Leto VII. štev. 186.
Poitnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v nedeljo 16. decembra 1923.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959.
Stane mesečno 20 Din, začasno 10 D. za Inozemstvo 30 Din, začasno 15 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati.)
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: vsaka beseda 50 p, najmanj 5D.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije ca list so poitn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Banke.
Banke so ustanova iz srednjega veka. Razni vladarji so potrebovali denarja, zato so ga hodili k bogatim oderuhom iskat na posodo. Posamezni oderuhi pa niso imeli vselej dovolj denarja na razpolago, vladarji se niso zadovoljili z malenkostmi. Oderuhi so pa znali spraviti skupaj tudi neverjetno velike vsote, če je vladar ugodil njih željam. Te želje se niso tikale običajnih oderuških obresti, o ne, vladarji so dobivali kredit zelo poceni, saj tudi sploh niso dovoljevali visokih obresti! Pobožni so bili in držali so se sv. pisma. Zato častiti gospodje oderuhi niso nikdar zahtevali visokih obresti za posojila raznim vladarjčm po božji milosti, ampak so jih samo ponižno prosili za malo protiuslugo v obliki kakšnega nedolžnega privilegija, predpravice. Take nedolžne privilegije so znali potem gg. oderuhi zelo dobro spraviti v denar, večinoma ljudstvo sploh niti slutilo ni, kdo in kako mu sesa kri.
Liberalizem je prinesel svobodo. To svobodo so znali seveda izrabiti samo tisti, ki so jo poznali in ki so bili dovolj brezvestni, da so se okoristili z bedo nezavednega ljudstva. Banke niso potrebovale več privilegijev, ampak je imel vsak pravico ustanoviti si svojo banko, če je bil dovolj prebrisan. Niti denarja ni bilo treba mnogo za ustanovitev. Saj je neumnih ljudi povsod dovolj, ki ti znosijo denar skupaj, če imaš pobožne oči in sladek jezik. Tudi zadružništvo so vpregli v bančni voz. Tisto zadružništvo, ki je bilo ustanovljeno za malega človeka, da ga otme pred oderuhi, je postalo prava šiba božja, za delavno ljudstvo. Svoje prihranke nosi pridno v svojo domačo hranilnico, pa najsi-oo to javna, občinska, ali pa zadružna, naj-sibo mala ali večja, vse, prav vse znosijo svoje od članov zbrane hranilne vloge v banke in v teh bankah vladajo gospodje kapitalisti po svoje in za sebe. ^e potrebuješ denarja, dobiš sicer svojo hranilno vlogo nazaj (seveda le v številkah, vrednost so izsesali kapitalisti!) — toda da bi ti „tvoja“ hranilnica pomagala s posojilom, kakor si ti prčj njej pomagal s svojo hranilno vlogo, tega ne boš dočakal.
Ko so vse to videli socialisti, so začeli še bolj pridno poučevati ljudstvo. Tudi na Slovenskem so poučevali in naš tisk, kakor ga je bilo malo ’in kakor je bil kruto preganjan, vendar kaže neizbrisne sledove, da so se mnogi starini resnično trudili vzbuditi ljudsko zavest, dvigniti delavsko izobrazbo in solidarnost. Žal, da so poučevali le teoretično, po tujih, nedoživljenih naukih, iz tujih knjig, in da niso imeli praktičnih velikih zgledov, kakor jih imamo mi. Niso imeli svetovne vojne in njenih posledic, posebno ne strahovitih valutnih izprememb, ki v zgodovini nimajo podobnega zgleda glede daleko-sežnosti. Pa tudi niso imeli Blasnikove in Ljudske tiskarne, na katerih se bančni vpliv še lepše vidi, ker je rezal naravnost v proletarsko meso, brez posredovanja. Konec koncev pa tudi beda ni bila tako strašna, da bi bil mogel delavec na mah zapiti kar polovico dnevnega zaslužka, kakor se dogaja dandanes. Te razmere so prisilile zavedne sodruge, da so pogledali še malo globlje in našli, da je vse teoretično poučevanje brez
uspeha, če mu ne sledi praksa, izkušnja, dejanja. Alkohola se je bilo treba odreči popolnoma, z denarjem je bilo treba štediti tako, da je pomenjala vsaka organizacija že nekako malo banko in treba je bilo pritegniti razločke med delavskimi zaslužki ter uvesti progresivno obdavčenje vseh zavednih proletarcev. To praktično izvrševanje socialističnih načel je samo na sebi razbistrilo proletarce, da so začeli razumevati bančne kapitalistične trike. Pamanjkljivo zapisovanje dohodkov in izdatkov je bilo odpravljeno, pa se je takoj pokazala netočnost marsikaterega zaupnika, tudi večji nedostatki so se včasih ugotovili — to je bolelo bolj nego teoretično znanje o bančnih goljufijah, in na teh malih bolečinah so začeli naši proletarci šele razumevati bančne trike in paziti tudi na svoje voditelje, ko so se začeli sukati okoli bank.
In v to dobo spada razdor organizacij, povzročen po agentih provokatorjih, ki so znali tako lepo izkoristiti nezadovoljnost in prepeljati delavstvo na teroristično polje, kjer ga je prežeča buržoazija zadavila. Proletariat seveda ne more umreti, saj ni kakor posameznik, ampak še danes težko diha od tega davljenja in le počasi okreva. Ali je čudno, da premišljuje, zakaj in kako da je padel v nesrečo? Ali je čudno,. da„sovraži bolj tiste iz lastnih vrst, ki so ga izdali, nego pa tiste, ki jih je vselej poznal kot svoje nasprotnike ? Ali je čudno, da ima piko posebno na tiste, ki so ga nekdaj učili teorije o bankah, ki so pa pozneje, ko delavstvo njih teorij ni moglo dovolj hitro razumeti, izgubili vero v zmago poštenega razrednega boja in začeli sami goljufati proletariat po tistih bančnih teorijah ?
Seveda, najbolj je zadela proletariat tista goljufija, pri kateri je bil okraden ne samo za svoje delo, ampak tudi za svoje prihranke, ki si jih je dolga leta od ust utrgaval. Da so s temi prihranki posamezniki postali gospodarji delniških podjetij, bančnih in industrijskih, on pa nima zdaj niti siotinke takratne vrednosti! To boli proletariat najbolj.
Z zadružnim denarjem stopi Nekdo v delniško družbo. V tej družbi ustanovi sindikat, to je družbo v družbi. Ta sindikat ima 51% delnic V rokah in s temi odločuje neomejeno. V sindikatu ima glavno besedo Nekdo, deloma z zadružnim denarjem, ki ga zastopa sam, deloma s prijateljstvom zastopnikov drugih zadrug in organizacij, ki so tudi v sindikatu. Kdor ima glavno in odločujočo besedo v sindikatu, jo ima tudi v celi delniški družbi, drugih 49% delnic kratko-malo preglasuje in vse gre po njegovem. Tako postane Nekdo lahko gospodar tam, kjer ni njegovega kapitala niti za makovo seme.
Tak gospodar' lahko gospodari in dela črne fonde po ljubi volji. „Jutro“ je dobilo n. pr. od Jadranske banke poldrugi milijon, kar tako iz prijateljstva, kakor je Jadranska banka iz prijateljstva tudi svojim delavcem v Strojnih tovarnah dala menda ravnotoliko brc. Zato tako radi čitajo „Jutro".
