot mo teči dejavnik dodano tudi propadanje gozdov. Anketiranci so se morali pri vsakem izmed devetih motečih dejavnikov odločili za enega izmed naslednjih možnih odgovorov: - to ni problem v mojem okolju, - to· me ne moti, Graf. 1. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na vrsto krajevne skupnosti [ Y.] 60 5~ 40 30 20 10 9 66 G. v. 2189 A B c ~ mestne KS El55l primestne KS ~vaške KS A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D - to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju E - me moti, a ni tako hudo, - me zelo moti, - ogroža me, - ne vem, sem neodločen. Javnomnenjska anketa je pokazala, da tudi slovenska javnost dojema propadanje gozdov kot največji (najresnejši) problem (če ga primerjamo z ostalimi skupinami ekoloških problemov): - propadanje gozdov (62,4 %), - uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih (52,8°/a), - neurejenost prometa, nesreče (50,5 %), - onesnaženost naravnega okolja, odpadki, smetišča (49,8 %), - onesnaženost voda, industrijske odplake, ke- mikalije (45,6 %), - ogroženost zaradi jedrske energije, radioak- tivnih snovi in odpadkov (42,4 %), - onesnaženost naselij, odpadki, umazanija (40,7%), - onesnaženost zraka, smrad, dim (32,3 %). Graf. 2. Odnos anketirancev do propadanja go_zdov glede na izobrazbo [ 1.] 69 50 40 30 ~ osnovna šola !====<'>~===! strokovna šola nna srednja šola r::::;:J višja, visoka šola A- ogroža me 8 - zelo me moti C - me moti, a ni tako hudo D- to me ne moti E - to ni problem v mojem okolju Graf. 3. Odnos anketirancev do propadanja gozdov glede na območje m -nad75% ~ -66 do 75% ~ -56 do 65% .I2Zl - 46 do 55% D -pod 45% G. V. 2189 67 Razčlemba odgovorov ob propadanju gozdov je pokazala na različnost mišljenja ljudi, glede na: -spol, - starost, - vrsto krajevne skupnosti, v kateri živijo, - izobrazbo, - kvalifikacijsko strukturo in - območja (občine), v katerem živijo. Ugotovili smo, da se moški čutijo nekoliko bolj ogrožene oziroma, da jih propadanje gozdov nekoliko bolj moti kot ženske. Stopnja ogroženosti zaradi propadanja gozdov je najvišja pri ljudeh, starih od 30 do 50 let, nižja pri mlajših, še nižja pa pri starih nad 60 let. Prav izrazite so razlike med mnenjem ljudi, živečih v različnih vrstah krajevnih skupnosti, pri čemer so izsledki povsem nasprotni od pričakovanih. Pričakovali smo na- mreč, da propadanje gozdov bolj moti in ogroža tiste, ki živijo v vaških krajevnih skupnostih, izka- zalo pa se je, da mnogo bolj moti ljudi, ki živijo v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih. Pri izobrazbi in kvalifikacijah je zelo opazna zakonitost, po kateri stopnja motenosti in ogrože- nosti raste z višanjem izobrazbe in kvalifikacije. Propadanje gozdov najbolj moti uslužbence z visoko in višjo izobrazbo, manj pa ostale. Največje presenečenje je ugotovitev, da propadanje go- zdov zelo malo moti in ogroža tiste, ki naj bi jim gozd pomenil največ - kmete. Razlike med dvanajstimi slovenskimi območji so zelo velike, od koroškega in notranjskega z najvišjo stopnjo motenosti in ogroženosti do do- lenjskega in pomurskega z najnižjo. Izkazalo se je, da je območna pripadnost ena izmed najbolj pomembnih razsežnosti pri določanju stopnje »Občutenosti« propadanja gozdov. Zaradi pomembnosti pravilne obveščenosti jav- nosti o dogajanjih, povezanih z okoljem, bo po tej prvi tovrstni analizi nujno zastaviti natančnejše raziskave javnega mnenja o pojavih v okolju in gozdu. SLOVENE PUBLIC OPINION AS REGARDS THE DYING BACK OF FORESTS Summary Annual questionary of the Slovene public opi- nion in 1987 included among other questions und er the ti tie "Do you feel disturbed in your living and working surroundings by: ... " also the distur- bing factor - the dying back of forests. Respon- dents had to decide on one of the following answers possible at each of the nine factors of disturbance: - this does not represent a problem in my surroundings, - it does not disturb me, - it disturbs me but it is not a real problem, - it disturbs me very much, - 1 feel threatened, - 1 have no idea about that, 1 feel indifferent. The questionary of the public opinion showed that the Slovene public understood the dying back of forests as one of the most sever problems 68 G. V. 2/89 when compared to other groups of ecologic pro- blems: - dying back of forest (62.4 %), - application of chemicals in alimentary pro- ducts (52.8 %), - poor traffic capacities, accidents (50.5 %), - environmental pollution, waste, refuse dum ps (49.8 %), - water pollution, industrial waste water, che- micals (45.6 %), - imperilment through nuclear energy, radio- active substances and waste (42.4%), - pollution of towns and villages, refuse, filth (40.7%), - air pollution, offensive smeli, smoke (32.3 %). The analysis as regards the dying back of forests itself showed the diversity of people's opinion as regards their imperilment due to the dying back of forests as to: -sex, -age, - type of the local community they live in, - education, - qualification structure and - district (community) they live in. It was established that men felt more endange- red or that they felt slightly more disturbed by the dying back of forests than women did; the impe- rilment degree or the degree of disturbance due to the dying back of forests was most high in people at the age of 30-50 years, it was lower in younger persons and stili lower in those over 60 years. Most explicit differences could be esta- blished in the opinion of people living in different types of local communities with the results being quite contrary to those expected. It had been expected that the dying back of forests represent- ed great concern to people living in local commu- nities of the village type. Yet it turned out that it represented a much graver concern to those living in local communities of the urban or the suburban type. A noticeable principle that the degree of distur- bance and imperilment increases with a higher level of education and qualification has been established, i. e. university graduates feel the utmost concern about the dying back of forests. Surprisingly enough, the necrotic process of fo- rests represents a relatively small problem to those to whom the forest should be of utmost importance - these are farmers. Differences among 12 Slovene districts are enormous, Koro- ško and Notranjsko with the highest degree of disturbance, followed by Dolenjsko and finally Pomurje with the lowest degree of disturbance. The belonging to different regions proved to be one of the most important dimensions in the establishing of the "sensibility" degree for the dying back of forests. Due to the fact that it is of extreme importance that the public be properly informed about the environmental situation and after the first analysis of the kind, a systematic research of the public opinion on phenomena in the environment and in the forest will have to be started. Oxf.: 903.1 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji Marijana TAV ČAR* Izvleček Tavčar, M.: Stiki gozdarstva z javnostjo v Slo- veniji. Gozdarski vestnik št. 2/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini. V prispevku sta prikazana pomen negovanje stikov gozdarstva z javnostjo in stanje stikov z javnostjo v Sloveniji (1987). Slednje smo ugotav- ljali z anketo med predstavniki gozdarskih delov- nih organizacij in ustanov. Prikazani so poglavitni vzroki nezadovoljivih stikov z.javnostjo ter podani predlogi za njihovo oživitev. 1. UVOD Danes si gozdarstvo ne more in ne sme več privoščiti razmišljanja o tem, ali so stiki z javnostjo (npr. popularizacija gozdov} po- trebni ali ne. še vedno sicer samo les stroki prinaša denar, vendar pa so za naše življe- nje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozdov. Jn če ne bomo kmalu rešili 'pro- blema umiranja gozdov (kar seveda ni in ne more biti le problem gozdarstva), bomo ostali brez lesa in brez drugih dobrin, ki nam jih gozd zaenkrat še lahko nudi. Zato se mora gozdarstvo čimprej vživeti v to, da je gospodarska veja z zelo pomembnim kulturnim in okoljetvornim po- slanstvom, Gozdarstvo se ne sme več zapirati vase, ampak se mora družbi odpreti. Stiki z jav- nostjo ne morejo biti več stvar posamezni- kov, entuziastov, odvisni le od njihove do- bre volje in prostega časa. Delo na tem področju je bilo doslej nenačrtno, sicer tudi uspešno, vendar z občutnimi vrzelmi. Zdaj je čas za vzpostavitev novega, bolje orga- niziranega sistema komuniciranja z javnost- jo. * M. T., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61 000 Ljubljana, Tržaška 2, YU Synopsis Tavčar, M.: Contacts of forestry with the public in Slovenia. Gozdarski vestnik No. 2/1989. ln Slovene with a summary in English. The article deals with the significance of esta- blishing contacts between the forestry and the public and the situation in this field in Slovenia in 1987. The situation has been established on the basis of inteJViews with some representatives of forest enterprises and institutions. The chief rea- sons for insufficient contacts with the public are presented and there are also some suggestions of how to revive these contacts. 2. RAZMERE NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOSTJO LETA 1987 Da bi poiskali tiste ovire, motnj!3 in po- manjkljivosti, ki onemogočajo boljše stike z javnostjo, smo poskusili analizirati sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Pri tem smo hoteli pokazati tudi na vse tisto, kar je dobrega, kar prinaša uspeh in na čemer bi kazalo graditi ustreznejši si- stem stikov z javnostjo. Analiza stanja je bila izdelana v letu 1987. Anketirati smo predstavnike nekate- rih gozdarskih ustanov in delovnih organi- zacij, ki delujejo na republiški oziroma ob- močni ravni. Za vzorec slednjih je bilo izbrano gozdnogospodarsko območje Ljub- ljana. Ker so v Ljubljani, gospodarskem in političnem središču Slovenije, poleg ob- močnih zbrane tudi vse republiške ustano- ve, lahko domnevamo, da sta tako povezo- vanje med njimi kot tudi organizacija stikov z javnostjo olajšana. Ljubljansko območje sicer ne more predstavljati vseh ostalih območij, vendar pa je analiza stikov ljub- ljanskih delovnih organizacij in ustanov z javnostjo ter analiza stikov tistih, ki delujejo na republiški ravni, kljub temu pokazala na glavne probleme, ki bi jih morali v gozdar- stvu rešiti čimprej. Pogovarjali smo se s predstavniki Repu- bliškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo G. V. 2189 69 in prehrano (RKKGP), Splošnega združe- nja gozdarstva Slovenije (SZG), republiške samoupravne interesne skupnosti za go- zdarstvo, zveze inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva Slovenije, ljubljan- skega društva inženirjev in tehnikov go- zdarstva in lesarstva, Gozdarskega vestni- ka, ljubljanske samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, gozdnega gospo- darstva Ljubljana in Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Rast. Zastavili smo jim vprašanja: 1. S katerimi metodami, kako in v kak- šnih oblikah navezujete stike z javnostjo? 2. Ob kakšnih priložnostih in kako pogo- sto? 3. Ali prihaja tudi do odzivov javnosti na vaše dejavnosti? 4. Ali menite, da so sedanji stiki gozdar- stva z javnostjo zadovoljivi? 5. Kaj predlagata za izboljšanje stanja (če je bil odgovor na vprašanje št. 4 nega- tiven)? Tako smo si želeli ustvariti podobo o nosilcih, oblikah in načinih, uspehih in po- manjkljivostih stikov ter o javnosti sami. 3. IZSLEDKI ANKETE V tem poglavju navajamo povzetke odgo- vorov sodelujočih predstavnikov na prvi dve vprašanji. