Izobraževanje Ijudskega učitelja. nZ zakladi domač'mi napolni omare!" Slomšek. Zakon o ljudskih učilnicah (1869. 1.), s katerim se ustanovljajo načela za poučevanje v Ijudskih učilnicah, določuje med drugim tudi, kako naj se učitelj dalje izobražuje ali kako naj se izobraževanje učiteljev nadaljuje. — §. 43. pravi: -Učitelji naj se dalje v pedagogičnem in znanstvenem oziru omikujejo s šolskimi časopisi, z učiteljskimi knjižnicami, s periodičnimi konferencijami in s tečaji oraiko nadaljujočimi". Poglejroo, kako naj se učitelji oniikujejo s čitanjem dobrih spisov, in kako jim k temu prirnorejo posebno šolski časopisi. Šolskih časopisov iina učiteljstvo dandanes v raznih jezikih toliko, da jih učitelj težko izbira. Pred vsem mu je gledati na take, ki so njegovemu poklicu in njegovirn potrebain naj bližeje, in ki mu ne begajo ne verskega, ne narodnega in ne državljanskega čutja in značaja. Domoljubnemu učitelju so najbližji domači časopisi, to je tisti, ki govore jezik, v katerem poučuje v šoli. človek, čeravno ud vesoljnega človcškega rodu, je vender tudi ud posebne manjše narodne celote, in v tej najprej mu je odločeno opravilo oskrbovati. In sicer, komu naj učitelj daruje svoje moči in svojo delavnost, ako ne svojerau narodu, s katerim ga en izvir, en jezik, eno vzrejanje, cna in ista slast z niogočno vezjo sklepa, in kateremu mora, kar je iz njegove zakladnice vzprijel, z obrestimi potem vračati. Ne more se tedaj nihče čuditi učitelju, ako je med narodom, da naj raje bere narodne spise in časopise. Poglavitni smoter pri čitanji pa je učenje. Z dejanskim učenjem v najtesnejši zvezi je, vsakdo ve, izobraževanje v jezikii in v spisovanji. Jezik pa se le pili in oniikuje s čitanjem dobrih knjig in časopisov. Učitelj, ki se ne omikuje s čitanjeui, to je, ki se ne uri v književnem jeziku, v šoli ne govori gladko, ter se govoreč lomi z izrazi, kakor bi lezel čez ograje in plotove namestu da bi šel po gladkem potu. Šolski časopisi priporočajo se učitelju tudi zato, da iz njih izve proizvode pedagogičnega slovstva, kakor tudi vse premene pri šolstvu i. t. d. Zraven šolskih listov naj učitelj tudi bere časopise za mladino in sploh dobre ljudske spise; on živi nied narodom, tedaj mora tudi vedeti, kaj se godi in kako se to pa uno razvija in giblje med narodom. Velik pripomoček učiteljevemu izobraževanju so tudi učiteljske knjižnice. Zakon zahteva, da naj se v vsakem okraji napravi učiteljska knjižnica. Upravljanje te knjižnice izroči se odboru, katerega izbira okrajna učiteljska skupščina. Ta odbor ima tedaj prevažno nalogo, da nasvetuje knjige in časopise, ki se kupujcjo in nabirajo v učiteljsko knjižnico. Kakoršno je tedaj oskrbništvo knjižnice, taka je največ tudi knjižnica — boljša ali slabša. Vrednost učiteljske knjižnice pa ni v tem, koliko knjig in zvezkov je v knjižnici, temuč v tem, kakšne knjige ima knjižnica. Pred vsem so tu na prvem niestu vsakoršne pomočne knjige za vsestransko poučevanje v šoli; potem naj v nobeni učiteljski knjižnici ne manjka poglavitnih knjig o pedagogiki in didaktiki, starejših in novejših, slovenskih in nemških. Knjige pa se ne zbirajo in ne hranijo samo tako, da nakupljene leže v knjižnični omari. Učitelji jih uiorajo tudi marljivo prebirati in si iz njih nabirati duševnega blaga za svojo veliko in važno službovanje. Slabo je, ako slovenski učitelji ne poznajo domačega slovstva in so nevedni in enaki onim, ki nam sramotno očitajo, da je naše knjigarstvo tako niščetno, da se lahko v culici nese. Bibliografija slovenska t. j. slovensko knjigarstvo, kakor ga popisujejo nLetopisi" BMatice slovenske" od 1869. 