Pa gospodar Nekdo še ni zadovoljen. Noben kapitalist ni zadovoljen s tem, kar ima, vsak hoče še več. Ta delniška družba je premajhna, večje si želi. Kot zastopnik te družbe ustanovi novo, velikansko. Zdaj ima na razpolago že mnogo več kapitala nego prej, ko je delal samo z denarjem neke male
zadruge, po vrhu pa ima že tudi nekaj »svojega" iz črnega fonda. Pa tudi zadruga bo zopet pristopila, saj je on gospodar v nji, in tudi prijatelji bodo vstopili vsak za svojo zadrugo itd. Tako spravi skupaj tri milijone in ustanovi d. d. (delniško družbo) z 10 milijoni. Najprej ustanovi zopet sindikat, ki bo imel 51 % delnic v rokah, to je nad 5 milijonov. Ko je ta sindikat trden, razpiše vpisovanje za novo d. d. in vsi, ki mu gredo na led, bodo plesali v d. d. po njegovi volji. On zastopa sindikat, ker ima v njem večino, sindikat vlada d. d., ker ima v nji sindikat večino. Ljudje so pa slepi in znosijo tistih neumnih 49 °/o delnic tako radi skupaj, kakor gredo ovce rade v klavnico, če jim moli mesar šop sočne trave.
Ko postane gospod Nekdo na ta način slaven bankir, mu pravijo ljudje ženij. Velikopotezen gospodar in organizator. Kjer je on zraven, tja gredo vsi radi. Če ni preveč požrešen in če dovoli tudi drugim kakšno malenkost, bodisi iz črnega fonda, bodisi v obliki dividende, postane lahko v par letih tako vpliven, da preide s svojim vplivom lehko iz ene bančne skupine v drugo, prenese počasi svoj plen in se naenkrat postavi za največjega nasprotnika svojih včerajšnjih prijateljev. Ljudje vidijo izpremerabo, pa je ne obsojajo, ker jo je izvršil ženij. In že-nijem je vse dovoljeno. Njih bankam tudi. Tudi tebi je dovoljeno nastopiti to pot do ženialnosti, samo ovce in osle si moraš prej vzgojiti, da ti pojdejo v klavnico.
Kdor je razumel ta članek, ve, kaj so banke in kaj ženialnost. Če ni v njem take ženialnosti, ali pa če ne mara, da bi bila, mora stopiti med ljudi, ki ne marajo biti ovce, in mora skupno z njimi delati za hitrejši razvoj zavednosti. Kajti le zavednost nas bo rešila ženialnih lopovov in njih vlade.
Banke, zadruge in delavstvo.
Vsem, ki se le količkaj bavijo s politiko, je notovo še živo v spominu lanski boj med Kamena* rovičem in ministrom dr. Žerjavom. Jadranska in Slavenska banka sta se borili na življenje in smrt, in ker imajo banke denar, da lahko plačujejo velika in draga poslana, so bili polni vsi jugoslovanski časopisi. Boj je bil tako ljut, da je pretil razbiti d«, mokratsko stranko na drobne kosce in jo tudi je, vsaj za leto dni. .Jutro* in .Slovenski Narod* sta se pobijala prav tako divje, kakor sta prej pobijala samo socialiste.
Seveda se je s časom vse uredilo. Banke ne prenesejo velikih javnih sporov, na vsak način mo* rajo poskrbeti za .zedinjenje"! Končno je zlato tele s svojo globoko idejo doseglo tudi slogo med .Jutrom' in .Slov. Narodom*: te dni smo čitali, da je kupil .Slov. Narod' g. dr. Žerjav, ki ima zdaj ob« v rokah — gotovo se v njegovem naročju ne bosta tepla!
Nas je takrat najbolj zanimalo to, da je pove* dal g. Kamenarovič javnosti »skrivnost" o g. mini* sfru Antonu Kristanu, da je namreč sodeloval z g. Žerjavom in njegovim prijateljem A. Praprotnikom, ravnateljem Slavenske banke. Izmed vsega je bilo za naše delavstvo najzanimivejše tole: Ant. Kristan je predlagal Jadranski banki, ko je bil njen ravna* telj še g. Praprotnik, ustanovitev trgovske družbe d trois [v treh], potom katere naj se z ene strani izkorišča državno posestvo Belje s cenenim naku* pom proizvodov, z druge strani pa socialistične or* ganizacije v Sloveniji s kupovanjem teh proizvodov.
G. minister Tone Kristan je takrat objavil v .Napreju’ poslano, v katerem je izjavil, da bo potom svojega odvetnika dr. Majarona vložil tožbo proti Kamenaroviču zaradi tega očitka. Ni nam znaao, da
bi se bila vršila kakšna Sodna razprava o tej zadevi, zdi se nam pa. da bi bil g. Kristan gotovo potom .Napreja' objavil tudi obsodbo g. Kamenaroviča. če bi jo bil dosegel pred sodiščem. Obsodba bi bila vsekakor bolj držala, nego pa sama obljuba, da bo tožiL
Ker je od takrat preteklo že poldrugo leto. je čas. da se bavimo s to zadevo, to pa tem bolj. ker tudi Konsumno društvo za Slovenijo tako pozabljivo odlaša s svojimi tožbami. Nič ne pomaga groziti, treba je res vložiti tožbo 1 Sicer bi tudi tožba bolj malo pomagala, ker je zelo lahko dokazati, da je prejemala naša stranka od kons. društva podporo iz črnega fonda, tako n, pr. L 1920 kar četrt milijona, ko je šlo za Kristanovske volitve. Pa čeprav se to da dokazati, morebiti bi sedanje vodstvo vsaj toliko lahko izsodilo, da bi bile osebe tega vodstva rešene odgovornosti za taka dejanja! Saj bi morebiti lahko dokazale, da je to takrat delal samo g. ravnatelj Kristan in podravnatelj Uratnik. da sta pa znala tako imenitno .delati", da gospodje tajniki in blagajniki in knjigovodje niso prav ničesar o tem vedeli. Nam se zdi sicer to tudi precej neprijetna zadeva za take uradnike, vendar je pa dokaj lepše, če sodišče ugotovi. da so bili samo nerodni, ne pa nepošteni A pardon — ta beseda nam je ušla iz peresa nehote, ne smemo biti tako predrzni, izražati se moramo točno! Kajti naša sodišča imajo glede poštenosti včasi svoje muhe, tako n. pr. pravijo, da je v navadi in torej nič nepoštenega, če stranke dobivajo podporo od svojih gospodarskih organizacij. Morebiti bi se nam ne posrečilo razložiti, da Konsum ni bil strankin, ampak da je bila samo stranka Konsu-mova; in da je bila stranka kar tako v zraku, brez pravil itd., dočim je imel, konsum svoja pravila, po katerih se je moral ravnati že zaradi gg. juristov in gosposke, če ne zaradi komunističnih članov, ki so imeli na občnih zborih ušesa in oči zaprte, ko so poslušali in pregledovali poročila, pa niso videli, da dajejo svojim ne posebno ljubim socialpatriotom četrtmilijonske podpore.
Torej tudi za prihodnje občne zbore ni gotovo, če bomo imeli na njih toliko odprtih oči in ušes in toliko pogumnih src, kolikor je treba. Zato se ne smemo prenagliti. Če občni zbor ne najde nepravilnosti v takih podporah, in če pusti, da vladajo v načelstvu tako velike zadruge samo nastavljenci, češ, .da bi bilo težko izreči jim nezaupanje." potem je popolnoma v redu, če izjavlja sodišče, da ni nič hudega, če dobivajo stranke podporo od .svojih" zadrug.
V tem tiči zajec. Ni sodnika, dokler ni tožnika, Najprej mora kapitalistično gospodarstvo obsoditi delavstvo, potem ga bo obsodilo tudi sodišče. Dokler bo pa delavstvo tako nezavedno, da bo sumilo ponarejene bilance tam. kjer lahko vse natanko pregleda do zadnje pare, balo se pa zamere izpremeniti pravila in odpraviti kričečo neumnost, da morajo biti izvoljeni v načelstvo nastavljenci, ki odločujejo o vsem gospodarstvu in sami določajo, koga sprejmejo v svojo vrsto, tako da ostane zadruga za vselej v njih rokah in da lahko prenašajo četrtmilijone, ne da bi se kje kaj poznalo, pa vendar delavstvu ne pridejo na misel ponarejene bilance — dokler bo delavstvo tako nezavedno, ne bo obsojeno kapitalistično gospodarstvo.
