Uvodnik 
Jesenska številka Kakovostne starosti, ki je pred vami, nas s svojo strukturo clankov vabi k razmisleku o razmerju med teorijo in prakso v gerontologiji in v medgeneracijskem sožitju. V njej je trdno ravnotežje med teoreticnimi in prakticnimi prispevki. 
Pod tem vidikom lahko zacnemo revijo listati kar od zadnje strani; tako delajo prostovoljski voditelji skupin in osebni družabniki za kakovostno staranje, ki revijo uporabljajo za svoje stalno osvežitveno usposabljanje in krepitev prostovoljske kondicije. Rubrike v zadnjem delu revije praviloma prinašajo dobre izkušnje iz prakse. V zadnji rubriki pricujoce številke – Iz medgene­racijskih programov – je temeljit prikaz prirocnika za izvajalce medgeneracijskih programov, ki so ga lani pripravili na Škotskem. Njihov novi prirocnik je vzorcna sinteza dobrih izkušenj iz prakse in raziskovalno preverjenih spoznanj, zato je res uporaben za tiste, ki delajo v praksi, in smerokaz za politicne odlocevalce. Življenjska povezanost med teorijo in prakso odseva tudi iz clankov v drugih rubrikah: o odpornosti neformalnih oskrbovalcev v rubriki Družinski oskr­bovalci, o mreži za preoblikovanje oskrbe v rubriki Simpoziji, delavnice, pri obeh leksikonskih opredelitvah strokovnih pojmov v rubriki Strokovno izrazje (to sta pojem IKT in roboti za ka­kovostno staranje in oskrbovanje ter pojem Ponovna vzpostavitev samostojnosti v socialni oskrbi). Trije prispevki v rubriki Iz gerontološke literature pa pokrivajo celoten spekter teorije in prakse: prvi, V starajocem se svetu ne smemo nikogar spregledati, je prikaz letošnjega Svetovnega social-nega porocila Združenih narodov, drugi, Socialno predpisovanje in kultura na recept, prikazuje gerontološko inovacijo, ki ima trdna tla v sodobnih znanstvenih spoznanjih o celostni skrbi za kakovostno staranje, tretji pa je kratek prikaz pobarvanke z etnografskimi slikami, ki je uporabna tako za delo z ljudmi, ki so oboleli za demenco, kakor za medgeneracijsko povezovanje starih staršev in vnukov. V tej številki je zastopanih nad polovico od rubrik naše revije. 
Ravnotežje med gerontološko teorijo in prakso izstopa tudi v temeljni rubriki Znanstveni in strokovni clanki. Med štirimi clanki se prva dva posvecata temeljnim teoreticnim vsebinam. Aleš Kenda je prispeval pregled pomembnih konferenc o staranju v okviru Združenih narodov – od dunajske leta 1982 do rimske leta 2022; clanek odseva avtorjevo kompetenco, saj dolga leta v okviru slovenskih vladnih služb sodeluje pri tem dogajanju. Alen Sajtl pregledno prikaže razvoj koncepta in pojma uspešno staranje; gre za temeljni pojem v raziskovanju starosti ter njemu sorodne, zlasti zdravo in aktivno staranje. Slovenšcina vse te vidike najbolje zajame v pojmu kakovostno staranje, zato ima naša revija prav ta naslov. Tretji in cetrti clanek sta iz prakse: Ema Batagelj in David Ravnik sta raziskovala pilates vadbo pri starejših ženskah, Marija Kos varovanje oseb z demenco v institucionalnem varstvu. 
Razmerje med teorijo in prakso je temeljno vprašanje gerontologije. Enako živo je pri razvo­ju teorije, pri raziskovanju in politicnih dokumentih, kakor pri prakticnem delu v dolgotrajni oskrbi, pri razvoju programov za kakovostno staranje in programov za smiselno sožitje med generacijami v današnjih razmerah. Ce teorija in praksa nista skladna celota, kakor sta obe nogi pri hoji, je gerontološki razvoj oviran ali onemogocen. Star latinski pregovor pravi, da je teorija brez prakse kot kolo brez osi, praksa brez teorije pa kot slepec na cesti. Oboje se dogaja; prepad med teorijo in prakso je pogost pojav. V tem primeru so raziskovanje, poucevanje in politicni dokumenti neucinkovita in zavajajoca teorija »v zraku«, praksa pa slepi poskusi, pri katerih bijejo v oci zmote. Poslanstvo gerontologije je zagotoviti trdna znanja za oblikovalce politicnih dokumentov in ucinkovite metode za prakso. To isto potrebujejo študentje za svoje usposabljanje in mediji za javno informiranje. J. Ramovš 
1