Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 1
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXXIV. - Štev. 15 (1699)
Gorica - četrtek, 15. aprila 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Šola, Cerkev in religija Narodnostno opredeljeuanje u Sloveniji
V	Novi Gorici je prosvetnim delavcem imel pred kratkim predavanje prof. Zdenko Rotar iz Ljubljane. Prinašamo zapis iz tega predavanja.
Stanje religije v sodobni socialistični
družbi. Po vojni je med nami (marksisti) vladal optimizem. Bili smo prepričani, da bomo vero odpravili. To pa se ni zgodilo. Danes so celo mladi odprti za religijo. V našem narodu so najmanj verni uradniki. So pa delavci pri veri množično udeleženi kot tudi kmečki prebivalci. Imamo obratni proces kot ga pozna zahod, kjer so delavci nastrojeni proticerkveno in tudi neverni. Poljska ima 90% vernih, celo v Sovjetski zvezi je vernost v porastu, mesto Kijev npr. ima 60% vernih. Prav tam zapažamo izredno močan porast vernosti med mladino, še več, da jim je vera vrednota.
Slovenija je imela 1968 leta 58% vernih, leta 1970 46% in leta 1980 48%. Vernost je v zadnjih letih v porastu in to moramo pričakovati tudi naprej. Kljub družbenim oviram, ki so v Jugoslaviji, vernost raste. To pove, da ima vera globlje korenine.
Vera ni nekaj politično negativnega, saj dajejo v naši družbi (Jugoslaviji) enak prispevek gospodarstvu, kulturi in socialnemu življenju verni kot neverni.
Naši učbeniki, ki jih uporabljamo po šolah, ne bi smeli vsebovati ničesar, kar bi žalilo zavest vernih. Katoliška Cerkev v Sloveniji se je v zadnjem času zelo približala naši stvarnosti. (Nato je prebral odstavek iz brošure »Človek 'in kristjan«), Religija ne pomeni političnega kcmservatizma, pač pa daje življenju prenovitveni smisel. Verniki se iz katakomb vračajo prenovljeni z novo kvaliteto. Zato je tudi Cerkev odprta za dialog in priznava socializem kot sistem prihodnosti. Cerkev z ločitvijo od države ni izgubila svoje družbene moči. Zato bi morala država to skrito moč Cerkve tudi priznati.
Sekularizacija, v katero je sedaj Cerkev zašla ne pomeni smrt religije, čeprav na šolskem področju še vedno ohranjamo stereotip borbenosti, pa tudi negativen odnos do verujočih.
Kakšen naj bo šolnik, ki je kristjan?, se ponovno zastavlja vprašanje, kjerkoli že. če so bili veliki znanstveniki verni, zakaj ne bi smel biti veren tudi učitelj, ki poučuje te. zakonitosti.
Ateizacija na šolah. Zadnji šolski dokument »Zakon o šolstvu« v LR Sloveniji ne vnaša tega pojava. Ob okrogli mizi v Ljubljani sem s teologi tudi o tem govoril. Res je, da je takoj po vojni pomenilo biti pripadnik religije avtomatično pripadnik kontrarevolucije. Zato smo se tedaj z vso silo borili' proti. To je sedaj minilo, to je za nami. Tudi preštevanje otrok, z dviganjem rok, kdo hodi k verouku, je nedopustno in hkrati žaljivo. Naloga šole ni spreobračanje. Vse to zapušča v otroku slabe posledice. Spreobrnjeni se radi spreobračajo (!). Naloga šole je, da raziskuje znanstvene temelje religije. Otroci pa naj se za svetovni nazor odločijo sami. Marksizem ni isto kot ateizem.
DISKUSIJA
Nato je sledila diskusija. Objavljamo samo nekatera vprašanja in tudi odgovore.
— Kaj je z obiskom polnočnice?
»Če jih iz naših internatov in domov puščamo na plese, jih moramo pustiti tudi, da gredo k polnočnici ali mladinskemu verouku,« je odgovoril prof. Rotar. »Da bi imeli v šoli kakšno prireditev istočasno ko je nekaj v cerkvi, je absurd,« nada-ljuje.
— Kaj naj učitelj odgovori otroku, če ga vpraša, ali je Bog, ali ga ni?
»Cilj naše šole ni odgovarjati, ali je, ali ni Boga, ampak razlagati znanstveni nastanek religije. Pustimo človeku svojo pot. Jaz bi tako odgovoril: zame Boga ni, ker 8a ne potrebujem. Morda bo tebi potreben m boš vanj veroval.«
— Kako je z vernostjo na Primorskem?