Zakaj zahtevamo javnih računov? Recimo, da kupi Konsum na drž. posestvu v Belju 10.000 kg moke. Napiše se račun za Belje: 50.000 Din, za Konsum pa 55.000 Din. Prvi račun pregledajo v Belju in pravijo, da je dober, drugega pregledajo v Ljubljani, in pravijo, da je dober — dober pa ni nobeden, kajti država je dobila 5.000 Din premalo [in država smo mi, za teh 5.000 Din bomo morali plačati več davkov!], Konsum pa je plačal 5.000 Din preveč (in Konsum smo tudi mi, kajti mi bomo morali plačati dražjo moko!] Pri tem pa smo dobili skaŽeno moko, ki je noben žid ne mara, prijatelji v upravi Belja in v upravi Konsuma se pa dogovorijo, da bo razloček namesto 5.000 Din 10.000 Din, pa je. Moka se primeša med drugo, delavci se pa jeze na svoje žene, da ne znajo delati kruha. Ravnatelja v Belju in v konsumu sta pa zadovoljna; če bi bila moka zdrava, bi imel vsak samo 2.500 • Din, tako imata pa vsak 5.000 Din. Če bi se kje kakšna delavka pritožila, ji ne pomaga veliko, saj nima več moke, ker jo kupi samo za potrebo — če jo dobi pa pekovski mojster Koren ali pa g. ravnatelj Kocmur: kar celo vrečo, ta se pritoži, in dobi drugo moko in še opravičilo povrhu, češ, kako se je neki ta moka prikradla v našo solidno tvrdko! Pa tudi ta vreča ne gre nazaj v Belje. ampak se pošlje v drugo prodajalno, tja, kjer imajo bolj zdrave želodce.
Tako nekako si je predstavljal g. Čiro Kame-narovič izkoriščanje državnega posestva v Belju z ene in socialističnih organizacij v Sloveniji z druge strani Seveda, on ni mislil na posamezne vagone, tudi ne na samo moko, on ve, da je Tone Kristan velikopotezen mož, ki se s tisočaki ne bavi, ampak računa z milijoni, prav tako, kakor Konsum, ki se tudi ne mara baviti s prodajanjem tistega blaga, ki ga delavstvo potrebuje, ampak le tistega, ki ima velik promet. Kaj briga nastavljence Konsuma (seveda samo višje nastavljence!] potreba delavstva, njih briga le kapitalistični dobiček! In ker se v razrednem boju baš nasprotno zahteva [poglej naš program stran 3] zato je razumljivo, da proglašajo gg. nastavljenci Konsuma, da se gospodarstvo ne sme vo-
diti po načelih razrednega boja. Bog ne daj, da bi se vodilo javno, ker bi potem moral račun v Belju biti popolnoma tak, kakor v Ljubljani; od česa naj potem pošten človek živi ? Od plače vendar zdaj ne more nobeden živeti, posebno listi ne, ki ima samo
5.000	Din na mesec. In kaj pa je končno na tem. če državo malo ogoljufamo, saj ona nas še bolj. Da moramo tudi delavstvo goljufati, to je hujše, pa če ga ne goljufamo mi, ga pa trgovci, nekdo ga mora goljufati, če se da — zakaj se pa da! Itd. Taka je filozofija teh, ki se hvalijo, koliko ,so se že naučili" in koliko so za delavstvo že storili.
Seveda vse to najbrž ni res, vse to si je mislil le g. Kamenarovič; in g. Kristan ga je tožil in upamo, da nam bo zdaj poslal razsodbo, iz katere bo razvidno, da je bil grdi obrekovalec kaznovan — morebiti še zdaj sedi v zaporu. Če pa nam Kristan te razsodbe ne bo poslal, bomo morali misliti, da ni zaprt Kamenarovič, ampak le pamet tistih konsumar-jev, ki ne vedo, za kaj gre. In to spraviti iz zapora je dolžnost razrednih borcev.
Razno-
Zaradi važnosti pošiljamo tudi današnjo številko vsem naročnikom Ljudskega glasu. Kdor je naš, bo že razumel, zakaj toliko riskiramo, kdor pa ne razume, naj se potrudi čitati današnjo številko dvakrat. Ne bo zmage, dokler proletariat ne bo razumel. Vsa moč je v zavednosti in izvrševanju.
Zedinjenje veselo napreduje. Upravniki Ljudske tiskarne so bili pri pomladanskih volitvah po večini zelo jezni na svojega protikandidata Golouha. Da pomagajo zedinjenju, so pa pozabili na jezo in ga sprejeli med se, saj mož tudi res potrebuje nove sinekure, ko je zgubil poslansko, »Ljudski tiskarni" se pa nič ne pozna eden več ali manj. Tipografi so pa še vedno proti zedinjenju, zato niso dovolili, da bi Golouh kar tako markiral med njimi in ker so organizirani, so zmagali. Tudi drugod v Mariboru ni bilo sjnekure za Golouha, zato so mu jo preskrbeli v Ljubljani v Konsumu: zdaj je tajniK Zveze gospodarskih zadrug in kot tak zedinjen ne le z dr. Korunom in liberalci na eni in s Kocmurjem in Peričem ter klerikalci na drugi strani, ampak »udi s pravimi industrijskimi liberalci od „ Jutra", z Žerjavom in T. Kristanom. Torej se je njegovi vsestranskosti res posrečilo ustvariti popolnoma enotno fronto. .O, zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride!" pravimo s Prešernom in popravljamo malenkost: ne le kranjskim, ampak tudi vsem slovenskim in vsem jugoslovanskim in tudi vsemu svetu, kajti Golouh je priznan od Internacionale, kakor tudi od slavnega čekovnega zavoda
Naš indeks. »Pravica", »Volksstimme", »Socialist", »Orjuna", »Delavske novice", »Glas svobode", »Radikal", sploh vsi listi, ki izhajajo na Slovenskem razen »Napreja" in „Vorwartsa“, so vaši sovražniki. Proletarci, čitajte jih, primerjajte jih s tem, kar pišemo mi in se sami prepričajte, da so res vaši sovražniki! To smo napisali, ker je zadnja »Pravica" objavila podoben indeks, pa z zahtevo, naj ljudstvo njej nasprotnih listov ne bere. Mi pravimo, komur ni treba nič skrivati, kdor ve, da sam resnico piše in vsi drugi da lažejo, ta ve, da bo laž tem prej propadla, čim bolj jo ljudje spoznajo. Potrebno je samo, da berejo ljudje tudi resnico. Proletarci, širite »Naprej"! Kjer čitajo druge liste, naj čitajo tudi tega!
V Ljubljani ustanovijo s 1. januarjem 1924. samostojno in neodvisno oblastno železniško ravnateljstvo, kakršna so bila dosedaj v Jugoslaviji štiri: v Beogradu, Subotici, v Sarajevu in v Zagrebu. Ker so bile železniške proge v Sloveniji po večini vse v območju Južne železnce d. d., je u-pravljalo malenkostno število državnih železniških prog v Sloveniji ravnateljstvo v Zagrebu. S 1. okt. pa je država prevzela proge Južne železnice v svojo upravo in smatra sedaj za potrebno imeti tudi v Ljubljani železniško ravnateljstvo.