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Enkrat mesečno obravnava sprotno pro- blematiko, pomembne dogodke in odločitve na sejah, na katere stalno vabi novinarje vseh občil. O svojem delu poroča republiš- kemu izvršnemu svetu. Ta pomembnejše odločitve obravnava v sklopu treh odborov in tudi vabi novinarje. Republiški komite za informiranje (eden izmed organov izvrš- nega sveta) javr;~ost obvešča o vseh po- membnejših vprašanjih, včasih pri tem so- deluje tudi RKKGP. Splošno združenje gozdarstva SR Slovenije Pripravili so mnogo publikacij, leta 1986 predvsem monografije posameznih GG. Poseben odbor skrbi za objavo člankov v 70 G. V. 2189 časopisju ter za razne oddaje na radiu. Enkrat tedensko sodelujejo v oddaji Kmetij- ski nasveti, redkeje na Radijski univerzi. Ko je bil predsednik odbora Marko Kmecl, so včasih govorili o gozdu in gozdarstvu tudi v oddaji Studio ob sedemnajstih. Na televi- ziji objavljajo razna poročila, včasih je >>go- zdarsko<< tudi Zrno pred Dnevnikom. Go- zdarji so posneli in sodelovali pri snemanju več gozdarskih filmov. Priprava filmov je dolžnost Odbora za tisk in propagando, distribucija (po GG) pa je dolžnost DIT-ov. Ti lahko dobijo tudi plakate, značke, letake. Odbor vsako leto pripravi gozdarski pri- spevek na Gorenjskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju, vsako drugo leto pa sodelujejo na razstavi Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pri- reja >>teden gozdov((, predavanja, tekmova- nja gozdarjev, pripravo učnih poti. Odbor je vodil tudi akcijo Mala učna pot - s članki objavljenimi v Pionirskem listu ter šolskih glasilih. Načrtovali so pripravo zbirke diapo- zitivov, namenjene mladini in laikom. Pre- davali naj bi območni gozdarji, ki bi zbirko dopolnili s svojimi diapozitivi. Odbor je pri- pravljal tudi vodnik po evropski pešpoti E-6. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Odbor za tisk in propagando je skupni informativni organ SZG in republiškega SlS za gozdarstvo. SlS samostojno obvešča javnost le prek delegatov, vendar še te informacije večinoma ostanejo le v gozdar- stvu samem. Po zakonu je SlS SR Slove- nije dolžna predlagati rešitve problema umi- ranja gozdov in sofinancira reševanje tega problema, pomembnega za vso javnost. Leta 1986 je omogočila posvetovanje na temo Gozd in okolje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ter letak Slovenija na pragu ekološke katastrofe, ki pa je bil umaknjen. SlS je sopokrovitelj in sofinancer strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Vsako leto priredi posvetovanje. Teme so vedno nove in aktualne. Zanimanje no- vinarjev za ta posvetovanja je vedno veliko. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Ljubljana Prireja ekskurzije za svoje člane in upo- kojence. Poleg tega pripravi vsako leto pet do šest strokovnih predavanj, na katera pismeno vabi člane društva. Ti obvestijo še druge. Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Ljubljana Komunicira predvsem na sejah in sestan- kih, kot so sestanki izvršnih odborov SlS, skupščine SlS, predskupščinske seje dele- gatov. Analize poslovanja in razne druge dokumente redno pošilja na SZDL v pet- najst občin ljubljanske regije. Objavlja pri- spevke v internem glasilu GG Ljubljana, v informatorju. SZDL so predlagali, naj bi vsaka osnovna šola v Ljubljani prevzela določen predel gozda in skrbela zanj pod strokovnim vodstvom GG Ljubljana in Ras- ta. O tem so razpravljali v ljubljanskem SlS za gozdarstvo, nato pa so se povezali z Društvom za varstvo okolja in s pedagogi iz šol. S to akcijo naj bi začela OŠ Miško Kranjec. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Izdaja interno glasilo Informator. Ta iz- haja do dvanajstkrat letno, v njem pa objav- ljajo poleg strokovnih tudi članke, primerne za širšo javnost. Stike z javnostjo navezu- jejo tudi prek občinskih glasil ter na zborih krajanov, na katerih vedno sodelujejo pred- stavniki njihovih TOZD-ov. Objavljajo v Go- zdarskem vestniku, Kmečkem glasu ter dnevnem časopisju (dvakrat do petkrat let- no), redkeje tudi na radiu. Izdali so Poročilo o umiranju gozdov v Ljubljanskem gozdno- gospodarskem območju. Javnosti je do- stopno na SZDL Uredili so gozdni učni poti v Bistri in na Šmarni gori. Osnovnošolski mladini pripravljajo predavanja, ki jih pona- vadi združijo z ugledom učne poti. Zato GG Ljubljana svoje delavce izobražuje na semi- narjih za vodiče po učnih poteh. Mladino vključujejo tudi v pogozdovalne akcije. So- delujejo predvsem s primestnimi osnovnimi šolami, ker mestni otroci pokažejo premalo zanimanja za gozd in gozdarstvo. Komunalno podjetje Ljubljana1 TOZD Rast Stiki podjetja z javnostjo (predvsem z meščani Ljubljane) so stalni in pogosti. Eden izmed vzrokov je tudi njihov način financiranja. Sredstva jim zago~avlja komu- nalna skupnost, katere glavni organ je skupščina. V njej so predstavniki vseh upo- rabnikov komunalnih storitev, vseh Ljub- ljančanov. Rast skupščini predloži svoje programe dela, nato pa o njih razpravljajo po krajevnih skupnostih. O vsakem večjem posegu v gozd in gozdni prostor poročajo v dnevnem časopi­ sju in (ali} na radiu (skupaj povprečno dvajsetkrat letno}. Sodelujejo s Hortikultur- nim društvom in z društvi za varstvo okolja - tako da jim pripravljajo predavanja. Izde- lali so knjižico in letak Jesenkova pot Knjižico so razposlali po šolah, na voljo je po knjigarnah, prodajali jo bodo v bodočem grafičnem centru. Letak pa je po besedah predstavnika mogoče dobiti v turističnih poslovalnicah in hotelskih recepcijah. 4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU STIKOV Z JAVNOST JO Gozdarstvo lahko pri navezovanju stil~dan odprtih vrat«. To obliko upo- rabljajo že mnoge druge DO in ustanove, tako pri nas kot v tujini. V sodelovanju z Zavodom za šolstvo in turistično agencijo Mladi turist bi lahko pri- rejali izlete oziroma ekskurzije, na katerih bi mladino popeljali skozi gozdove, seveda pod strokovnim vodstvom učiteljev in go- zdarskih strokovnjakov. Med skoraj neome- jena možnosti sodijo tudi nagradni natečaji fotografij, otroških risb in spisov na temo gozd in gozdarstvo. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredaljene. Pokazalo pa se je, da delo med seboj ni usklajeno, da posamezne delovne organi- zacije in ustanove premalo sodelujejo, pa čeprav bi morale sodelovati že zaradi na- menov ustanovitve ter vseh dejavnosti, za katere so zadolžene in zaradi katerih zav- zemajo določeno mesto v gozdarski hierar- hični piramidi. Ker se vsega nikoli ne more ponuditi vsem, ker so hotenja in pričakovanja javno- sti različna, moramo javnost glede na ta hotenja in druge posebnosti deliti na sku- pine javnosti in posameznim skupinam pri- lagoditi način sodelovanja. Gozdarstvo še ni z raziskavo opredelilo posameznih sku- pin javnosti. Da bi lahko ocenili kakovost in uspešnost posameznih oblik stikov z jav- nostjo, smo za namen analize javnost raz- delili na štiri osnovne skupine. To so upo- rabniki splošnokoristnih vlog ali t. i. splošna javnost (tisti, ki večinoma sprejemajo gozd kot nekaj samo po sebi umevnega in si domišljajo, da o njem vedo dovolj), soupo- rabniki gozda in gozdnega prostora (njihova hotenja se le malokdaj ujemajo s hotenji gozdarstva), mladina in potencialni zave- zniki gozdarstva (tisti, ki imajo že zaradi lastnih hotenj in dejavnosti pozitiven odnos do gozda in gozdarstva, npr. društva za varstvo okolja, republiški in regionalni za- vodi za varstvo naravne in kulturne dedišči­ ne, taborniki, planinci ... ). Ta delitev je utemeljena izkustveno na podlagi različnih hotenj, vsebine sporočila gozdarstva posa- mezni skupini javnosti in načinov oziroma oblik stikov, primernih zanje. Ker je najbolj samoumevno, da je treba z mladimi komu- nicirati drugače kot z ostalimi, so mnoge dejavnosti namenjene in prilagojene prav njej. Vendar pa ne dovolj, saj tudi mladina ni homogena skupina, če je že homogena po starosti, pa gotovo ni po svojem življenj- skem okolju. Ker so stiki z javnostjo komuniciranje in ne le enostransko obveščanje javnosti, mo- rajo obstajati tudi poti, po katerih se lahko javnost s svojimi odmevi in odzivi (vpraša- nji, kritikami, polemikami ... ) obrača na go- zdarstvo. Tako se namreč vzpostavi po- vratna zveza. Ta je nujna, saj gozdarstvo ne more delovati drugače kot odprt sistem, katerega gonilna sila pa so prav povratne informacije. Te morajo biti nekakšen kom- G. V. 2/89 73 pas za bodoče ravnanje tistih, ki se ukvar- jajo s stiki z javnostjo, in za vse gozdarstvo. Za zdaj so ti odmevi predvsem naključni telefonski klici in kritike, polemike v rubrikah Pisma bralcev. Javnost se naJpogosteje odzove na dejavnost GG Ljubljana in TOZD-a Rast, in to predvsem splošna jav- nost oziroma uporabniki splošnokoristnih vlog, občutljivi za vse posege na zelenih mestnih površinah, druga vrsta odzivov jav- nosti je žal posledica nezadostnega znanja zasebnih gozdov v ljubljanskem gozdnogo- spodarskem območju. Večina odzivov jav- nost je žal posledica nezadostnega znanja o gozdu in dejavnosti gozdarjev. Odmevov in odzivov ne spremljamo načrtno, nanje praviloma ne odgovarjamo, o njih ne razmi- šljamo in ne iščemo novih možnosti za izkoriščanje povratne zveze. Vsi predstavniki izbranih gozdarskih de- lovnih organizacij in ustanov razen ZIT GL so se strinjali, da sedanji stiki gozdarstva z javnostjo niso zadovoljivi, čeprav je bilo predvsem leta 1986, v letu 18. kongresa IUFRO, veliko storjenega. Vzroki so v go- zdarstvu samem in zunaj njega. V gozdar- stvu predvsem tista dolgoletna miselnost, da so gozdarji nekaj posebnega in da zato ne potrebujejo stikov z javnostjo; pomanj- kanje kadrov, ki bi znali prenašati znanje tako v operativo kot v javnost, kamor sodi tudi načrtno sodelovanje z novinarji. V ured- ništvih paje zelo malo novinarjev, usposob- ljenih za gozdarsko tematiko. O tem problemu smo se pogovarjali tudi z dvema novinarjema, Igorjem Guzeljem, novinarjem dnevnika Delo in Marjano Ho- nigsfeld-Adamič, do nedavnega novinarko revije Moj mali svet. Igor Guzelj meni, da so gozdarji preveč zaprt krog ljudi, ki se je začel šele pred nedavnim zavedati, da mora navezati stike s svojim okoljem in si pridobiti podporo širše javnosti. Meni tudi, da gozdarji svojih znanstveno- raziskovalnih izsledkov nočejo, ne morejo ali pa tudi ne znajo predstaviti novinarjem in tako posredno javnosti. Zato je včasih tudi njemu samemu težko priti do zaželenih podatkov. Problemi in vzroki pa so seveda tudi v samih časopisnih podjetjih. Novinarje premeščajo z enega tematskega področja na drugo, objava člankov je odvisna tudi od značaja odgovornega urednika, članki 74 G. V. 2189 ne smejo biti prepogosti, preostri itd. Po- dobno je tudi mnenje Marjane Honigsfeld- Adamič. Vendar pa novinarji seveda niso glavni problem sedanjih stikov z javnostjo. Pogla- vitni problemi so še vedno v gozdarstvu samem: 1. še vedno niso določeni tisti, ki naj bi se ali se že ukvarjajo s stiki z javnostjo. 2. Stiki z javnostjo so nenačrtni. 3. Nimamo vzpostavljene stalne struk- ture poti komuniciranja. Ni ustrezne komu- nikacijske povezave niti na istih ravneh niti v vertikalni hierarhični piramidi, poti komu- niciranja z javnostjo ne poznamo. 4. Ne poznamo gozdarske javnosti, vseh njenih hotenj in posebnosti, katerim bi mo- rali prilagoditi svoje dejavnosti. 5. Možnih oblik komuniciranja z javnost- jo je veliko, vendar jih gozdarstvo ne zna, ne more ali pa morda tudi noče izkoristiti. 