1. ima do 1881. 1. zaporedoma tekočo štcvilko 1362. Tu se naštevajo razni domači časopisi, društvena dela, državni zakonik, pravoznanska in državoznanska dela, jezikoslovj e, lepoznanstvo, šolske knjige, šolska poročila, molitevne in poučne knjige, različna dela, muzikalije i. t. d. Gotovo razna, velična izbira vsakemu stanu, posebno pa še učiteljskemu 1 V vsakej učiteljski knjižnici naj bi bil odločen posebni predal tako imenovani domači knjižnici (nBibliotheca patriae"). Učitelj se dalje omikuje v skupščinah, ki se imenujejo periodične ali občasne konference. Zakon (§. 45.) pravi: MV vsakem šolskem okraji ima biti vsaj enkrat na leto učiteljska konferencija pod napeljevanjem okrajnega šolskega nadzornika". In dalje: ,,V vsaki deželi bivajo vsake tri leta konferencije poslancev okrajnih konferencij pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika (deželne konferencije)". Naloga konferenciji je, da se zbrani učitelji posvetujejo in pogovarjajo o rečeh, ki se tičejo šolstva, sosebno o učnih predmetih Ijudske šole, o načinih poučevanja, o učilih, o novih učnib knjigah in berilih, o šolskem redu in ustrahovanji i. t. d. Akoravno se mora učitelj učiti največ sam, v svojej samotni in tihi sobi, mu skupščine tudi koristijo s tem, da ga vnemajo za marsikatero dobro stvar in da posnema, kar pri svojih tovariših lepega in dobrega vidi. V prvej vrsti so tu razni poučni pogovori, ki jib prepodavajo zbrani učitelji in se o njih razgovarjajo. Že rajnki škof Slomšek je pisal: ,,Imajo naše dni svoje omizje zdravniki za ozdravo ljudi, sodniki za pravice dežele, rokodelci in kmetje za živinorejo in obdelovanje zemlje; tudi godci imajo svoj dan, v katerem se pogovorijo, kako bi jim strune bolj vbrane pele; ali ni natn učiteljeni, staršera in oskrbnikom tudi treba pogovoriti se, kako bi po slovenski prav oskrbovali najpotiebnejših reči, ki so narn k časni in večni sreči, — da bi se poinenili, kako bi vredno učili, šolo dobro ravnali, vzrejali otroke, ter polepšali našo doinačo zeinljo". — Da pa učitcljske skupščine zares učiteljem kaj koristijo, morajo biti tako vravnane, da ima vsak ud v skupščini priliko, da objavlja svoje skušnje in da se sploh govori o rečeh, ki kažcjo vsakdanje potrebe v Ijudski šoli. U6iteljske skupščine pa ne pospešujejo samo učiteljevega duševnega stanja, temu6 koristijo tudi njegovemu družbenemu življenju, kajti kar posaraezni ne zmore, zmore družba po izreku: nSam si slab, v družbi si močen". V deželni skupščini posvetuje se največ o raznih načrtanih učilniških napravah in uredbah, ki jih vlada namerava ukreniti. To pa je posebno važno, in učitelj, ki ga njegovi volilci pošljejo v konferenco, ima veliko dolžnost, da tii sddi po svoji vesti in po svojem najboljšem prepričanji, ter se ne uklone strastnini »mešetarjem", ki ga zdaj na to, zdaj na uno stran vlečejo. Tečaji izobraževanje nadaljujoči za učitelje so na učiteljskih izobraževališčih praviloma ob jesenskih šolskih počitnicah (ferijab). Tii se izobražujejo učitelji, kadar jim deželna šolska oblast tako ukazuje. Taki izobraževanje nadaljujoči tečaji ozirajo se na učitelje, ki v svojih prejšnjih učnih letih niso imeli prilike, da bi se bili za svoj stan dobro izobražili. Po nekaterib vnanjih deželah so namesto teh tečajev nasvetovali, naj bi se mlajši učitelji pošiljali v šole starejših in s k ušenib učiteljev, in to je pot, po katerem se sploh naravno izobražuje, recimo rokoddec, trgovec, kmetovalec i. dr. Dobri vzgledi velikrat koristijo in store več, kakor polne toibe suhih znanstvenjakov. P.