Vojaške diktature si želijo »Novosti" (glasilo srbskih demokratov], da bi vladali na Mussolinijev način v Jugoslaviji posamezni generali in zastopniki meščanskih strank. »Samouprava" [glasilo slovenskih radikalov] pa se postavlja proti tej želji, češ, da bi ta uvedba nasprotovala vidovdanski ustavi in bi upropastila narod in državo. Morda se ni našel noben general, ki bi bil podkupil še »Samoupravo", da bi zanj agitirala. So pač reflektanti na diktaturo navezani bolj na demokraške jasli. To si je treba zapomniti, da bomo vedeli, kako dolga je demokratska pot od diktature do zahteve po demokratični avtonomiji naprednosti.
Klerikalci pravijo, da jim vlada že ponuja u-pravno avtonomijo Slovenije, da bi bil za vso Slovenijo samo eden veliki župan, toda ta koncesija je zanje premalenkostna, ki je pa tudi njihovi po-slanci sicer ne morejo sprejeti brez posebnega potrebnega pooblastila s strani vrhovne strankine instance. Klerikalci hočejo na vsak način samo zakonodajno avtonomijo, da bodo lahko nemoteno kovali kutarske zakone, „da ne sme nihče več po dveh hoditi" — kakor pravi Karel Ettlinger na 4. strani zadnjega »Ljudskega glasu".
Prometni minister Jankovič je demisioniral, demisije ministra javnih del Uzunoviča pa Pa$ič še ni sprejel.
Konvencije z Avstrijo je narodna skupščina odobrila s 111 proti 54 glasovom navzočih poslan-
cev. Reisner je na temelju statističnega materiala in dokumentov dokazoval, da pomeni ta korak občutno gospodarsko škodo za Slovenijo. Prizadete so pač s to konvencijo močno hranilnice in posojilnice, ki so imele svoj denar naložen v Gradcu ali na Dunaju. Zunanji minister je obljubil, da bo vlada kolikor toliko povrnila po plačilnem ključu povzročene izgube, ki jih je ta konvencija povzročila. Za denar, ki so ga imeli posamezni delavci naloženega na Dunaju ali v Gradcu, se pa bržčas ne bo nihče pobrigal.
Opozicija v finančnem odboru je pokazala, da pride dispozicijski fond zunanjega ministra pod kontrolo in finančni minister je privolil, da vodi to kontrolo tričlanski parlamentarni odbor. V koliko bo ta kontrola pripomogla k boljši in koristnejši uporabi 9 milijonskega fonda, je stvar jasna: ljudstvo za razmetavanje tega denarja ne bo zvedelo sploh nikdar nič, ker bo ta kontrola pritrdila vsem izjavam razmetalcev, češ, da je denar uporabljen v dobre svrhe.
Bolgarsko narodno sobranje je v nedeljo 10. tm, otvoril kralj Boris s prestolnim govorom, v katerem je naglašal, da želi postati Bolgarija na Balkanu element miru, reda in sodelovanja na polju kulture z veliko družino civiliziranih narodov. Menda razumejo Bolgari takšno kulturno sodelovanje v zatiranju delavnih slojev. Na tak način bi se dalo res vzorno sodelovati z našo ali katerokoli drugo balkansko vlado, ne pa z — narodom. Občinske volitve v Bolgariji so določene za 17. februarja 1924.
Tajna zavezniška pogodba med Italijo in Bolgarsko. V njej je važen za nas samo drugi člen: »Bolgarska prizna Italiji pravico na ozemlju: Slovenija. hrvatsko Primorje, Jadranski otoki ter ji dovoljuje protektorat nad Albanijo in Črnogoro. Italija prizna Bolgariji: vse ozemlje do Morave in Vardarja in Skoplje, Prilep ter Bitolj z njihovim sedanjim upravnim področjem. Za ozemlje sedanje jugoslovanske stare Srbije bodo Bolgari in Italijani barantali ob priliki sklenitve miru!
To je res čisti balkanizem, pa ne balkanizem proletariata temveč gospodov diplomatov. Pa naši diplomati niso izvzeti, tudi pri nas se je izvršila nedavno tega podobna kupčija v Vojvodini.
V Nemčiji. Drž. kancelar Marx je izjavil zastopnikom inostranskega časopisja, da si Nemčija želi svobodne Evrope brez nasilja nad posameznimi narodi. Položaj v Nemčiji je vedno slabši in je nujno potrebna kakršnakoli pomoč. Vlada razpolaga le z 900 milijoni rentnih mark in bo morala vlada prositi za novo posojilo pri »Rentenbanki". Vlada namerava zaprositi tuje države za finančno pomoč.
Stavke v Avstriji. Poštni in brzojavni uslužbenci v Avstriji so zmagovito in hitro končali svojo stavko, dočim se kovinarji v Gradcu še borijo za svoje pravice.
Vseučiliščnl pouk v Rimu so zopet otvorili 13. t. m. Če bo kakšen revolucionarno navdahnjen višokošolec z neuspehom protestnega štrajka nezadovoljen, ga bo Mussolinijeva policija že izučila.
Zaključenje narlamentarnega zasedanja v Italiji je sklenil italijanski ministrski svet 10. tm. Italijanski listi ta nenadni sklep različno komentirajo. Eni trdijo, da so posledice strahu pred glasovanjem, ki bi izpadlo na škodo podaljšanju polnega pooblastila vladi, kar uradna nota popolnoma zanika. Dekrete bo vlada izdajala na temelju polnega pooblastila samo še do 31. tm. Naravno je pa, da rodi fašistovski teror samo odpor v vrstah italijanskih parlamentarcev, ki bi radi spet vpostavili redno parlamentarno delovanje.
V Grčiji se še vedno pretepajo rojalisti [== kralju vdani] in republikanci. Republikanci in pristaši Venizelosa bodo baje nastopili pri bližnjih volitvah s skupno listo. Po volitvah pa bo prišlo na dnevni red vprašanje o spremembi režima. Čisto balkanizirana politika, kjer si gospodar zagotovi moč v gospodarstvu, predno je pripravljen prepustiti raz-govarjati se o tem* da prepusti gospodarstvo drugemu.
Koalicije z meščanskimi strankami angleški delavci ne marajo. V četrtek je sejal izvrševalni odbor Delavske stranke in sprejel sledečo resolucijo: Stranka bo v spodnji zbornici še nadalje vodila opozicijo proti vladi, Stranka ne stopi v koalicijo z nobeno stranko in v nikaki obliki, ker misli, da bi na ta način kompromitirala svojo bodočnost. Stranka se bo oprijela s polno odgovornostjo državne uprave in usode samo tedaj, če bo mogla sama in neodvisno izvajati svojo politiko. — To resolucijo je potrdil tudi kogres strokovnih organizacij. Stranka pojde torej v vlado samo v tem slučaju, da bo sama v njej. To se pravi, dokler ne zmaga z absolutno večino, je v vladi ne bo, ker je dvomljivo, če bi jo hoteli sedaj kaki liberalci ali konservativci zunaj vlade podpirati pti izvajanju njenega programa. Zaenkrat ostane Baldvvin na krmilu. Vendar izgleda, da pride na Angleškem v kratkem do novih volitev, ker izključuje sedanje razmerje strank vsako prevladovanje kake posamezne. Na volitve se delavska stranka pripravlja že sedaj. Zadnjič so jo konservativci osleparili gotovo za dosti mandatov, ker ji niso dali prilike, razvili agitacijo, kakor bi bilo treba. Prihodnjič se to ne bo več zgodilo.