5. PREDLOGI Gozdarstvo se bo s stiki z javnostjo moralo začeti ukvarjati načrtno. Vzpostaviti mora čim ustrezneje urejen, na vertikalnih in horizontalnih ravneh usklajen sistem ko- municiranja. Zato bo treba stike z javnostjo prej ali slej profesionalizirati. To je predla- gala tudi večina sodelujočih predstavnikov gozdarskih delovnih organizacij in ustanov. Profesionalec naj bi bil predvsem povezo- valec dejavnosti. Po poklicu naj bi bil go- zdar. Obvladati bi moral svojo stroko, nje- govo znanje pa bi moralo segati tudi na druga področja, predvsem na področja družbenih ved, moral bi biti vsestransko razgledan. Sam bi moral imeti veselje do pisanja in dar zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedago- ške sposobnosti, da bi znal pritegniti sode- lavce in mlajši rod. Ostane še ena lastnost, ki mora biti takemu človeku dana. To je smisel za delo z ljudmi, priljubljenost, dru- žabnost, ljubezen do ljudi. Takih ljudi je veliko tudi v gozdarstvu in z vsako genera- cijo jih je več. To so tisti, ki jim gozd ne pomeni le les in denar. Med prve naloge profesionalca in z njim vsega gozdarstva naj bi sodilo naslednje: 1. Opredeliti je treba nosilce stikov z javnostjo in to na vseh ravneh. 2. Opredeliti je treba dele javnosti, s katerimi hočemo komunicirati v danih raz- merah. Nato je treba ugotoviti, s katerimi deli javnosti in na kakšne načine naj se ukvarja posamezni nosilec stikov z javnost- jo. 3. Določiti je treba poti. po katerih bi se lahko pretakala obvestila med ravnmi in tudi na posameznih ravneh. 4. Posamezni nosilci morajo pripraviti programe dejavnosti. Ti se morajo med seboj dopolnjevati in usklajevati. 5. Določiti je treba nosilce, mesto in način oblikovanja in usklajevanja komuni- kacijskih programov v gozdarstvu. 6. Najti bi morali poti za vzpostavitev komunikacijske povratne zveze (z javnost- jo). ki bi bile prilagojene posameznim delom javnosti in jih vgraditi v celoten sistem komuniciranja. Primerjajmo stanje gozdov v preteklosti s stanjem danes, njihovo vlogo glede na hotenja in pričakovanja (družbe kot celote) z današnjimi zahtevami ter takratni položaj gozdarstva v družbi s položajem danes. Gozdovi so bili sorazmerno zdravi. zdaj pa umirajo. Namenjeni so bili le zadostitvi potreb družbe po lesu, danes pa so vedno bolj pomembne splošnokoristne vloge druž- ba torej od njih pričakuje veliko več. Go- zdarstvo kot organizacijsko in ekonomsko neodvisen sistem je do nedavnega lahko obdržalo sorazmerno visoko stopnjo avto- nomije. s tem pa zaprtost, samozadostnost. Danes pa to ni več mogoče. Gozdarstvo, ki se hoče vključiti v življenje in razvoj družbe prihodnosti, se mora družbi odpreti. Komuniciranje z javnostjo je nedvomno ena izmed najbolj logičnih in smiselnih poti k uspehu. Povzetek Danes si gozdarstvo ne sme več privoščiti razmišllanja o tem, ali so stiki z javnostjo potrebni ali ne. Se vedno sicer le les prinaša stroki denar, vendar pa so za naše življenje vedno bolj pomembne in nepogrešljive prav neproizvodne, splošnokoristne vloge gozda. Gozdarstvo se ne sme več zapirati v svoje strokovno področje, ampak mora navezovati stike z javnostjo. Ti tudi ne smejo več sloneti na ramenih posameznikov, entuziastov. Napočil je čas za vzpostavitev nove- ga, bolje organiziranega sistema komuniciranja. Da bi poiskali tiste ovire, motnje in pomanjklji- vosti, ki preprečujejo boljše stike z javnostjo, smo analizirali sedanje stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Hoteli smo spoznati tudi vse tisto, kar je pri dosedanjih stikih dobrega in na čemer bi kazalo graditi nov sistem komuniciranja. Analiza stanja je bila izdelana leta 1987. Anketiran smo predstavnike nekaterih gozdarskih ustanov in de- lovnih organizacij, ki delujejo na republiški ozi- roma območni ravni. Za slednjo je bilo kot vzorčno vzeto ljubljansko gozdnogospodarsko območje. Vprašanja so se nanašala na metode in oblike navezovanja stikov z javnostjo, na pogostnost stikov, na odzive javnosti, vprašali pa smo tudi po predlogih za izboljšanje stikov. Analiza odgovorov je pokazala dosedanje oblike stikov: A) Z govorjene besedo: - Sodelovanje na sejah in sestankih. - Tiskovne konference. - Vsakoletna posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Strokovna predavanja območnih društev in- ženirjev in tehnikov gozdarstva. - Občasna predavanja gozdarskih strokovnja- kov šolski mladini. Strokovne informacije posameznikom, ki ob- časno telefonirajo na različne naslove. B) S tiskano besedo: V časopisih in revijah. - S plakati, letaki, različnimi informacijskimi gradivi (publikacijami). C} Prek radia, televizije in filmov: - Informacije prek radia so omejene predvsem na oddajo Kmetijski nasveti. - Na televiziji občasno predvajajo gozdarske filme ter drobna sporočila in obvestila Splošnega združenja gozdarstva. - Za proizvodnjo gozdarskih filmov skrbi Odbor za tisk in propagando pri Splošnem združenju gozdarstva. D} Posebne dejavnosti, namenjene stikom z javnostjo: - Gozdarski prispevki na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju ter na razstavi Tehnika za okolje v Ljubljani. - Vodenje (predvsem) šolske mladine po go- zdarskih učnih poteh. - Vključevanje šolske mladine v pogozdoval ne akcije. - Različne dejavnosti ob tednu gozdov. - Tekmovanja gozdnih delavcev, ki pa so za sedaj namenjena predvsem gozdarjem. Z analizo ni bilo mogoče ugotoviti, kdo vse se je dolžan ukvarjati s stiki z javnostjo. Te naloge v stroki še niso opredeljene. Predlog; za izboljšanje stikov gozdarstva z javnostjo: - Gozdarstvo se bo s stiki moralo začeti ukvar- jati načrtno. Danes ostaja neizkoriščena cela vrsta možnosti. - Vzpostaviti je treba čim bolj organiziran, vertikalno in horizontalno usklajen sistem komuni- ciranja. G. V. 2189 75 - Stike z javnostjo bo prej ali slej treba profe- sionalizirati. Profesionalec na tem področju bi moral biti gozdar z velikim strokovnim, pa tudi širšim znanjem, z veseljem do pisanja in darom zanj. Imeti bi moral organizacijske in pedagoške sposobnosti. CONTACTS OF FORESTRV WITH THE PUBLIC IN SLOVENIA Summary A dilemma for the forestry whether contacts with the public are necessary or not is not to the point nowadays anymore. The fact that wood is the only source of income in this profession is stili true. Yet nonproductive functions of forests, i. e. those of general interest are the ones which become more and more of vital importance and therefore indispensable. Forestry should not iso- late itself within its professional sphere any longer but it must contact the public and it should be open to the society. Contacts with the public must also not exclusively be a domain of individual enthusiasts. It is high time they should be substi· tuted for by a well organized communication system. ln order to eliminate the obstacles, troubles and deficiencies which inhibit better contacts with the public, an analysis of the present contacts of the forestry in Slovenia with the public has been m·ade. All that is positive in a given situation was taken into consideration and could represent a basis for a new communication system. The situation analysis was made in 1987. Represen- tatives of some forestry institulions and enterpri· ses which operate in the scope of the republic or foresty units were inquired, the latter being repre- sented by the Ljubljana forest enterprise. · The questions referred to the methods and forms of establishing contacts with the public, their frequency, reactions of the public and sugge· stions for the improving of the contacts between the forestry and the public. Exlsting contacts with the public evidenced by means of an analysis of the answers are the following: A) Contacts by means of the spoken word: - communication in meetings - press conferences - annual conferences of the Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (As- sociation of forestry and timber economy gradua- tes of Slovenia} - professional lectures held by associations of forestry graduates within the scope of forest 76 G. V. 2/89 enterprise units - occasional lectures of forestry experts for schoolchildren - professional information to individuals who occasionally call up various authorities in forestry B) Contacts with the public by means of the press newspapers and magazines posters, leaflets, various information publications C) Contacts by means of mass media and films: information through the radio is almost enti- rely limited to the broadcast called Kmetijski nasveti (Agricultural instructions). - Contacts through television are limited to occasional films dealing with forestry themes and short reports and pieces of information by Splošno združenje gozdarstva (Association of forestry en- terprises of Slovenia). - Forestry film production has been organized by the Committee for press and propaganda of the Association of forestry enterprises of Slove- nia. D) Special activities intended for the contacts with the public: - Forestry contributions at the fair of agricul- ture and forestry in Kranj and at the exhibition called Technics for the Environment in Ljubljana - Organizing the visits of forestry educational routes for primary school child ren in the first place - Participating of school children in afforesti- ation activities - Various activities during the ''forest week" - Competitions among forestry workers which have been the domain of foresters up tili now. The analysis was not able to establish those who are in charge of the contacts with the public. These tasks have not been defined within the scope of the profession. Lack of coordination in public communication has been established. Suggestions for the improving of the contacts of forestry with the public: - A systematic aproach in the contacts of the forestry with the public is expected. There is a series of possibilities to contact the public which are made no use of nowadays. - An efficient and well organized public com- munication system with a vertical and horizontal coordination. - Contacts with the public will sooner or later have to be professionalized. A professionalist in this sphere should be a forester mastering exten- ded knowledge in rorestry as well as in severa! other fields. He should also be talented and keen on writing and possess organisational and peda- gogic abilities. Oxf.: 903.1 Stik gozdaJstva z javnostjo na primeru gozdnega rezervata Crni kal Bojan POČKAR* NAMESTO UVODA Časi, ko so gozdarji zadovoljevali le po- trebe po lesu, so dokončno minili. Prav tako so minili tudi časi, ko so bili z gozdom sami in se v njihov ceh ni smel nihče vtikati. Živimo na določeni stopnji človeškega raz- voja, ko se ne smemo več ukvarjati samo s kubičnim metrom kot proizvodom iz go- zda, ampak moramo upoštevati tudi druž- beni vidik. Skupaj z nami mora tudi družba odločati, kaj hočemo od gozda v prihodno- sti. RAZŠIRJENE POTREBE Gozd danes ne sme zadovoljevati samo proizvodne vloge, ampak tudi varovalno, hidrološke, estetsko in ostale okoljetvorne in kulturno pogojene vloge. Družba danes zahteva čisto, zdravo okolje, pitno vodo, rekreacijo v gozdu, zanima jo tudi, kaj se dogaja z gozdom in v njem. Naša naloga pa je, da gospodarimo z gozdom resnično večnamensko in to tako, da širša družba lahko spremlja naše delo, to pa seveda zahteva mnogo več znanja in izpopolnjeva- nja na različnih mejnih področjih gozdar- stva. Ena izmed dejavnosti, na katero smo do sedaj preveč pozabljali, je vsekakor stik z javnostjo. Pokazati in povedati ljudem, kako raste gozd, zakaj je tako pester in različen, prav gotovo ni lahka naloga. STIK Z JAVNOSTJO Obveščanje in dialog z javnostjo sta na- logi, ki nas gozdarje še čakata. Stik z javnostjo lahko pojmuj emo zelo široko, prav tako je tudi pristop k temu lahko zelo * B. P., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU različen. Glavna naloga pa je osvetliti in izobraziti ljudi o delovanju gozdnega ekosi- stema, pa naj jih vadimo po gozdnih učnih poteh, seznanjamo z rastjo gozda v zao- strenih razmerah, pokažemo ostanke pra- gozdov, posebnosti v gozdu ali pa posku- šamo posnemati delovanje gozda z gozd- nimi učnimi ali posterskimi predstavitvami. NAMEN DIALOGA Z JAVNOST JO Ta je prav gotovo predstaviti svoje delo, se znebiti cehovskih spon, kajti le tako bo naše delo kakovostnejše in družba ga bo znala ceniti. NAŠl GOZDNI REZERVATI Eden izmed načinov stika z javnostjo je tudi predstavitev gozdnih rezervatov, še posebej tistih, ki so blizu javnemu dogajanju in v katerih se občasno ali pogosto zadržu- jejo ljudje. Nove gozdne rezervata (prej so to že bili ostanki pragozdov) so v Sloveniji začeli snovati leta 1973. Izločena gozdne rezer- vata so načrtno prepustili nemotenemu na- ravnemu razvoju -tako naj bi sukcesijsko prešli v pragozdno stanje. Danes imamo v Sloveniji sistematično mrežo gozdnih rezer- vatov, ki predstavljajo njeno rastiščno in podnebne pestrost. 