Glasoviti patriarh Tihon je za svoje vernike razveljavil gregorjanski koledar. ki so ga bili komunisti že uvedli na Rusko. Tihon je to storil baje
zato. ker se visoki pravoslavni konfesijski tepci v Carigradu še niso odločili za sprejetje edino pravega in tudi po svetu najbolj razširjenega koledarskega štetja. Ti visoki gospodje, ki ovirajo z božjimi razlogi napredek, kjer se le da, rajši vidijo, da capljajo njih ostrižene ovčice štirinajst dni za solncem. To je seveda dobro, ker vzbuja odpor in še hitreje vabi čas. ki bo s kutarsko reakcijo pomedel. Na Ruskem kutarska reakcija že nič dosegla ne bo z izzivanjem okrog koledarja. Sovjeti so že pozaprli najglavnejše agitatorje in hujskače proti uvedbi gre-gorjanskega koledarja. Treba je namreč pomisliti, da ima vsaka propagandistična akcija ruske duhovščine v prvi vrsti političen, carističen namen. Potem se pa gospodje zgražajo, če jim režim, ki ne pozna potrpljenja in še manj sentimentalnosti do zaprašenih okamenin, stopi nemilo na kurja očesa i Železna roda v Bosni. Bosna je v Jugoslaviji najbogatejše ozemlje na železni rudi. Poleg dveh velikih železnih rudnikov v Varošu in Ljubija ima Bosna še veliko manjših, ki so jih odkrili zadnje čase in katere le deloma izčrpavajo. Velike zaloge železne rude so v Starinskem Modru, na Liskini Planini, v Drosaču, Lispaku. na Vratniku in še na nekaterih manj važnih krajih. Dosedaj nakopljejo letno do 80.000 ton surovega železa.
Letos je produkcija premoga v Bosni znatno napredovala in je že dosedaj dosegla vrednost
11,460.000	Din. Količinsko najbogatejše zaloge premoga so v Kreki pri Tuzli, v Kuhanju pri Sarajevu in na Brezi pri Visokem, dočim so kakovostno najboljše zaloge v Kuhinju (5500 kalorij), na Uni (4800 kal.) in v Banjaluki (5200 kal.).
Začetkom 1. 1924. bo začela v Celju obratovati nova tovarna „Pocinkama“. ki se bo bavila s pocinkavanjem pločevine in drugih železnih produktov in bo njena letna produkcija narasla na 500—600 vagonov pocinkane pločevine. To tvornico je ustanovila sedanja celjska »Cinkarna d. d.“. Obra* tovališče bo v „PoCinkarni“ moderno urejeno in bodo njeni produkti tudi najboljše kakovosti. Za nas je važno tudi to, da bo delavstvo dobilo dela, samo če bo to delo znalo tudi po svojem programu in nalogi opravljati in ne bo lizalo delodajalcem peta.
Zakon o agrarni reformi. Vladni načrt določa maksimum posesti 518 ha, pbsl. Miloševič pa zahteva 3000 ha, Vojvodinski radikali so za to, da se primerno varujejo interesi veleposestva in ma'e kmetije. Naši poslanci pa o agrarni reformi najrajši sploh — molče.
Vrednost denarja. 1 dolar 87 — 87 50 Din,
1 češka krona 2’59—2 60 Din, 1 lira 3'8475—3‘86 Din, 100 avstr, kron 12 45 para. V Curihu stane 100 dinarjev 650 švic. frankov.
Kar VI potrebujete, to je Elsafluid. To prvo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stublca Donja. Elzatrg št. 252, Hrvatska.
Razdor v SLS.
Pri klerikalcih je že dolgo gorelo.. Gotovo je pri njih zelo veliko delavstva organiziranega, drugače bi ne mogli dobiti pri volitvah skoro vseh mandatov na Slovenskem. No, in to delavstvo nekaj ve in zna in zahteva svojih pravic prav tako, kakor drugod po svetu, bogati klerikalni voditelji pa mu piidigajo samo post in delo, delo in post -j- kvečjemu od časa do časa mu dovolijo kako božjo pot ali kak mision, potem pa zopet nazaj k delu in postu. Z ozirom na sveta nebesa je to delavstvo potrpelo, ampak nazadnje je pa le omagalo; saj je še Jezus padel pod križem, pa bi ne padel navaden človek, ki je iz prsti narejen?"
Najbolj pobožno je bilo delavstvo v Pollakovi tovarni. Splošno je znano, da gre od tam vsak kar gorak v nebesa, ker je trpljenje tam še hujše, nego v Celju pri manj pobožnem Westnu. In v tej Pollakovi tovarni je zdaj počilo. Volitve na Angleškem so dale še več korajže nego zadnje na Avstrijskem — in delavstvo je padlo pod križem. Pozabilo je na večna nebesa in na svojega bližnjega, ubogega Samaritana Pollaka, ki mu je dozdaj zastonj delalo čevlje, in sklenilo okleniti se strokovnih organizacij brez razlike vere, tako, kakor delajo Angleži.
O vsem tem poroča „Pravica“ 13. dec. Zaenkrat sicer še ni videti razkola; Pravica še vedno prinaša članke pravovernega duhovnika edinozveli-čavne cerkve, g. patra dr. Ang. P. Tominca, čeprav gg. Gosar, Terseglav itd. že dolgo izrivajo vse duhovnike; tudi inserate pobožnih klerikalnih zavodov od banke do I. delavskega konsumnega društva priobčuje »Pravica" še vedno — pa seveda, povsod obenem ne more začeti boja, da ga je pa res začela, dokazuje članek, ki ga ponatiskujemo in pozdravljamo. („lndus“ je moderno ime za delniško družbo Pollakovih tovarn):
V TOVARNI »INDUS" V LJUBLJANI
že od nekdaj vladajo take razmere, da jih more popisati le roka tistega, ki jih občuti na lastni koži. Kolikor bolj napreduje moderni kapitalistični duh, toliko hujše se postopa z delavstvom. V tej na zunaj moderni tovarni, kateri lastniki so ljudje krščanskega prepričanja na jeziku, v dejanju pa krščanstva ne poznajo, oziroma ga nočejo poznati vsaj napram delavstu ne. se zadnje čase odigravajo žalostne reči. ki nas silijo, da povemo javnosti, kaj
vse počenjajo tl gospodje. Zakon o zaščiti delavcev v tej tovarni nima prostora. Zdi se nam, da ga še niti eden od g. šefov ni prebral. Ta zakon določa nekaj, kar je tem gospodom najmanj razumljivo. In to je:
1. Pravica združevanja delavcev. 2. Delovni čas. 3. Plačevanje nadurnega dela. 4. Zdravstveni predpisi. Ako hočemo vzeti paragraf za paragrafom, se niti pri enem ne moremo ustaviti, ker se niti eden ne izvaja. Pač pa so gospodje v brk delavski zaščiti predložili delavstvu v podpis sledeči ferman:
Sporazumni dodatak k fabričnom poslovnom redu.
Podpisani priznajem u celoti fabrični red tvrt-ke „Indus“ in se još k torne napose obvezujem, da se neču učlaniti u ni jednu organizaciji!, koja bi bila nazorima tvrtke*i države nasprutna. Zntim se oba-vezujem, da ču uvjek sve svoje mezdne i druge zahteve staviti samo preko svojeg predpostavljenog mojstera, zatim se obavezujem, da ču vršiti nadure po želji tvrtke i to akord po ceni a ne akordno delo s 50%- U slučaju prekršitve priznajem pravo tvrtki, da me takoj od dela otpusti. Kaucija, koju sam položio kod firme za sigurnost izpunjenja ovih obaveza. pripada ovim momentom u korist firme kad prekršim svoje obaveze. —
Vsak uovovstopivši delavec ali delavka mora podpisati letak, ki nosi navedeno vsebino, sicer ne dobi dela. Gospodje se naravnost norce brijejo iz delavstva, kakor tudi iz države, ki je izdala zakon o zaščiti delavcev. Vsak naj podpiše to. česar niti brati ne zna. Če pa kdo razume to jugo‘;lovanščino, bo dejal: Kako naj priznam (Fabrički red] delovni red, ki ga sploh ne poznam in ki ga tvrdka sploh nima! ? Zakaj se ne bi smel včlaniti v strok, organizacije, ki jih dopušča zakon o zaščiti delavcev in ker sem prepričan, da brez organizacije ne pomenim nič.