167 rezervatov s po- vršino 9040 ha ima predvsem znanstveno- raziskovalni in hkrati tudi splošno kulturni pomen. V rezervatih so prepovedane vse gospo- darske, rekreacijske, raziskovalne in ostale dejavnosti, ki bi kakorkoli spreminjale na- ravno stanje in vp.livale na nemoten naravni razvoj. Gozdni rezervat osnovno opremi, upravlja in vzdržuje gozdnogospodarska organizacija s tega območja. Zaradi razi- skovalne in pedagoške vloge pa pri varova- nju rezervatov sodelujeta Biotehniška fakul- G. V. 2/89 77 teta in Inštitut za gozdno in lesno gospodar- stvo. PRIMER GOZDNEGA REZERVATA ČRNI KAL Gozdni rezervat Črni kal je eden izmed štirinajstih gozdnih rezervatov kraškega gozdnega območja. Leži prav pod robom črnokalske prelomnice, na prehodu med kraškim apnencem in istrskim flišem. Na- menjen je preučevanju sukcesijskega raz- voja na rastišču Querco pubescentis - Carpinetum orientalis in zavarovanju neka- terih rastlinskih vrst (Quercus ilex, Phillyrea latifolija - zelenika). Meri 7 ha, nadmorska višina je 300 do 500 m, lega je jugozahod- na, nagib pobočja je okoli 30 stopinj. Zaradi meje med apnencem in flišem so talne razmere v rezervatu zelo pestre, prav tako pestro je tudi rastje, po sestavi in razvoju. Spodnjo polovico rezervata, predvsem na flišu, pokriva odrasel gozd črnega bora, ki se tudi bujno pomlajuje. Zgornji del rezer- vata porašča avtohtono rastje, in sicer hrast puhavec, črni gaber in mali jesen, ki uspe- vajo na skromnih, plitvih tleh na apnencu. Na robovih rezervata najdemo tudi robinijo in manjše melišče, kjer rastejo črni in kraški gaber ter mali jesen. Črničevje (Q. ilex), {__ Gozdni rezervat Črni kai 14109 Črni kal Legenda: ~ stena r.\ votlina D razvalina pot steza meja rezervata 78 G. V. 2189 ..... _f"'o_ območje gnezdenja ptic \ .... , \ .. , ' ... , ' ....... ', ', ~\. ', \ \ ' \ \ \ \ " železnica Koper-Kozina plezališče vpliv vaščanov (sečnja, sm~ti,. hoja) 100 m katerega zaščiti je rezervat tudi namenjen, pa raste raztreseno po razpokah v steni, torej zunaj meje rezervata. Črnokalska pre~ lomni ca omogoča preživetje mnogim ptič jim vrstam, ki zavzemajo vrh prehranjevalne verige (navadna postavka, krokar, na šir- šem območju tudi velika uharica in planinski orel). Nekatere izmed teh ptic tudi gnezdijo tu, so redke ter zelo občutljive na človekove vplive. Rekreacijska raba V steni črnokalskega preloma se je v zadnjih letih razvilo eno izmed najbolj obi- skanih športnih plezališč v Sloveniji. Začetki segajo v zgodnja osemdeseta leta, ko so obalni plezalci )>odkrili« to steno in začeli po njej plezati. Z razvojem prostega pleza- nja je postajal Črni kal vse bolj priljubljeno mesto za trening vseh slovenskih alpini- stov. Danes, ko je prosto plezanje zelo priljubljeno, je tudi Črni kal vse bolj obiskan. Tu plezajo vse leto, razen v poletnih treh mesecih, ko je prevroče. Spomladi in jeseni se ob lepem vremenu zbere pisana mno- žica plezalcev in njihovih spremljevalcev, dostikrat jih je več kot sto. V hladnih zimskih mesecih pa tam trenirajo samo najbo.ljši, vseeno pa ni nobena redkost, če hladno januarsko nedeljo tam srečamo dvajset ple- zalcev. Problematika Prisotnost plezalcev je občutna tudi v gozdnem rezervatu. Čeprav je stena tudi njegova meja, pa je zaradi plezalcev »ogro- žena« tretjina rezervata (2,5 ha). Negativni vplivi so predvsem: množična hoja po se- vernem in severozahodnem delu rezervata, človeški iztrebki, posekana drevje tik ob plezališču, bori s poškodovanim lubjem od vrvi in deloma tudi smeti (teh zadnji čas, po zaslugi plezalcev samih skorajda ni). Drugi problem je, da skoraj nobeden izmed plezalcev ne ve za gozdni rezervat zaradi izredno slabe označbe - edina tabla je že nekaj let polornljena. Od plezalcev, ki nimajo nič skupnega z gozdarstvom, pa ni stvarno pričakovati, da bodo vedeli, kaj pomenijo modre črte na drevju, še posebej, če so te zelo redke. Majhno območje rezer- vata pa sploh ni označeno. Vloga gozdarstva Kje je zdaj vloga gozdarstva oziroma kaj storiti? Pustiti stvari takšne, kot so- pustiti ljudi, ki tja zahajajo, popolnoma neobve- ščene še naprej, čeprav ogrožajo del rezer- vata in avtohtono živalstvo? Ali pa se dinamično prilagoditi razmeram, torej stopiti v akcijo, dopolniti namen rezervata, z ustreznimi ukrepi pa obvestiti obiskovalce in tako: zaščititi rezervat oziroma ohraniti njegov osnovni namen ter uporabiti rezer- vat kot objekt za seznanjanje širših množic z gozdnim ekosistemom? Vsekakor bi bilo· to edina sprejemljiva poteza, saj bi uresničili poučno vlogo gozda in hkrati propagirati gozdarstvo kot stroko, ki gospodari sana- ravno z živim in dinamičnim gozdnim eko- sistemom. Praktična rešitev Prvotno določene namene rezervata (proučevanje sukcesijskega razvoja, varo- vanje nekaterih rastlinskih vrst) je treba dopolniti z rekreacijskimi cilji, proučevanjem človekovega vpliva na ekosistem in varova- njem nekaterih živalskih vrst. Zaradi veli- kega obiska plezališča (ta bo zaradi vse večje priljubljenosti prostega plezanja ver- jetno še večji), bi bilo treba območje rezer- vata razdeliti na območje rekreacijske rabe, območje varovanja ptičjih gnezdišč in ob- močje ohranjanja naravnega razvoja go- zda. Vsako območje bi imelo poseben re- žim. Rezervat je treba dodatno opremiti, in sicer z bo.ljšim označenjem mej rezervata, označenjem mejnega območja, predstavit- vami s tablami, na najbolj vidno mesto pa je treba postaviti »poučnocc tablo, ki bo predstavljala rezervat kot celoto, njegov namen, diferenciran režim, rastlinstvo in živalstvo. Ta tabla bi imela obvestilni in poučni namen. K dodatni opremi rezervata bi prav tako sodila tudi ureditev osnovne infrastrukture, predvsem v rekreacijskem delu rezervata (steze, poljsko stranišče, prometni dostop, parkirišče). Več namenskost Taka rešitev bi bila optimalna za vse vloge, ki naj bi jih v prihodnosti zadovoljeval rezervat Črni kal. Vse to bi prav gotovo G. V. 2189 79 pomenilo učinkovito popularizacijo gozdar- stva in dela, ki ga gozdarji opravljajo: Tal< pristop k urejanju rezervata pa bi pomenil nelljo je v več različicah. Slika predstavlja bolj skopo opremljen, športnejši model. ft;:-- ~~:- \_J)a ~ .. ---~ G. V. 2189 81 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Oxf.: 374.3 Bavarski gozdarji so nas prehiteli Dušan MLINŠEK* V slovenskem gozdarstvu imamo kaj po- kazati. številni obiskovalci iz različnih kra- jev Evrope že dolgo mnogim slovenskim gozdarjem praktikom dajejo laskava prizna- nja; predvsem zaradi dosežkov negoval- nega ravnanja z gozdom. Pri sprehodu po Sloveniji pa domači gozdarji tudi odkrito povedo, da z gozdovi prav povsod ne gospodarimo vzorno, zakaj s stanjem ni- smo zadovoljni, hkrati pa naštejejo tudi vzroke - objektivne in subjektivna. Vendar se nam na splošno ni treba sramovati - lep gozd je najlepši dokaz za to. So pa stvari, pri katerih zaostaja mo: npr. pri spravilu lesa iz gozda, ki marsikje nima ničesar skupnega z varovalnim odnosom do gozda. Bavarci so nas kot tehnično napredna dežela s ponovno uvedbo konjev pri spravilu lesa krepko prehiteli. Kako se je to zgodilo? Začelo se je na gozdni upravi Ebrach (5300 ha, letni posek 35.000 m3) v sedem- desetih letih. Les, predvsem debelo bukovo hlodovina, so takrat spravljali s težkim goz- darskim zgibnikom in s podobnimi težkimi zgibniki pri sosednjih kmetovalcih (ti so takrat že popolnoma opustili privlačevanje s konji). V okolici je bil le še en par starih konj. Intenzivno gojenje gozdov v tem času, še posebej velikopovršinska redčenja, pa so prav zaradi takšnih transportnih pripo- močkov postala vprašljiva. Treba je bilo povsem spremeniti tehnologijo spravila lesa iz ekstenzivnega, strojnega v negovalno, intenzivno. Poskusili so prepričati kmete, naj namesto strojnega transporta uporab- ljajo konjskega oziroma kombiniranega. Vendar jim ni uspelo, konj je bil povsem iz mode. • Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 82 G. V. 2189 Uprava se je nato odločila, da bo kupila lasten par konj, za primerjavo pa še norve- ški enoosebni vitel na daljinsko upravljanje. Načrti so bili skrbno pripravljeni, prav tako pa tudi gozd s primernimi vlakami. Vitel so kupili predvsem zato, da bi primerjali učin­ kovitost in škodo pri uporabi obeh sredstev. Nakup konj je bil načrten - kmete naj bi navadili na nakup nezahtevnih skromnih konj, kot sta npr. norveški fjordski konj in haflinger. Odločitev za nakup takih konj je bila zelo pomembna, saj je njihovo vzdrže- vanje veliko cenejše od vzdrževanja konj, ki potrebujejo intenzivno nego. Nakup skromnega konja za kmetovalca v bavar- skih razmerah je neprimerno preprostejši (2000-3000 DM) od nakupa žične naprave (15.000 DM). Poleg tega ti konji ne potrebu- jejo posebnih hlevov, ampak le pašnike z ekstenzivno pašo. Uspeh dragega zgibnika se je v povezavi s privlačevanjem s konji neprimerno povečal; še posebej pa se je izboljšala kakovost izvleka. V članku so do podrobnosti navedli vse priprave, stroške za vzdrževanje konj, način vzdrževanja, vprašanje kovanja (konj ne podkujejo, ker to ni potrebno in ker bi podkve delale škodo v gozdu - za naš kras to najbrž ne bi bilo primerno). Do potankosti je opisano delo. Med posebnostmi naj omenim, da so s konji ravnali gozdni delavci, ki so se brez večjih težav privaditi na novo delo. Pri tem je moral mojster za delo s konji opraviti tečaj spravila lesa s konji. Delali so na uro in ne v akordu, ne glede na vreme. Zgibniki v mokrem vremenu niso delali. Škode v sestojih so bile neznatne. Posebej so prika- zani stroški, ki so pri delu s konji zelo ugodni, če ne gre za daljši dnevni prevoz konj. Ti stroški pa so bili pri kmetu občutno nižji kot pri gozdni upravi. Privlačevanje s konji in vlačenje z zgibnikom je bilo občutno cenejše od uporabe brezžično upravljanega vitla. Triletni poizkus je pokazal naslednje: 1. Delo z režijskimi traktorji se ne more meriti z delom zasebnikov. 2. Gospodarnost uporabe konjev je močno odvisna od prevoza konj v gozd in iz gozda. 3. Vzdrževanje konj se je tudi v neugod- nih razmerah gozdne uprave pokazalo za uspešno. 4. Uporaba konj pri gozdni upravi je spodbudila kmete, ki so kljub težnjam po splošni mehanizaciji spet kupili konje. Pre- cej pa je k temu pripomogla tudi občutna subvencjja ministrstva za prehrano, kmetij- stvo in gozdarstvo pri nakupu konj in zaboj- nika za njihov prevoz. Ta znaša 30% na- kupne cene. 5. Pri gozdnih delavcih se je zaradi pred- videnega vzgojnega učinka spremenil od- nos do negovalnega poseka in spravila lesa. Podoben pozitivni učinek pa se je pokazal tudi pri delu z vitlom. 