Kako naj vse svoje zahteve stavim potom svojega mojstra, ker vedno naletim na gluha ušesa ? Zakaj bi moral delati nadure za navadno plačo, saj vendar imam po zakonu pravico do 50% poviška tudi pri akordnem delu? Kako naj priznat« v slučaju prekršitve, da me tvrdka takoj odpusti od dela, če sem pa prepričan, da je to id tovarne velika sleparija ? Zakaj naj polagam kavcijo, ali ima tvrdka pravico utrgovati moj že tako skromen zaslužek pri katerem stradam jaz in družina; in če ima tvrdka to pravico, naj pove, kje jo je dobila ? Gospodje! Zaslužek utrgovati ali pridrževati, mar ni to vnebo-upijoč greh ? Kje je torej krščanstvo ?
Pa poglejmo nekoliko v to tovarno. V vsakem oddelku čevljarne je dodeljen eden ali dva in več takozvanih »valptov", ki imajo nalogo delavstvo izkoriščati. kolikor se največ da. In v resnici izvršujejo svojo nalogo s polnim uspehom. Za vsako malenkost in to še celo za prazen nič, nalagajo delavstvu visoke denarne kazni. Ti „valpti" nalagajo nekaterim delavcem in delavkam kazen na način, ki ga še danes ne bomo objavili.
Tovarna nima nikake jedilnice, kamor naj bi delavstvo zahajalo med opoldanskim odmorom, ter človeško použilo borno kosilce. Na zahtevo strokovne organizacije, naj tvrdka preskrbi tak prostor, smo prejeli v odgovor, da se v 6 tednih odpre stara jedilnica. Ne vemo, kako morejo gospodje imenovati to barako jedilnico, saj vendar vedo, da je samo takrat suha, kadar ne pada dež, da prebivajo v nji samo še miši in podgane. Gospodje tudi vedo, da se v to barako spravljajo vse stvari, ki že v celi tovarni nimajo več prostora. V straniščih moraš biti opremljen z masko in čolnom, da boš srečno odnesel pete. Povemo še, da je mera potrpljenja polna. Zaenkrat toliko, nadaljevanje prihodnjič. Bojte se sodbe.
Kakor vidite, piše „Pravica“ popolnoma socialistično. V prihodnji številki bo prinesla že uvodnik za republiko in samoupravo in se postavila proti duhovniški avtonomiji. Načelo javnosti je že zdaj sprejela, drugače ne bi pobožnega Pollaka takole osebno napadala, Članek o progresivnem davku ima tudi že pripravljen ...
Iz stranke.
SDIZ ..Svobode'1 v Črni je otvorila 1. decembra t. 1. člansko knjižnico, katera je pristopna vsem članom socialističnih organizacij SSJ. Knjige se izdajajo v nedeljah dopoldne od 10.— 12. in v sredah popoldne od 17.— 18. v društveni sobi nad Kons, društ. Črna 1. — ODBOR.
Dopisi-
Iz črne smo prejeli poročilo, kako sta 8. trn. predavala tam gg. Tone Kristan in R. Golouh; priobčimo prihodnjič. Dobro bi bilo, če bi nam udeleženci tega predavanja in popoldanske diskusije poslali še eno ali dve ali še več poročil, ker bo ta slavna prireditev $e zelo važna postala. Čeprav je zelo dobro spisano, vendar — več oči več vidi, več ušes več sliši, Sodelujte! Zgodovina mora biti pisana od tistih, ki so jo videli in slišali.
Dobrodelniki Koren-Korunove grupe in njihova skrb za delavce. (Dopis iz Celja.) G. Marn je po navodilih demokratov preskrbel mestni obči-
ni pogodbo Zveze industrijcev glede pogajanj z delavstvom. nakar so se delavstvu mestnega oskrb-ništva znižale že itak prenizke plače. G. Marn je storil tu zopet čin proti delavstvu in to kot bivši socialistični voditelj proti delavstvu ki je socialistično volilo. Pravijo, da je g. Marn še danes socialist, in sicer je ta socialist pri grupi Koren-Koruna! Res, lepa trojica! — G. Marn se je izrazil napram nekemu delavcu na kapucinskem mostu, da nima prav nihče pravice do trsk, ki leže sem in tja razmetane po delavnih prostorih. Kljub temu, da je v mestu toliko revnih ljudi, kateri bi si precej pomagali s temi odpadki tramovja in deščic. Kako strogo nastopa g. Marn v tem oziru, kaže sledeče: če hočejo delavci bruna in deske od kapucinskega mosta, ki ga sedaj popravljajo, dobiti, morajo zato 14 dni prej prositi in povrh tramovje še — plačati. Nekemu delavcu, ki dela že čez 1 leto pri mostu, je obljubil nekaj drv, seveda za denar; čez tri tedne pa mu je ta drva odpovedal, češ, v Celju so tudi policaji, ki so bolj revni in tefii moramo tudi pomagati. So mu pač več plačali! Njemu gre namreč le za denar, po drugi strani pa se boji zamere pri policiji, ker je to organ, ki ščiti današnji korupcijski družabni sistem, s katerim si g. Marn polni žepe. Delavstvo mora seveda na take ljudi gledati, da se ne bo vjelo ob volitvah na njihove obljube o zlatih gradovih in na sladke besede tistih možakarjev, ki se danes pajdašijo s tisto policijo, ki nas
— delavce — ščiti po zakonu o zaščiti države (namesto delavstva! to je zasluga delavstva samega, Op. ur.) Za danes o tem lepem policajsocialistu toliko, drugič še kaj več! — Več celjskih delavcev.
Celje. [Sličice s stavbe na »Prvi hrvatski šte-dionici*\] Na stavbi »Prve hrvatske štedionice" v Celju je zaposlen kot vodja neki inženir, ki je zagrizen sovražnik organiziranega delavstva in se dobro izraža le o indiferentnih delavcih. Denunci-anti imajo pa pri njem celo prednost; oprošča jih od dela in jim plačuje visoke plače od ur za de-nuncianstvo. Enega izmed takih plačancev so se delavci že otresli, a že se je pojavil drugi, ki skuša prvega prekašati. Da bi pa g. inženirju kapitalistom koristnega človeškega meteriala ne zmanjkalo, je začel sprejemati bivše Westnove stavkokaze v delo. Sedaj je sprejel stavkokaza Antona Rupnika, ki je zaposlen obenem tudi pri Westnu; v nočnih urah dela pri Westnu, podnevi na stavbi. Je torej na dveh krajih zavarovan pri bol. blag. Tako je v naši državi uvedena socialna zaščita. Zavedni delavci so brez zaslužka in brezposelne podpore, stavkokazi pa dobivajo pri dveh podjetjih plače. Če pa greš na okr. glavarstvo, ti gospodje zabrusijo v obraz, da niso za te zadeve oni merodajni; če se obrneš na inšpektorja inž. Dejaka, ti pravi, da nima časa.
— Nove metode za preganjanjanje delavcev si je izmislil g. inž. Črepinko, stavbeni vodja nove bančne palače »Prve hrvatske štedionice** v Celju. Ta gospod je radi mezdnega gibanja ustavil pretekli teden stavbo oz. delo. Na spomenico ni hotel pristati, izgovarjal se je. da je za njega merodajna edino le ..Kolektivna pogodba zveze industrijcev". Ta teden je zopet pričel z delom pod starimi pogoji, sprejel je večinoma vse prejšnje delavce nazaj, odklonil je sprejem glavnega obratnega zaupnika, katerega je prej izprL Za razlog izprtja navaja, da ga je zaupnik v svojih intervencijah razžalil, V resnici se pa inž. jezi, ker se glavni zaupnik ni dal ujeti, da bi igral vlogo takšnega šepetalca, kakršnega igra neki Kolbl. Šepetalci uživajo veliko prednost pri tem gospodu, n. pr. Kolbl dobiva plačo zidarja pa nič ne dela, razen da kuri v pisarni g. inženirja, špio-nira po stavbi ter posluša razne razgovore med delavci, katere potem nosi inženirju na ušesa. Edino koristno delo opravlja s tem, da v nočnih urah sprejema ženske pod streho. Čudimo se, da sme ogleduh pri moralnočutečem inženirju vse napraviti, medtem ko hoče delavcem zabraniti nalepljenje letakov na stavbi o razglašanju sestanka. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale za odpravo nedostatkov in ukinjenje denunciantstva, ker bomo sicer spregovorili jasneje.
Samo 10 (5) Din mesečno Velja ,Naprej* (»Ljudski 8las‘), ki ze bori za tvoje pravice, delavno ljudstvo! Ali ti ne očita vest, da zanemarjaš svoje pravice, če se ne naročiš nanj?
Na občnem zboru »Svobode” se je neki Temneč izgovarjal, da ni vratu zavil Svobodinemu me* sečniku .Kresu*. Tega tudi nihče trdil ni. On je le ustanovil svoje udrisoldate in jim preskrbel iz ne* njegove »Ljudske tiskarne** 15.000 Din. Če bi ne bil ustanavljal teh soldatov, bi se bila .Svoboda* lepše razvijala in bi lahko dala Kresu toliko, da bi se bil vzdržaL Razen tega bi tisti del dobička »Ljudske tiskarne", ki so ga dobili soldati, morala prejeti izobraževalna organizacija vsekakor prej nego soldati [seveda po proletarski, ne po juristovski morali!] Toda gospodom upravnim svetnikom .Ljudske tiskarne* ne gre ne za izobrazbo, ne za .Svobodo* ne za ,Kres‘, pač pa jim gre za soldate, zato so dali soldatom in po juristarski morali so storili popolnoma prav. Samo to ni prav, da se postavljajo za zaščitnike in voditelje .Svobode*, dočim jo hočejo v resnici le uničiti — to tudi po juristarski morali
u.i pmv. .Kajti ta morala pfavi. da ja treba denar obrniti pametno, da se doseže namen. Če bi bili dali .Svobodi', bi jo bili korumpiiali in po njej bi bilo! Kar so pa dali udrisoldatom. ki so jih ustanovili proti .Svobodi*, so izpregledali njih igro že tudi mnogi taki .Svobodaši', ki drugače gg. upravnih,svetni kov de ne poznajo. In ti pravijo zdaj. da bi udri-soldatov sploh ne bilo. če bi ne bilo tistih 15.000 Din. in uniform. In norce brijejo, češ, sold in sol-dat sta v sorodu. Mi pa pristavljamo, da ni soldala brez uniforme.
.Proti roparskim vitezom" je bilo. po zadnjem izkazu nabraniih že 869 Din. za tiskovni sklad pa 13.G15'80 Din. skupaj torej 14.484‘80 Din. Še 515 20 Din manjka do 15.000 Din I Ta znesek naši zavedni sodra gi gotovo še naberejo pred Novim letom — pa bomo lahko rekli, da je zavednost že tudi v kapitalu premagala koruzni socializem, da je prostovoljni neposredni davek javno imenoma navedenih delavcev dosegel tisto višino, kakor posredni davek črnih fondov.' Kako daleč je potem še do zmage?
Umetnost.
[S posebnim ozirom na slovenske umetnike.]
Qui bene distinguit. beae doeet.
Naši delavci naj ne bodo nikar preveč nevoljni, da smo se odločili pisati o stvari, ki se njih naravnost ne tiče. PreFad nam marsikdo očita, da se bavkno z rečmi, ki nimajo za delavstvo velikega pomena, toda mi smo vsak čas pripravljeni dokazati, da temu ni tako in da more prav vsakdo, če le hoče. zajeti iz naših člankov mnogo pouka, tudi če navidez zahajajo v zeljnike. kateri so tvojim vsakdanjim interesom odmaknjeni.
Naloga socialističnega prosvetljevalnega dela ni samo ta. da prinaša v zaostale sloje novih prvin za življenje bodoče družbe, temveč je njegova naloga tudi takšna, da z ostrim nožem narezuje gnojne ture na koži sedanjega človeštva, da jih kaže takšne, kakor so in kakor bi ne smeli biti. Mnogokrat je v tem negativnem delu s kirurškim nožem veliko več uspeha nego v kakem pozitivnem delovanju samem, tudi na negativen način ozdravljeni so za splošno ozdravljenje dragocena pridobitev.
S tega vidika se nismo dali pregnati od načina našega boja, ko smo kritizirali napake preprostega delavstva, pa so nam rekli, da smo krivični, ker ne uvažujemo posebnih okoliščin, v katerih se to delavstvo ne more razviti, kakor bi ga mi radi imeli. S tega vidika smo mirno prenesli tudi marsikatero očitanje, ko smo razgaljali gnilobo intelektualne, naobražene neumnosti. Saj so nam butali v obraz, da namenoma odganjamo in podcenjujemo intelektualnega delavca. Mi smo si pa bili s vesti, da smo dovolj uvaževali olajševalne okoliščine ročnemu proletarcu, če je delal zmote; prav tako smo vedeli, da ne blatimo pravega intelektu-alstva in njegovih stanov, če napadamo kake advokate, profesorje, duhovnike, učitelje, uradnike, ki zanašajo med delavske vrste kužno bolezen nezna-čajnosti, osebnih špekulacij, zmede, zlobe, frazarstva, neumnosti in sploh vsega, kar ubija zdrave moči za zdravo idejo. Kdor nam hoče kaj očitati, nas mora pač najprvo poznati, brati, bar ne moremo vsak dan ponavljati, vedeti, da priznavamo obstoj zdravih ljudi poleg garjevstva. Tisti, ki so pred našo kritiko čisti, nas potem ne morejo smatrati za krivične demagoge, ki mečejo vse v en koš.
* *
*
Kakšen pomen ima sploh umetnost za človeško družbo, za nas? O, vsi delavci ne gremo ravnodušno mimo njenega pojava, čeprav nas okoliščine prevečkrat silijo baviti se z drugimi stvarmi, čeprav bi hoteli govoriti o njem! Mi smatramo tudi delo umetnikovo za sociološko vrednoto. Danes ne dobiš zlepa človeka, ki bi javno zagovarjal znano individualistično načelo ,1’art pour l‘art“ [to je: u-metnost za umetnost], češ, da delaš umetnost samo zavoljo umetnosti in da se ti ni treba ozirati na vse drggo. najmanj pa na želje in zahteve neumetniških krogov; vendar, če ne najdeš javnih zagovornikov takih teorij, jih je v praksi tem več, ki-se tajno na njih naslajajo! in tudi po njih delajo. Saj če bi javno mislili in delali, bi se osmešili t Zakaj potem sploh izdajate produkte svojih srčnih radosti in bolečin, če vas ne briga, kakšen vpliv bodo imeli na svet? — to je tisto nevarno vprašanje, pred katerim klecne vsak javno izpovedani larpurlartizem na kolena. Zato, da zabavate ? Pa to je tudi namen, ki leži zunaj umetnosti! Zato, da si pridobite materialnih sredstev za življenje? To je gotovo upravičena reč, saj nismo sentimentalne stare device, ki se zgražajo, če umetnik noče gladu poginiti kot zastonjkar, toda z bistvom umetnosti nima zastonjkarstvo nobenih specialnih vezi in kar je predvsem važno: nas neumetnike upravičuje vprašati se. če je vaša umetnost vredna 'našega — recimo kar denarja, brez sentimentalnosti. Najslabše je seveda, če hoče umetnik pod geslom larpurlartizma producirati dela, ki se ne strinjajo z našim svetovnim nazorom. V tem slučaju smo kot gibanje, ki podira ovire, naravnost prisiljeni, da branimo svoje interese, da napovemo takemu umetniku boj! Če je pa naš nazor lak, da napoveduje boj že brezbrižnosti, indolenci, neorientiranosti, potem je pa celo nemo-
goče. da bi se prej ali alej ne zadeli ob umetnika, pa naj bo še tako nevtralen.