6. Primerjava med konjem in vitlom je pokazala naslednje: - Konji so nekoliko uspešnejši od vitla. - Pri zasebnikih so bili konji bolj uspešni predvsem zaradi visokih nakupnih stroškov za vitel. - Konj ima veliko prednost pred vitlom pri prevezovanju tovora na zgibnik. - Pri vleki s konji so odpadli delo z žično vrvjo, motorni hrup in smrad, kar je priteg- nila tudi tiste delavce, ki so kazali veliko naklonjenost stroju. Presenetljivo je bilo, da so se domala vsi mlajši delavci odločili za konje. - Konj je gibčnejši, še posebej pri težkih terenskih razmerah, potezna moč konja je bolj elastična. - Vlačenje s konjem varuje gozdni sestoj bolj kot uporaba vitla. - Uporaba konj je omogočila redčenje na velikih površinah brez poškodb v sesto- jih. Uprava je po treh letih konje prodala. Spravilo lesa so prevzeli pogodbeni zaseb- niki, ki so si medtem ponovno priskrbeli konje. Medtem je bavarsko ministrstvo začelo močno pospeševati uporabo konj v gozdo- vih. Tako opravi gozdna uprava Regens- burg (največja na Bavarskem) s 155 konji pogodbenih zasebnikov kar 33% vsega privlačevanja in vlačenja pri skupnem etatu 1,200.000 m3 . Zanimivo je, da so pogodbe razmeroma enostavne. Posebnost pa je, da znaša plačilo za skrbno spravilo lesa (spravilo brez poškodb sestaja) po pogodbi celih 30%. Pogodbeni podjetniki in kmetje so v po- govoru povedali naslednje: ))Kaj pa je bolj zdravo za okolje kot pred hlod vprežen ,stroj' z eno KM brez izpušnih plinov. Kme- tje smo konje prodali in jih zamenjali za jeklene, ker gozdarji nekoč niso več hoteli videti konja v gozdu. Toda časi so se spremenili. Spoznali smo, da gozda ne moremo več prepustiti na milost in nemilost brezčutnemu stroju. Kmetje smo posnemali gozdno upravo, konj je spet tu. Delo pri traktorju in vitlu za zmeraj uniči delavca - ropot, smrad, tresljaji, vlačenje težkih žic itd. Delo s konji res pritegne, posebej tiste, ki imajo veselje do živali, in teh ne manjka. Ravnanje s konjem in z gozdom je negoval- no. Tako delo si seveda zasluži boljše plačilo, do 30%. Za traktorjem ostaja v gozdu pošastno bojno polje, še posebej v slabem vremenu. Pri delu s konjem pa je povsem drugače.« Povsod tam, kjer gozdarstvo opušča pri- mitivne sečnje na golo in išče skrbnejše poti, je dobro vzgojen konj zlata vreden. Konj in človek, oba najdeta skupno govori- co. Danes so s konji spet zaposlene cele družine. ln še nekaj. Bavarska gozdarska služba že nekaj let opušča uporabo helikop- terja. Ta stane 50 OM na minuto. Zavedajo se, da bi s takim spravilom uničili še zadnje kotičke ohranjene narave. Tudi tja se uspešno vrača konj. Danes tudi v ostalih deželah ZRN na novo uvajajo konje pri delu v gozqu. V zadnjem času je zato v nemških knjigarnah mogoče najti celo vrsto knjig o negi, vzgoji in uporabi konjev. Vrstijo se tečaji. Na njih poskušajo priklicati v spomin stare prever- jene izkušnje pri delu s konjem v gozdu in uvajajo novosti. številki AFZ 51/52 (1987) in 7 (1988) s številnimi članki obravnavata ponovno uvajanje konja. Dodan je tudi pregled literature. Vidimo torej, kaj lahko pomeni pobuda direktorja ene same gozdne uprave, v tem primeru v Ebrachu na Bavarskem. Sprožila je celo gibanje ))Zdravo delo za zdrav G. V. 2189 83 gozd« z dobro premišljeno kulturno pove- zavo med človekom, živaljo in strojem. Za podobne pobude je tudi pri nas možnosti na pretek. VIRI 1. Sperber, G.: Versuch mit dem Einsatz ver- waltungseigener Pferde beim Vorruecken von Schwachholz im Forstamt Ebrach; Allgemeine Forstzeitschrift, 1981, Marz, S. 270-274. IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 907 2. Klingholz, R.: Komm Lies, 's gibt an hofern; Zeit Magazin, i 984, N° 52 - Dezember, S. i 3.- 14. 3. Oberforstdirektion WOrzburg: Vollzug des Waldgesetzes; WOrzburg, 1982, tipkopis, 5 str. 4. Forstamt Ebrach: Vereinbarung Ober das ROcken von Holz im StOcklohn; Ebrach, 1988, obrazec, 2 str. 5. Forstamt Ebrach; Markblatt Ober ROcken und Lagern von Holz; Ebrach, 1979, tipkopis, i str. 6. Allgemeine Forstzeitschrift, 1987, N° 51/52. 7. Allgemeine Forstzeitschrift, 1988, N° 7. Načini spoznavanja in reševanja ekoloških problemov Alan MILLER1 Int. J. Environmental Studies, 1985, 26. PREDGOVOR Za gozdarstvo je v zadnjem času zna- čilno nasprotje med spoznavanjem in reše- vanjem problemov. Tako gozdarstvo po eni strani vse bolj občutimo kot ekološko pano- go, po drugi pa vanj prodirajo različne, specializirane tehnologije z analitičnim, ne- prizadetim načinom razmišljanja. V članku Alana Millerja, biologa in profesorja psiholo- gije, morda lahko najdemo izhodišče za razmišljanje o reševanju gozdarskih (ekolo- ških) problemov ter za boljše povezovanje in razumevanje med strokovnjaki, ki pri svojem delu uporabljajo različne načine spoznavanja, kakor tudi napotek za njihovo nadaljnjo vzgojo in izobraževanje. * * * NAČINI SPOZNAVANJA Izraz >>način spoznavanja« se ne nanaša na strokovno znanje ali na raven inteligen- ce, pač pa na dosledno strategijo določene osebe pri reševanju problemov. Različne načine spoznavanja je mogoče predstaviti z modelom (slika 1 ), ki ga opredeljujeta dve pravokotni psihološki razsežnosti, subjek- tivno - objektivno in analitično - celost- 84 G. V. 2189 no. Položaj posameznika v modelu niha glede na počutje in okoliščine, vendar pa je to nihanje navadno zelo omejeno. Z voljo se torej posameznik težko prilagodi nači­ nom spoznavanja, ki so drugačni od njemu lastnega. OBJEKTIVNO analitični sistemski o znanstvenik teoretik (') z m 1{.) r i= o :J en <( -t z z <( mistik humanist o SUBJEKTIVNO Slika 1 : Načini spoznavanja a) Analitično-holistična razsežnost aa) Analitična usmeritev temelji na pod- meni, da lahko probleme učinkovito pro- učimo tako, da jih razdelimo na sestavne dele. Z obravnavanjem posameznih delov dobimo podatke, ki jih lahko združimo v izčrpno razumevanje problema. Posledica analitične usmeritve je reduktivno reševa- nje problemov. ab) Celostno (holistično) razmišljanje je nasprotno manj obremenjeno z analitičnimi podrobnostmi, bolj pa se ukvarja z razvo- jem obravnave problema v najširšem smi- slu. Bistvo tega načina razmišljanja je, da upošteva obstoj lastnosti sistemov, ki jih ne moremo razodeti z enostavnim sešteva- njem spoznanj o lastnostih posameznih delov in da so lastnosti celostnega sistema ključnega pomena. Celostni pristop si po- maga s spekulativnim in pogosto intuitivnim razumevanjem problema, kar analitik zaradi pomanjkanja zadovoljive empirične pod- lage ocenjuje kritično. b) Objektivno-subjektivna razsežnost ba) Mislec, ki verjame v objektivnost, meni, da moramo probleme reševati z objektivno logiko, na podlagi empiričnih podatkov, ki jih je treba zavarovati pred onesnaževalnim vplivom subjektivnosti. bb) Subjektivni mislec nasprotno meni, da osebne pristranskosti ni mogoče izklju- čiti iz posameznikovega razmišljanja in da je za učinkovito razmišljanje odločilno vklju- čevanje čustev. c) Štirje načini spoznavanja Na podlagi omenjenih dveh psiholoških razsežnosti je mogoče določiti štiri idealizi- rane ali stereotipne načine spoznavanja. ca) Objektivno-analitično. Ta reduk- cionalistični način je značilen za strokovnja- ka, ki nepristransko išče dejstva, ki bi lahko pomagala pri reševanju problemov, s kate- rimi se srečuje družba. Analitik je od ostalih ved jasno ločen specialist, vrednote ga ne zanimajo, je apolitičen, neoseben, natan- čen, vesten in nedvoumen. Temelj resnice so zanj soglasnost, sporazum, zunanja ve- ljavnost in nadzorovano poizvedovanje. Ceni natančno, nedvoumno in empirično znanje. cb) Objektivno-holistično. Ta način razmišljanja je značilen za sistemske teore- tike. Imajo podobne poglede kot analitiki, od katerih se razlikujejo po stopnji redukci- je. Običajno ne zbirajo podatkov o mejnih vidikih problema, ampak si prizadevajo raz- viti celostno podobo, ki temelji na objektiv- nih in kvantitativnih podatkih, če so ti do- stopni. Verjamejo, da je mogoče kompleks- ne sisteme izraziti matematično, z modeli, ki so uporabni pri reševanju problemov. Meje z drugimi vedami niso jasne, a ravno tako kot analitike jih vrednote ne zanimajo, so neosebni in apolitični. Temelj resnice iščejo v sporu med nasprotujočimi si teori- jami in v izčrpni, povezovalni graditvi svoje. Cilj znanosti je zanje izgraditev najširše mogoče koncepcijske sheme. cc) Subjektivno-holistično. Humani- stični slog je značilen za tiste strokovnjake, ki pogosto presojajo pomen znanosti v družbi, značilen je za ustvarjalno misel, ki je intuitivna in predzavestna. Objektivnost ni izključena, toda čustvom in vrednotam je pripisano pomembno mesto pri razmišlja- nju. Humanist ni specialist in meni, da znanosti brez vrednot ni in da je ta politična. Temelj resnice išče v sporu med objektiv- nim in subjektivnim znanjem, cilj znanosti pa je podpora razvoja človeštva v najširšem smislu. Humanist je pristranski, domiselni, spekulativni pospeševalec, ki hoče biti osebno vpleten v družbeno dogajanje. cd) Subjektivno-analitično. Tako mi- slijo tisti, ki subjektivno povezujejo s posameznim, se obračajo navznoter, v svet mistike, v iskanju razsvetljenja. Podrobno proučujejo posameznikove izkušnje in eko- loška vprašanja povezujejo s posamezni- kovo zavestjo in moralnostjo kot odsev naših izkrivljenih značaj ev. Rešitve iščejo v spreminjanju posameznikovega obnašanja. Znanost bi po njihovem morala izhajati iz poezije, književnosti, glasbe in mistike kot starimi, višjimi načini spoznavanja. Temeljiti bi morala na vrednotah, priznavati bi morala nevzročno in neracionalno, biti bi morala naklonjena, politična in celo akcijska. Te- melj resnice mistiki iščejo v poglobljenem osebnem znanju in izkušnjah, znanosti pa nalagajo, naj pomaga ljudem pri spoznava- nju in doseganju samopotrditve. So pri- stranski, domiselni, poetični razlagalci po- sameznega. G. V. 2/89 85 d) Načini spoznavanja in vedenja Ugotovili so, da so načini spoznavanja vgrajeni v osebnostih posameznikov. Tisti, ki so usmerjeni le v enega izmed njih, se ne morejo obrniti k povsem drugemu in če bi hoteli spremeniti svoj prevladujoči slog, bi morali spremeniti tudi svoje vedenje. To se običajno ne dogaja in zato se specialisti v načinih spoznavanja med seboj ne razu- mejo. RAZVRSTITEV PROBLEMOV Probleme lahko razdelimo na (a) obvlad- ljive in (b) ))hudobne", neobvladljive. Ob- vladljive probleme lahko pojmujemo kot zaprte sisteme, ki se jih lahko lotimo z vpeljanimi metodami in koncepti. Obstaja velika verjetnost, da jih bomo rešili. Neobvladljive probleme lahko ponazo- rimo z odprtim sistemom. So kompleksni in jih je težko določiti, poleg tega pa so do- stopni podatki nepopolni, nejasni ali dvom- ljivi. Razviti je treba nove osnutke in meto- de, ki nas pripeljejo do »rešitve«, ki pa je navadno delna in začasna. Obvladljivi problemi so značilni za geofi- zikalni svet in so rešljivi z objektivno-anali- tičnim načinom spoznavanja, kar je v zad- njih dvesto letih privedlo do izjemnih uspe- hov. Zato je objektivno-analitični slog pre- vladal in pričakujemo, da bo mogoče z njim rešiti tudi »hudobne<< probleme. Mednje nedvomno sodijo ekološki problemi, ki so med najbolj kompleksnimi, saj so sestav- ljeni iz geofizikalnih, psihosocialnih, filozof- sko-etičnih in drugih komponent. Običajna pot pri reševanju »hudobnih« problemov je zmanjšanje njihove kompleks- nosti- pretvarjamo se, da rešujemo obvlad- ljive probleme. Osredotočimo se na tehni- ške vidike in se izogibamo psihološkim in vsem drugim sestavinam, uporabljamo objektivno-analitične metode, kar je seveda napaka. Idealno bi bilo, če bi pri določanju problema uporabili vse načine spoznavanja in tako poskusili priti do rešitve. UJEMANJE IN NASPROTOVANJE ,,Hudobnih« problemov bi se morali lotiti tako da bi najprej dodobra spoznali naravo prob,lema, se. obrnili v svojo notranjost in 86 G. V. 2189 potem primerno razvrstili spoznavne sloge. Tak, sicer idealistično zastavljen pristop bi moral biti conditio sine qua non strokovne kompetence, nekaj, kar bi morale neg~vati tudi šole pri svojih študentih. V praksr pa problemov seveda ne rešujemo tak~. Zdi se škoda časa za razgovor o naravr pro- blema in za oblikovanje najustreznejše stra- tegije pri iskanju rešitve. Navadno se vsak izmed sodelujočih umakne na )>svoje pod- ročje« in obdeluje tisti del ,,problema«, ki mu ustreza po metodi in slogu, katerega navadno uporablja. ZDRUŽEVANJE NAČINOV SPOZNAVANJA a) Integralno razmišljanje pri posamezniku Pri najbolj učinkovitem načinu integral- nega razmišljanja je oseba sposobna u~o~ rabljati vse štiri načine in zlahka prehaJati z enega na drugega glede na zadane naloge. V tem primeru gre za raznolikost ~ razmišljanju. Takšen mislec lahko uporabi subjektivno-holistično znanje pri oblikova- nju problema in pri rešitvah, bolj objektivno- analitičnega pa pri preverjanju hipotez in oblikovanju odločitev. Njegova prednost pred specialistom je dejstvo, da se pri reševanju problemov vsi štirje načini spo- znavanja medsebojno oplajajo. Obenem je pomembno, da lahko nenehno preverja fiziološko-etično plat svojega dela, kar je značilnost mističnega načina spoznavanja. b) Združevanje v skupinah specialistov Ker je razmeroma malo posameznikov raznolikih mislecev, se ponuja rešitev pove- zovanja nadarjenih v izvedenske skupine, ki pa so redkokdaj uspešne, zaradi slogov- nega spora med posamezniki. Tako specia- listi ne morejo doseči sporazuma niti pri oblikovanju problema in nadaljevanje dela je obsojeno na neuspeh. Nujno je torej, da je vsak posameznik izobražen tako, da je sposoben uporabljati vse štiri načine spo- znavanja. VKLJUČITEV V EKOLOŠKO IZOBRAŽEVANJE Raziskave načinov spoznavanja in izbire poklicev kažejo, da študenti težijo k izbiri tistega poklica, ki se ~jema z njihovimi že vgrajenimi slogi. Če med študijem ugotovi- jo, da niso izbrali pravega programa, se preusmerijo drugam ali pa študij opustijo. Umetnostne in humanistične vede privab- ljajo študente z mističnim ali humanističnim načinom spoznavanja, medtem ko se za tehniko odločajo študenti, ki jim je bližji »analitični<< ali »sistemski<< slog. Ozko us- merjeni programi na univerzi navadno samo poglabljajo zgodnjo slogovno specia- lizacijo študentov in ne spodbujajo tovrstne raznolikosti. Zato se diplomanti različnih ved v praksi ne morejo sporazumeti in se Oxf.: 156 učinkovito lotiti vedno pogostejših ))hudob- nih« problemov. Vendar v Veliki Britaniji ugotavljajo, da je med dijaki tudi precejšen delež takih s smislom za integralno razmišljanje, pri kate- rem uporabljajo vse načine spoznavanja. Ti se navadno odločajo za vede, kot so biologija, zemljepis ali ekologija. V naših razmerah je takšna veda nedvomno tudi gozdarstvo. Zato in zaradi »hudobnih« pro- blemov v njem in na njegovem obrobju pa moramo še naprej negovati prav vse opi- sane načine spoznavanja. Priredil: Sašo Golob Ugotovitve in predlogi s posvetovanja na temo gozd-divjad Ljubljana, 17. in 18. marca 1988 Na posvetovanju GOZD-DIVJAD, ki ga je pripravila strokovna komisija za usklaje- vanje odnosov med gozdom in divjadjo pri Samoupravni interesni skupnosti za go- zdarstvo Slovenije 17. in 18. marca 1988 na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo Slovenije v Ljubljani, so bile na podlagi predavanj in razprave sprejete ugotovitve in predlogi. Osnovni namen posvetovanja je bil pri- praviti skupne predloge za skladno načrto­ vanje ter za tako organiziranost, ki bo to omogočila, še posebej uresničevanje načr­ tovanih obveznosti za plansko obdobje 1991-1995 ter obdobje do leta 2000. Za to obdobje bo namreč treba izdelati, uskladiti, sprejeti in potrditi: - gozdnogospodarske načrte območij (1991-2000) za vsa gozdnogospodarska območja v SR Sloveniji, - srednjeročne lovskogospodarske na- črte (1991-1995) za vsa lovišča v SR Sloveniji, - obnovljene gozdnogospodarske na- črte enot (desetletne) za gozdnogospodar- ske enote. Ugotovitve: 1. Na posvetovanju smo izhajali iz ugo- tovitev, stališč in predlogov, ki so jih skupaj izoblikovali gozdarji in lovci na gozdarskih študijskih dnevih GOZD-DIVJAD, ki so bili 28. in 29. januarja 1980 v Ljubljani. Po osmih letih ugotavljamo, da večina takratnih ugotovitev še vedno drži. Vsekakor pa so v sedanjem času veliko bolj jasne poti za urejanje odnosov med gozdom in divjadjo, udeleženci v tem procesu pa so v glavnem seznanjeni z delitvijo obveznosti za skladno in sočasno načrtovanje in opravljanje nalog za ohranjanje naravnega (gozdnega) pro- stora ter divjadi v njem. 2. Širše družbeno dogovarjanje in uskla- jevanje interesov lovskih organizacij z dru- gimi uporabniki naravnega prostora v lov- G. V. 2189 87 ska-gojitvenih območjih pri zagotovitvi skladnejšega razvoja gospodarjenja z divja- djo in okoljem ni dalo pričakovanih rezulta- tov. Na tem področju večina lovskih organi- zacij ni niti izrabila možnosti niti opravila nalog, ki jih določajo družbeni dogovori po lovsko-gojitvenih območjih. Zveze lovskih družin, ki so nosilci nalog za delovanje lovsko-gojitvenih območij, se ukvarjajo predvsem z društvenimi nalogami ter z lovstvom v ožjem pomenu. Dogovarjanje o urejanju medsebojnih odnosov je še najbolj steklo v krimskem, notranjskem in kočev­ sko-belokranjskem lovsko-gojitvenem ob- močju. V kočevsko-belokranjskem. notranjskem in pomurskem lovsko-gojitvenem območju se lovskim organizacijam še vedno ni po- srečilo enotno organizirati. Objektivne možnosti za uresničevanje družbenih dogovorov ovira tudi številnost njihovih udeležencev. V nekaterih okoljih lovske organizacije kljub iniciativnosti, družbenim in strokovnim argumentom pri drugih uporabnikih pro- stora- pri gozdarjih, še zlasti pa pri kmetij- Gih, niso naletele na pripravljenost za sode- lovanje. Tako se učinkovitost podružbljanja lovstva še zmanjšuje. 3. Gozdarske in lovske organizacije pre- malo naredijo za preprečevanje poškodb divjadi in škode, ki jo ta povzroči - tako na področju ohranjanja in izboljševanja narav- nega okolja kakor na področju zaščite. Sporazumov s tega področja večina go- zdarskih in lovskih organizacij še ni spreje- la, čeprav so obvezni (69. člen zakona), osnutke pa so gozdarske in lovske organi- zacije prejele že pred leti. 4. Nekatere vrste divjadi se prostorsko širijo tudi v tista lovsko-gojitvena območja ali njihove predele, v katerih ni primernih pogojev zaradi obnove gozdov in kmetij- stva. To velja predvsem za jelenjad, da- mjeke in muflone. Divjad smo v zadnjih osmih letih kar dvakrat rajonizirali; vendar brez ustrezne strokovne podlage: - z družbenimi dogovori po lovsko-goji- tvenih območjih (1980-1982), - s samoupravnim sporazumom o enotnih gojitvenih smernicah in o rajonizaciji divjadi v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990. Vsi ukrepi v okolju in pri divjadi bi morali 88 G. V. 2189 biti le upoštevanje rajonizacije v najširšem pomenu (definicija s študijskih dni Gozd-di- vjad 1980). Zato ugotavljamo, da rajoniza- cija ni bila dovolj trdna strokovna podlaga za načrtovanje v obdobju 1986-1990. 5. Lovskogospodarsko načrtovanje zdaj sicer ni usklajeno s predpisi o družbenem planiranju, vendar se je načrtno delo v slovenskih lovskih organizacijah močno uveljavilo. Lovskogospodarski načrti za to srednjeročno obdobje (1986-1990) so v glavnem kakovostni, gozdarske organiza- cije pa so sodelovale predvsem s svojimi mnenji in predlogi pri potrjevanju načrtov. 6. V gozdnogospodarskih načrtih obmo- čij in gospodarskih enot še vedno niso zapisane obveznosti gozdarskih organizacij pri ohranjanju in vzdrževanju prednostnih površin (po funkciji) za divjad, kljub temu da je Republiški komite za kmetijstvo. go- zdarstvo in prehrano izdal (začasna) navo- dila za to področje. Lovske organizacije v večini območij niso primerno organizirane za pripravo strokovnih predlogov, ki bi jih nato gozdarske organizacije vnašale v gozdnogospodarske načrte. Posvetovanje je tudi ugotovilo. da mora pri načrtovanju vsak uporabnik naravnega prostora oziroma dejavnosti v tem prostoru opredeliti lastne naloge in pravice, vendar ob upoštevanju večnamenskosti gozdov in naravnega prostora. 7. Število raziskovalcev in obseg ter ak- tualnost raziskovalnih nalog s področja od- nosov med gozdom in divjadjo niso v raz- merju niti s problematiko tega področja niti z drugimi raziskovalnimi področji v gozdar- stvu. Ob tem pa ponovno ugotavljamo, da je še posebej zapostavljeno izobraževalno in raziskovalno delo s področja razmerij med kmetijskim prostorom in divjadjo. 8. V gozdnogospodarskih organizacijah niso niti usposobljeni niti organizirani tako, da bi urejanje odnosov med gozdom in divjadjo spadalo med redne delovne nalo- ge, kljub temu da deklarativno razglašamo pomen vseh vlog gozda (večnamenskost). Predlogi: 1. Na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani bi bilo treba povečati delež raziskovalnega dela in izo- braževanja s področja usklajevanja odno- sov gozd-divjad-kmetijski prostor, kar po- meni odmeriti več prostora ekologiji gozd- nega in kmetijskega prostora. Raziskovalno delo s tega področja naj bi opravljale tudi druge raziskovalne ustanove v SR Sloveniji. število raziskovalcev in raziskovalnih na- log za področje odnosov gozd-divjad-kme- tijski prostor (ekologija gozdnega in kmetij- skega prostora} je treba uravnotežiti ali vsaj prerazporedili, tako da bo to področje obravnavano enakopravno z drugimi dejav- nostmi na Biotehniški fakulteti. Predlagamo pretehtanje možnosti organiziranja po- sebne enote za to področje na Biotehniški fakulteti. 2. V program raziskovalnih dejavnosti naj bi vključili raziskovalno in strokovno delo pri najbolj aktualnih nalogah za obdo- bje 1991-2000 na področju odnosov gozd- divjad: - biotehniška dela - osnovo za ohranje- vanje in izboljševanje gozdne_ga prostora ter za preprečevanje škode od divjadi in poškodb divjadi, - rajonizacija za jelenjad, muflone, da- mjeke in divje prašiče na podlagi razmer v naravnem okolju gozdnate krajine, - metodologija za ugotavljanje merljivih kazalcev v okolju in pri divjadi za ocenjeva- nje teženj razvoja odnosa gozd - divjad (»kontrolna metodacc}, - enotna metodologija za ocenjevanje škod od divjadi v gozdovih, - raba najbolj smotrnih metod in sred- stev za varstvo gozdov. 3. Na podlagi strokovnih ugotovitev bi bilo treba določiti v prostoru intenzivnosti ukrepov pri varstvu, gojitvi in lovu divjadi (rajonizacija), kar bo ena izmed strokovnih podlag (ne samoupravni sporazum!} za gozdnogospodarske in lovskogospodarske načrte. 4. Vloge gozda za živalski svet, s tem pa tudi za divjad, vgraditi v gozdnogospo- darske načrte območij, ki so podlaga za: - gozdnogospodarske načrte enot, - lovskogospodarske načrte lovišč. Vsebino družbenega dogovora v lovsko- gojitvenem območju, ki je že sprejet v vseh območjih v SR Sloveniji, je treba vnesti v gozdnogospodarski načrt območja. Tako postane načrtovanje vloge gozda za divjad sestavni del gozdnogospodarskega načrta območja. 5. Zakonodaja za podtočje planiranja se bo spremenila, še posebej je to nujno za prostorsko planiranje. Pri spremembah in dopolnitvah zakonodaje s tega področja je zato treba dejavno sodelovati s predlogi in utemeljitvami, kar je interes in naloga go- zdarskih in lovskih organizacij. Zato se zdaj lahko opredeljujemo le za strokovne pod- lage gozdnogospodarskih in lovskogospo- darskih načrtov, ki bodo v vsakem primeru potrebne in sestavni del družbenega plani- ranja. 