Vidite torej, da med nami razrednozavednimi delavci in umetnikom trajno ne more biti brezbriž-nostnega razmerja. Če pa nismo brezbrižni, mora nujno slediti bodisi korakanje v eni vrsti, ibodisi brezobziren boj. Jasno je, da bi boja ne bilo treba, vsaj mi nimamo interesa hoteti ga. Tembolj, ker je umetnik med vsemi intelektualci, silneje in nepo-sredneje nego njegov tovariš, hladni znanstvenik, poklican vplivati na nezavedne mase, ki jih mora po drugi strani (udi socializem na temelju svojega kulturnega programa navajali k razumevanju, k o-svojenju umetnosti. Pri tem enakem stremljenju za umetnostjo se združijo naši interesi z umetnikovimi.
Kaj je umetnik? Dokler je kakor znanstvenik socialni faktor, ki dviga globočine ^Joveške duše in bogastva njenega spoznanja, ne more biti nič drugega nego 'duhovnik, učitelj narodom. Da se razumemo: duhovnik v tem pomenu besede, da posreduje med široko maso in med etičnimi ter estetičnimi vrednotami na isti način, kakor so navadnemu duhovniku določili — po pravem ali po krivici, to nas sedaj ne zanima — ulogo, da posreduje med človeštvom in božanstvom. Lahko je umetnik čisto navaden klovn, ki hoče ljudstvo le zabavati kakor n. pr. vino, dovtipi in prodajne ženske; toda takemu umetniku mi odrekamo pravico do tega imena, do njegove obrti, do vstopa v našo hišo; in najbrže bi se tudi vsak umetnik branil očitka, da je tak umetnik. Toda če hoče biti duhovnik, se mora tudi njegovo življenje in delovanje usmeriti k njegovim nalogam, to mora občutiti kot dolžnost, če hoče, da bo tudi družba do njega izvrševala dolžnosti, ki jih mora do vsakega svojega člana. Umetnik v socialistični družbi ni več zver. ni več potepuh, ki je pognan z velike ceste v pragozdno samoto, temveč mu je v skupnosti z drugimi ljudmi sprejeti aktivno funkcijo, kakor je namenjena vsakemu posamezniku v drugih strokah. Sprejme-li to. potem ga mora družba postaviti v okoliščine, da mu ne bo več treba, svoje talente prodajati svinjam, kakor se dandanes po večini dogaja, da si ohrani golo življenje. Saj vemo, da »umetnost danes nič ne nese", da se izrazimo z enim teh izrazov, ki so sicer silno prozaični. pa zato točnejši nego vsa opisovanja z rokavicami. Koliko umetnikov je gladu umrlo in so ostali nepriznani, čeprav so za svojega življenja združili v svojem delu morda duševne vrhe svojega časa in naroda! Kapitalistična družba jih je ubila, ker niso služili njenim surovim materialnim nameram.
Ne sprejme-li umetnik svoje funkcije v novi družbi, potem se mora pač iz nje ločiti, ona mu po vsej pravici ne bo mogla ničesar nuditi, on ne bo imel pravice ničesar zahtevati — pa smo bot. Družba bo dolžna delovati za tistega, ki bo sam deloval za nje duhovni razvoj.
Ko smo tako določili razmerje med umetnikom in sedanjo družbo ter razmerje med umetnikom in bodočo družbo, nastane vprašanje, kaj do-prinašajo umetniki k dobojevanju edino pravilne in pravične družbe bodočnosti. Tu nam postane umetnik kot človek predmet socialistične kritike sedanjih razmer. Vsak človek, ki nima pri poštenem delu od te družbe nobenega prida, vsak razdedinjenec, z eno besedo: proletarec, je dolžan delati za upropašče-nje sedanjega reda in za ustvaritev novega. Med proletarce pa prištevamo tudi umetnik", ne samo kot posameznike, temveč celo kot stan. Mogoče, da dobiš umetnika, ki kapitalistuje s svojimi talenti, toda pravi umetnik to ni. Glavna pravica umetnikova je pravica do svobodne besede, do izpovedanja resnice, toda v današnjem redu tudi umetnik te pravice nima, ker ga v njej omejuje kapitalistični svetovni nazor s svojo brutalno dobičkarsko,, neetično, parazitsko materialno špekulativnostjo. Če niso umetniki razdedinjeni v gmotnem oziru, so pa okradeni svoje veliko bogatejše lasti: govoriti tako, kakor jim spoznanje veli, da je prav. Torej proletarci v vsakem oziru in kot tiki dolžni, da se bore z istimi sredstvi kakor drugi proletarci za svoje pravice. Kot
človek se mora umetnik hočeš nočeš podrediti zakonu družabnega razvoja ali pa biti vsak čas pri-pravljen, da ga boj razredov zmečka, da ne doseže najvišjo mero individualne svobode, ki je v družbi mogoča. Odločiti se mora za enega izmed obeh svetovnih nazorov, ki se ločita vedno ostreje drug od drugega, kj sta se spopadla in ne bosta prej ustavila naskokov, dokler eden obeh ne obleži poražen. Tudi umetnik se mora prej ali slej odločiti, da vstopi brez maske bodisi v vrste propadajočega kapitalizma, bodisi v vrste zmagujočega socializma. Dvema gospodoma ne bo nihče več dolgo služil, to, da se kdo umika javnemu hoju, pa še celo ne bo držalo.
Čuditi se moramo, da baš umetniki, ki jim je naloga spoznavati življenje, to morda najtežje med vsemi intelektualci doumevajo. Oni so ravno tisti, ki najčešče proglašajo politiko za umazano, store pa nič ne, da bi je ne vodili ljudje, ki jo umazano delajo.
Samo neumni ljudje si žele čudežev — in čudež bi bil, če bi ti bila všeč vsaka beseda v časopisu, ki išče prave poti! Tudi ti si dolžan pomagati pri tem iskanju. Pa ne pomagaš, ker te včasi razjezi kaka beseda. Pri drugih časopisih te jezi vsa vsebina, pa vendar jih podpiraš. Ali ti vest ničesar ne očita?
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.
Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
JVositecevlje
Prepričajte se samf,. kako ugodn! *o za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da ]• Berson-guml potpht cenejši kot usnjeni ter pevmenja nositev istih za Vas v e J i k prihranek. Zahtevalte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cementa. -
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina R. STRMECKI, CELJE, ako hočete res dobro in poceni kupiti
domače ročno delo in fine tvorniške, nadalje obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode.
Trgovci engros-cene.
P
t
I
1
g
R
Is
P
v
R
i
Slavenska banka d. d., Zagreb.
s	Podružnica:	LJUBLJANA,	s
•
Delniška glavnica Din 50,000.000 — in rezerve preko Din 12,500.000 —.
Vloge čez Din 125,000.000 —.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona. Kranj, Maribor. Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo. Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Vršac, Wien.
Ekspoziture:
Jeseniee, Rogaška Slatina [sezonska], Škofja Loka.
Agencije:
Buenos Aires. Rosario de Santa Fe.
Afilijacije
Slovenska banka. Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split.
« Izvršuje iv;«!«* baučju« posle naj k ulautnej e. —