6. Gozdnogospodarske organizacije naj se tako organizirajo ali usposobijo, da bodo zmogle zagotoviti načrtovanje vseh najpo- membnejših vlog gozda in gozdnega pro- stora. Za načrtovanje odnosov med go- zdom in ·divjadjo ter za načrtno delo na področju živalskega sveta je treba organizi- rati skupinsko delo ter sodelovanje z lov- skimi organizacijami in zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine. 7. Lovska zveza Slovenije in Skupnost OZD za lovstvo in ribištvo Slovenije bosta v skladu s svojimi nameni in programi posvetila več pozornosti strokovnemu us- posabljanju in razvijanju tistih oblik dela, ki bodo prispevale k strokovnejšemu delu, na primer: - izvedbi posebnih programov usposab- ljanja za sestavo lovskogospodarskih na- črtov, - dopolnilno izobraževanje za urejanje odnosov gozd- divjad, - delovne oblike posvetovanj za ak- tualna vprašanja pri rajonizacjji (ukrepov v okolju in pri divjadi) za plansko obdobje 1991-1995. Komisija za pripravo sklepov G. V. 2189 89 še nekaj misli s posvetovanja o gozdu in divjadi Na legendarnem Kočevskem Rogu sto- letni jelovo-bukovi gozdovi počasi propa- dajo s krmežljavo bukovino na ogolelih skalnatih grebenih. črna vizija ni pretirana - ob upoštevanju teženj, ki jih ugotavljamo z analizami po- mlajevanja in sušenja jelke; spremljanjem vse večjih zahtev in vlaganj v obnovo in zaščito gozdov; umiranjem in vse težjim gospodarskim položajem. Odnos med gozdom in divjadjo je torej le del problema, a danes na Rogu najtežji. Gre za obstoj gozda. Jelenjad onemogoča obnovo: v mladju ni jelke, višje od 20 cm, javor in brest izgineta pri prehodu v goščo. (Ne )zavestno odpisujemo ponos naših go- zdov in izgubljamo mnogo, mnogo več kot samo les. Tomaž Hartman Zavestno in podzavestno prevzema gozd v vsakodnevni praksi vlogo rezervata. Zlasti v agrarni krajini, kjer je prvobitno življenje najbolj spremenjeno in ogroženo, postajajo gozdni otoki Noetove barke, na katere se rešujeta naravni rastlinski in živalski svet. Noetova barka našega gozda postaja tesna. Nanjo se je zateklo mnogo brado- KNJIŽEVNOST Oxf.: 3(048.1) Gozdni proizvodi LIPOGLAVŠEK Marjan: Gozdni proizvo- di: učbenik, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1988, strani 115. Profesor dr. Marjan Lipoglavšek, vodja katedre za pridobivanje lesa pri Biotehniški fakulteti - VTOZD za gozdarstvo, Univerze v Ljubljani, je prizadeven pedagoški dela- vec, ki svoje vzgojno delo plemeniti in bogati tudi s pisanjem strokovnih knjig s področja izkoriščanja gozdov. Novi učbenik 90 G. V. 2189 lomcev, mnogo izgnancev, pa tudi nekaj slepih potnikov. Nihče nas ni vprašal, če jih hočemo ali ne. Tu so, naši so in naša moralna dolžnost je, da jih ohranimo. če jih vržemo čez krov še gozdarji, ne bodo preživeli. Drug za drugim prihajajo in nam polagajo najdenčke na gozdni prag: lovci, naravo- varstveniki, kmetijci, vodarji ... in nas pre- pričujejo, da bo v gozdu zanje najbolje. Gozdarji pa nih amo med občutkom moralne dolžnosti in vsakdanjo banalnostjo gospo- darskega računa. Z ihto dvomljivca se pre- pričujemo o očitni resnici, da je žival del gozda. Gozd pa je del prostora -torej je žival tudi del prostora pa čeprav le na begu z enega gozdnega otoka na drugega. Gozd in živalski svet bosta trpela, dokler ne bomo vsi, ki nam je mar obeh, dosegli, da naše prostorsko načrtovanje ne bo le tiha in srdita borba za uveljavljanje delnih (sektorskih) interesov, tj. za maksimiranje gospodarskih učinkov posameznih uporab- nikov prostora, ampak celostno usklajeva- nje interesov vsega živega. dr. Boštjan Anko Izbral ž. V. za dijake srednje gozdarske šole je samo nadaljevanje že izdanih strokovnih knjig s tega področja. Do zdaj je izdal knjigo »Goz- dni proizvodi«, 1980, 211 strani, kot učbe­ nik za študij na BF-oddelku za gozdarstvo, nato novo izdajo knjige ,>Gozdni proizvodi«, 1981, 189 strani, kot priročnik kmetom za delo v gozdu, in priročnik ,>Tehnika dela pri sečnji«, 1988, 31 strani, kot strokovni pripo- moček za delo v gozdu. Vse izdane publi- kacije so res velik in zaokrožen prispevek na pomembnem strokovnem področju izko- riščanja gozdov, ki je zadnja faza stolet- nega prizadevanja več generacij gozdar- skih kadrov. Nova knjiga je napisana predvsem kot učbenik za srednje izobraževanje v gozdar- stvu, hkrati pa je dober priročnik vsem kadrom v gozdarski praksi. Vsebina učbe­ nika je podrobno in zelo pregledno razčle­ njena, v desetih poglavjih zajema naslednjo strokovno snov: 1. Proizvodna funkcija gozda 2. Zgradba in lastnosti drevesa 3. Lastnosti lesa 4. Napake lesa 5. Merjenje drevja in gozdnih sortimen- tov 6. Gozdni lesni proizvodi 7. Krojenje gozdnih lesnih proizvodov 8. Promet z lesom 9. Neposredna uporaba in osnovna pre- delava lesa 1 O. Postranski gozdni proizvodi. V prvem poglavju je avtor obdelal no- vejša splošna spoznanja o gozdu kot na- ravni tvorbi in gozdu kot pomembni prvini, ki je krojila zgodovinski razvoj človeštva od pradavnine do danes, nato pa s podatki nazorno prikazal naraščanje porabe lesa doma in v svetu. V drugem poglavju so podrobno opisane zgradba in lastnosti drevesa ter nepravilno- sti in napake v zgradbi, ki vplivajo na lastnosti lesa in so odločilne za presojo kakovosti in uporabnosti gozdnih lesnih sortimentov. V tretjem poglavju obravnava avtor last- nosti lesa. Vsako od lastnosti lesa tudi podrobno obdela. Ugotavlja pa, da imajo lastnosti lesa zelo široko območje vredno- sti, še zlasti, če pomislimo na pestrost vseh lesnatih rastlin. Zaradi preglednosti je vse lastnosti lesa razdelil na več skupin: fizikal- ne, mehanske, kemične, estetske in tehnič­ ne. Vpliv posameznih lastnosti lesa na tehnično vrednost lesa je zelo različen, zato šele skupek vseh lastnosti določa njegovo uporabnost. Posebej so s skicami prikazane tudi mikro- in makroskopske zna- čilnosti, po katerih lahko razpoznamo les posameznih drevesnih vrst. V četrtem poglavju so posebej prikazane napake lesa, ki vplivajo na lastnosti lesa, tako da za njegovo uporabo niso ugodne, čeprav so posledica čisto naravnega raz- voja oziroma rasti drevesa. Prav tako ugo- tavlja, da so številne napake posledica nepravilnih postopkov v samem pridobiva- nju lesa ali nadaljnjem ravnanju s sortimenti zunaj gozda. Tako razvršča napake deblo- vine v tri skupine: napake oblike, napake v strukturi lesa in napake zaradi zunanjih vplivov. Ob bogatih skicah, ki spremljajo tekst, je naveden tudi način izračunavanja stopnje kvarnega vpliva napak. V petem poglavju je avtor obdelal značil­ nosti drevesa, ki jih lahko izrabimo z nume- ričnimi znaki in ki jih tudi merimo; to so debelina, višina, volumen, sortimentna se- stava, kakovost in vrednost sortimentov, pa tudi velikost krošnje, debelina lubja in odpa- dek lesa. V šestem poglavju se spoznamo z gozd- nimi lesnimi proizvodi. Te ločujemo med seboj: po zunanjem videzu in osnovni obliki, - po načinu izdelave, po namenu uporabe, - po pomembnosti oz. množičnosti. Zelo pregledno pa jih razvršča po na- menu uporabe in po obliki. Tako govori v tem pregledu najprej o skupinah sortimen- tov in znotraj skupin o posameznih sorti- mentih. Ker so gozdni lesni sortimenti pri trgova- nju blago, in da se ne bi bilo potrebno vsakokrat kupcu in prodajalcu dogovarjati o značilnostih in kakovosti blaga - sorti- mentov- ter pogojih dobave, so iz trgovskih uzanc nastali nacionalni standardi. Tudi pri nas imamo standarde, ki jih avtor v tekstu podrobno razčleni za vse gozdne lesne sortimente ter jih poda tudi v preglednih tabelah. Tako sta značilnost in uporabnost posameznih gozdnih lesnih sortimentov osvetljeni z vseh strani. Zelo pomembno je sedmo poglavje, kjer avtor obrazloži namen krojenja lesa in na- čine, kako iz posekanega drevja izdelamo čimveč in čim uporabnejših in vrednejših gozdnih sortimentov za nadaljnjo predela- vo. Tako je krojenje samostojen delovni postopek, katerega rezultat je določitev mest prežagovanja na deblu, da bi lahko G. V. 2189 91 najbolje ovrednotili posekana lesno maso. V nadaljevanju podrobno podaja razlike in .značilnosti krojen ja iglavcev in listavcev. V osmem poglavju govori o prometu z lesom, kjer bralca seznanja s svetovno porabo lesa in s proizvodnjo in porabo lesa pri nas v Jugoslaviji in Sloveniji. Pri tem ga hvalevredno seznanja tudi s težnjami in problemi, ki jih srečujemo vsak dan na našem neurejenem lesnem tržišču. Bralca seznanja ne le z teoretskimi osnovami, kako naj bi delovalo normalno tržišče lesa, ampak tudi, kako in zaradi česa je zdaj v praksi drugače in neurejeno. V devetem poglavju pisec prikazuje v prvem delu neposredno uporabo gozdnih lesnih sortimentov iz skupine okroglega gradbenega lesa, drobnega tehničnega le- sa, tesanih pragov in sekundarnih cepljenih sortimentov. V drugem delu tega poglavja pa prikazuje postopke pri impregnacjji lesa in osnove ter tehnologijo pri mehanični predelavi lesa v žagarski industriji, pro- izvodnji turnirjev, proizvodnji raznovrstnih lesnih plošč in kemični predelavi lesa. Na koncu knjige pisec obdela še postran- ske gozdne proizvode, ki jih poleg lesa IN MEMORIAM Oxf.: 902.1 Inž. Ciril KAFOL 1915-1988 Po dolgi in mučni bolezni je 19. decembra 1988 preminil inž. Ciril Kafol, ugleden stro- kovnjak v gozdarski operativi. Bil je nečak Avgusta Kafola, nestorja slovenskega go- zdarstva, ki si je pridobil ugled pri pogozdo- vanju slovenskega Krasa. Inž. Ciril Kafol je bil po rodu iz zavedne učiteljske družine iz Čepovana na Primor- skem. Starši so bili zaradi svoje zavednosti preganjani in so se 1923. leta umaknili v Jugoslavijo, v Ptuj. Na ptujski gimnaziji je Ciril maturiral leta 1934, za svoj poklic si je 92 G. V. 2/89 štejemo v področje gozdnih sortimentov. Ti so, v primerjavi z glavnimi lesnimi sortimen- ti, malo pomembni, zlasti pri nas v Sloveniji, zato so v knjigi opisani sicer nazorno, a le v najmanjšem obsegu. Glavna odlika učbenika je zgoščenost in zelo dober pedagoški in didaktični pristop. Avtor hoče bralcu na hiter in .enostaven način prikazati bistvo obravnavane vsebine. K razumevanju snovi veliko pripomorejo številne, zelo uspele ilustracije izpod risal- nega peresa mag. Boštjana Koširja, ki je celotni učbenik opremil z njimi, kar pove- čuje njegovo strokovno vrednost. Gozdarski šolski center in gozdarska operativa sta dobila jedrnato in poglobljeno strokovno delo s področja pridobivanja in predelave lesa, ki bo obogatilo naše znanje v času, ko smo tudi v naši družbi začeli razmišljati o kvaliteti blaga in smotrnem izkoriščanju naravnih dobrin. Vsem gozdnogospodarskim organizaci- jam priporočam, da si knjigo oskrbijo pri izdajatelju in s tem obogatijo svoje stro- kovne knjižnice. Jože Ajdič izbral gozdarstvo. Diplomiral je leta 1942 v Zemunu in se istega leta tam tudi poročil. Prvi del vojne je prebil v Zemunu, leta 1944 pa se je prebil na osvobojeno ozemlje v črnomelj, kjer se je vključil v delo SNOS- a. Po končani vojni se je zaposlil v Ptuju in Kamniku, leta 1947 pa je prevzel Gozdno upravo v Bohinjski Bistrici, kjer je ostal 17 let. V letih 1964-1970 je bil šef gozdarske operative pri GG Bled. Nemirni duh ga je gnal po svetu. Leta 1970 se je vključil v prvo ekipo Slovenijalesa, ki je šla odpirat tropske gozdove v Afriki, gradit ceste in industrijske naprave v Bayangi. Leta 1975 je bil premeščen v Pointe Noire v Gabonu, kjer je za Slovenijales prevzel posle nakupa in odpreme tropskega lesa. Leta 1982 se je vrnil domov in se upokojil. Tri leta po osvoboditvi se je naša druž- bena skupnost znašla v velikih političnih ln ekonomskih težavah. Da bi prebrodili te težave in pridobili najnujnejša sredstva za izgradnjo industrije, je bil sprejet sklep, da se za nekaj let sečnja v gozdovih poveča na 2- do 3-kratno višino etata. Inž. Kafol pripada generaciji gozdarjev in lesarjev, ki je v letih 1949-1952 prevzela na svoja ramena organizacijo nekajkrat povečane proizvodnje. Delovne razmere so bile ne- normalne. Za gozdno delo so mobilizirali kmečko prebivalstvo, ki za to proizvodnjo ni bilo usposobljeno, mobillzlrali so vso vprežno živino. Pokazale so se velike te- žave pri preskrbi s hrano, senom, orodjem. Mehanizacije ni bilo, posek se je izvajal z ročnimi žagami, izvlek pa z vprežno živino. Kljub izjemno težkim pogojem so naši stro- kovni kadri častno izpolnili svoje naloge. Ta kampanja pa je imela tudi svoje korist- ne posledice. Naprednejši gozdarji so spo- znali, da je treba zamenjati stoletja stare metode ročnega dela v gozdni proizvodnji, gozdno delo je bilo potrebno mehanizirati in reorganizirati. Za cilj so si postavili, da bodo zmanjšali napornost gozdnega dela in bistveno pove- čali storilnost. Tem sklepom so sledile prak- tične akcije. Pri poseku so se začele uvajati nove motorne žage za enega moža, pri spravilu lesa so začeli uporabljati traktorje in nove zgibnike, pri nakladanju lesa hidrav- lična dvigala, ročno gradnjo gozdnih cest so zamenjali z mehanizirana. V 20 letih se je način gozdne proizvodnje preobrazil v celoti, storilnost gozdnega dela se je pove- čala za 5- do 1 O-krat. V tem obdobju smo v Sloveniji še uspeli slediti naglo razvijajoči se tehnologiji zahodnih držav Evrope in Amerike. V teamu, ki je v gozdarstvu uvedel so- dobno mehanizacijo in sodobne metode dela, je inž. Kafol zavzemal vidno mesto. Gozdne žičnice in žične žerjave so največ gradili prav na Tolminskem in Bohinjskem. Inž. Kafol je kot predavatelj sodeloval na zveznih tečajih za gozdne žičnice. Bil je med prvimi, ki so kljub odporom uvajali motorne žage, traktorje kolesnike, zgibnlke in lahke goseničarje. Inž. Kafol je pokazal svojo inventivnost tudi pri začetnih delih v Afriki. Sestavil je program za odpiranje gozdov v Bayangi in ga opremil s potrebnimi kalkulacijami. Inž. Ciril Kafol je bil markantna osebnost v naših gozdarskih vrstah. Odlikovala ga je šegavost, žilavost ln tudi odkritost. Rad je imel naravo, bil je vnet lovec in ribič. Za izvedene modifikacije nekaterih delov pri žičnicah je bil že leta 1951 proglašen za inovatorja. Za svoje vztrajno in uspešno delo je prejel odlikovanje orden dela z zlatim vencem. S svojim zavzetim delom si je zagotovil častno mesto v analih slovenskega gozdar- stva. Viktor Klanjšček G. V. 2/89 93 Oxf.: 902.1 Prof. Josip ŠAFAR 1906-1988 Po plodni dolgoletni strokovni aktivnosti nas je 11 . januarja 1988 v Zagrebu tiho zapustil izreden in prizadeven gozdarski strokovnjak!. profesor, dipl. inženir gozdar- stva Josip Safar. Josip Safar se je rodil 9. oktobra 1906 v Delnicah. Gimnazijo je obiskoval v Gospiču. Na gozdarski fakulteti vseučilišča v Za- grebu je diplomiral leta 1932. Zaposlil se je v rodnem Gorskem kotarju, kjer je najprej delal kot pripravnik v direkciji državnih go- zdov na Sušaku in nato kot upravitelj na gozdnih upravah v Delnicah, Fužinah in v Crikvenici. V začetku leta 1943 ga je italijan- ska fašistična oblast aretirala in obsodila na 18 let zapora. V italijanskih zaporih je bil do kapitulacije Italije. Po vrnitvi v damo- 94 G. V. 2189 vino se je vključil v delo Oblastnega narod- noosvobodilnega odbora za Hrvatska pri- morje. Po osvoboditvi leta 1945 je bil najprej direktor Gozdne direkcije v Reki, kmalu pa je bil premeščen na Ministrstvo za gozdar- stvo LR Hrvatske v Zagreb. S prihodom v Zagreb se začne za Josipa Šafarja obdobje znanstveno-raziskoval- nega dela na Inštitutu za gozdarske in lovske raziskave ter pisanje strokovne lite- rature. Do leta 1954 je bil direktor inštituta, nato pa do odhoda v pokoj, leta 1969, znanstveni svetnik. Z znanstvenim in publi- kacijskim delom je nadaljeval vse do leta 1981, ko mu bolezen ni več dopuščala normalnega dela. Strokovno področje Josipa Šafarja je bilo gojenje gozdov. V letih 1952 in 1953 se je izpopolnjeval na Tehniški visoki šoli v Zu- richu pri prof. Leibundgutu. Svoje strokovno znanje in obzorje je širil in bogatil tudi z vrsto študijskih potovanj v številne evropske države. S študijem in z raziskovalnim ter publicističnim delom si je pridobil široko strokovno usposobljenost, tako da je bil leta 1953 izbran za izrednega profesorja na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rinarstvo Univerze v Ljubljani, kjer je vse do leta 1959 predaval gojenje gozdov. Pou- dariti je treba, da je zadolžitve izrednega profesorja za gojenje gozdov v Ljubljani opravljal ob rednem delu na matičnem Inštitutu v Zagrebu. Generacijam gozdar- skih inženirjev, ki jim je predaval gojenje gozdov, je profesor Josip Šafar ostal v spominu po zanimivih predavanjih, izredno prijetnem odnosu do študentov ter kot go- reč zagovornik naravnega gozda in prana- ravnega načina gospodarjenja. Prav po- sebno ga imajo njegovi študenti v spominu kot izrednega poznavalca dinarskih visoko- kraških gozdov. Bibliografija Josipa Šafarja, ki je v celoti prikazana v Šumarskem listu št. 9-1 0/1988, obsega nad 200 enot, od znanstvenih in strokovnih del do prikazov in recenzij. Svoje operativne, strokovne, z·nanstvene in peda- goške izkušnje ter znanje je Josip Šafar strnil v knjigi »Ekološki i biološki temelji uzgajanja šuma« (Zagreb, 1963). V knjigo, ki je originalna tako po razporeditvi kot po obdelavi materije, je vtkana dominantna misel o gojenju gozdov, prostem vseh ša- blon. Pomembno je tudi uredniško delo Josipa Šafarja. Že prvo leto dela na Gozdarskem inštitutu v Zagrebu je organiziral sodelova- NAŠl NESTORJI Oxf.: 902.1 Anton ŠIVIC Inž. Anton Šivic se je rodil 13. februarja 1879 v Ljubljani. Po maturi na klasični gimnaziji l. 1899 je študiral gozdarstvo na Visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju, kjer je l. 1902 diplomiral. Bil je med ustanovitelji slovenskega akademskega društva >>Kras« na Dunaju in ves čas študija član društve- nega predsedstva. Prva leta je služboval kot gozdarski pri- stav pri Gozdnem ravnateljstvu kneza Schwarzenberga v Murau na Gornjem šta- jerskem, leta 1904 pa pri državni sekciji za zagrajevanje hudournikov v Beljaku. Ves preostali čas svojega aktivnega de- lovanja je delal na področju obče uprave za gozdarstvo in lovstvo, sprva pri Okraj- nem glavarstvu v Radovljici, nato do 1920 pri Deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani kot pomočnik deželnega nadzornika za gozdar- stvo in kot gozdarski referent za okraja Ljubljana in Kočevje. Bil je imenovan za člana deželne Komisije za agrarna operaci- je, v njej je zastopal gozdarstvo V$9 do upokojitve. Ob nastanku velikih županij l. 1924 je bil oblastni gozdarski referent pri ljubljanski županiji do njene ukinitve l. 1929. Takrat je postal šef odseka za gozdarstvo pri Banski upravi Dravske banovine, kjer se je l. 1939 tudi upokojil. nje in uredil ))Šumarski priručnikcc, ki je leta 1946 izšel na 1582 straneh in bil dragocen pripomoček praksi. Ob vsem drugem delu je bil Josip Šafar dve leti (1950 in 1951) urednik Šumarskega lista ter član ured- ništva prve izdaje ))šumarske enciklopedi- ja«. Uredniško in tudi strokovno delo je zaključil z monografijo o svojem Gorskem kotarju (1 029 strani), ki je izšla leta 1981. Franc Gašperšič Po osvoboditvi leta 1945 je bil zaposlen pri statističnem uradu Slovenije ter hono- rarno v Ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije. Do leta 1952 je bil pri Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije, kjer je bil kot eden prvih pobudnikov varstva narave na Slovenskem med ustanovitelji ))Alpskega varstvenega parka« v Dolini Tri- glavskih jezer (1924). Zbral je podatke za zaščito več prirodnih objektov ter redke flore in favne. Inž. Anton Šivic se je uveljavil predvsem kot pomemben kreator upravne gozdarske službe v prejšnji Jugoslaviji. Sodeloval je pri poenotenju gozdarskih in lovskih predpi- sov za vse dele združene Slovenije ter sodeloval pri ustanovitvi gozdarskega in lovskega katastra. Bil je med soustanovitelji gozdarske šole v Mariboru (1930). Reorga- niziral je upravo javnih gozdnih drevesnic ter uredil gozdarsko statistiko. Bil je vnet zbiralec in urejevalec zgodovinskega gra- diva za slovenske gozdove in gozdarske kadre, sestavil je gozdarsko bibliografija neprecenljive vrednosti. Zbiral je strokovne gozdarske izraze ter urejeval revije Lovec, Kmetovalec in slovenski del šumarskega lista. Uredil je tudi knjigo Gozdarstvo Slove- nije (1923). V omenjenih revijah je objavil G. V. 2189 95 -..J večino svojih člankov za gozdne posestnike in gozdarje. Inž. Šivic je bil več let odbornik Kranjsko primorskega gozdarskega društva ter sou- stanovitelj Jugoslovanskega gozdarskega združenja v Zagrebu ter njegove podruž- nice v Ljubljani. Leta 1952 je prejel Zlato diplomo univerze na Dunaju. Za zasluge na področju gozdarstva in lovstva je prejel več visokih odlikovanj. Bil je tudi častni član Kmetijske zbornice Dravske banovine ter častni član DIT za gozdarstvo in lesno industrijo. Bil je izredno ustvarjalen strokovni pisec, o čemer pričajo njegova dela in številni Viktor ŠUŠKOVIČ Inž. Viktor Šuškovič se je rodil4. oktobra 1909 v Mariboru. Po končani osnovni šoli in realki v Mariboru se je odločil za študij gozdarstva na Agronomsko-gozdarski fa- kulteti v Zagrebu, ki ga je l. 1931 tudi US(?ešno zaključil. Ze kot absolvent se je zaposlil in na posestvih Oskarja Koslerja v Ortneku opravljal razne geodetske meritve, po- trebne za izdelavo ureditvenih elaboratov za graščinske gozdove. Po opravljenih de- lih kot mnogi napredni slovenski intelek- tualci dolgo ni dobil službe pri državni direkciji. Leta 1934 ponujenega delovnega mesta pri gozdni direkciji v Ljubljani zaradi bolezni ni mogel sprejeti. Po treh letih zdravljenja na Golniku je nastopil službo praktikanta pri gozdnotehniškem odseku za urejanje hudournikov pri banski upravi v Ljubljani, kjer je deloval do aretacije 1942. S člankom >)Obrestovanje gozdnega kapi- 96 G. V. 2189 članki z različnih področij gozdarstva: Po- ljudna navodila za merjenje lesa, Ljubljana 1914, 1922; Predpisi o lovu in ribolovu v Dravski banovini, Ljubljana 1931 ; Splavar- ski promet po Dravi, Savi, Krki, Dreti, Savi- nji, Gozdarski vestnik 1939; Domovinski prirodni spomeniki, Prirodoslovna izvestja 1944; Gozdarska društva na slovenskem ozemlju, Gozdarski vestnik 1959; Življenje- pisi umrlih, za slovensko gozdarstvo za- služnih strokovnjakov, Ibid., 1959-62. Inž. Anton _Šivic je umrl v Ljubljani, 13. septembra 1963. Cvetka Koler tala((, objavljenim v Gozdarskem vestniku 1940 in s strokovno znanstveno razpravo >>Agrarna vprašanje in kmečko gozdarstvo Slovenije« se je uveljavil tudi na področju gozdarske ekonomije. Inž. Šuškovič je bil eden najbolj požrtvo- valnih članov slovenskega gozdarskega društva ter pobudnik ustanovitve gozdar- skega terenskega odbora OF v Ljubljani. Znotraj le-tega je organiziral marksistični krožek za pet tovarišev in jim razlagal osnove marksizma in leninizma, program KP Jugoslavije in njene cilje. V OF je bil aktivist obveščevalne službe. V rajonu Ljub- ljana-Center je bil odgovoren za narodno zaščito in bil član komisije za ugotavljanje vojnih zločincev. Inž. Viktor Šuškovič je umrl 4. maja 1945 pod streli belogardistov na Turjaku. Cvetka Koler NUDIMO EKONOMIČNA, VARNA IN EKOLOŠKO ČISTA VOZILA TER NADOMESTNE DELE. TAM Avtotrgovina TOZD PRODA'"INA ORGANIZACIJA MARIBOR Maribor, Ptujska c. 184, telefon 413 110 VIJ ISSN 0017-2723