»Leta 1968 je bilo 54 % vernih, leta 1973
^8 %. Najmočnejša vernost je na Goriškem, kjer je tudi najstabilnejša. V pri-
merjavi z Dolenjsko, kjer je bilo 1968. leta 72 % vernih, 1978 pa 31 %, je tu vernost močnejša. Seveda moramo vzrok iskati tudi v negativnem obnašanju dolenjske duhovščine med NOB, medtem ko je Primorska imela »Kaplane Čedermace«.
— Kje je vzrok, da je letos vstopilo v malo semenišče v Vipavi 18 novih dijakov?
»Ne vem! Treba je proučiti vzroke, odkod so fantje, ki so vstopili. Edino pomanjkanje kadra bi utegnilo Cerkvi škodovati ali jo tudi pokopati. Na Poljskem ni razpadla Cerkev, pač pa partija.«
— Zakaj mošeja (islamska molilnica) v Ljubljani?«
»Če se Muslimani zbirajo ob Savi, zakaj jim ne bi omogočili svojega prostora?«
— Kakšen je po vaše tipičen slovenski vernik?
»To je človek, ki veruje v Boga, gre štirikrat na leto k maši, da krstiti otroke in se cerkveno poroči. Manj je kritičen, manj problematičen.' Je pač človek, ki se da z njim delati!«
— Kakšen je pa tipičen slovenski ateist?
»Jaz nisem tipičen slovenski ateist. Tipičen slovenski ateist je človek, ki je brezbrižen do vprašanja smisla življenja. Je osebnost prehodne oblike.«
— Ali so naše oblasti (partija) priznale ta vaša dognanja?
»Plačal sem s svojo politično pokoro. Vprašajte oblast. Do vsega sem se dokopal sam in za vse sem pripravljen odgovarjati.«
— Pred 17 leti ste drugače govorili.
»Govoril sem o stvareh, ki so bile času
primerne.«
Ob zaključku, preden so se razšli je še to pripomnil: »Moje predavanje je bilo drugačno kot ste gotovo pričakovali. Želel sem v vas zasaditi dvom. Le po poti stalnega dvoma je mogoče napredovati. Brez boja ni svetovnega nazora. Vsak se mora do njega dokopati sam.«
Prvi povojni popis prebivalstva leta 1948 je naštel v tedanji Sloveniji, torej v oni brez obalnih krajev, 1,39 milijona prebivalcev. Od tega je bilo 1,35 milijona ali 86,98 odstotka Slovencev, Hrvatov je bilo v Sloveniji tedaj 16.090 ali 1,16 odstotka, neslovanov 14.987 ali 1,1 odstotka, Srbov 7.841 ali 0,56 odstotka, drugih Slovanov 2.544 ali 0,18 odstotka, Makedoncev 366 ali 0,03 odstotka, neopredeljenih muslimanov, torej zdajšnjih Muslimanov 179 ali
0,01 odstotka. Našteli pa so tudi 10 občanov, za katere niso vedeli, ali niso mogli ugotoviti, kakšne narodnosti so. Delež Slovencev v prebivalstvu Slovenije se je torej tedaj v primerjavi s predvojnim pove-
Spopad ali politična rešitev
Ni še jasno, kako se bo zaiključilo merjenje sil med Vel. Britanijo in Argentino v zadevi Malvinskih otokov, ki jih imajo že več dni zasedene Argentinci. Ameriški zunanji minister Haig je kar trikrat poletel med Londonom in Buenos Airesom z namenom, da posreduje stališča obeh vlad.
Argentinska vlada vztraja na tem, da mora Vel. Britanija priznati njeno suverenost nad otočjem, Britanci pa zahtevajo umik 9.000 argentinskih vojakov z otočja in so šele potem pripravljeni pogajati se.
Od velikonočnega ponedeljka izvaja Vel. Britanija pomorsko blokado področja o-koli Malvinskih otokov v krogu 200 morskih milj. Če bo argentinska mornarica skušala to blokado predreti, lahko pride do usodnih dogodkov. Argentinski predsednik general Galtieri je baje celo zagrozil Haigu, da se bo obrnil na Sovjetsko zvezo za vojaško {»moč, če bi se argentinska vojska znašla v hudi stiski.
Pomoč v hrani za Ugando
Znani diakon Vittorio Pastori je 9. aprila spremljal veliko ameriško letalo, ki je prepeljalo 110.000 kg pomoči v hrani v Ugando. Z njim je potovalo 9 prostovoljcev, ki bodo pomagali pri razdeljevanju hrane. Diakon Vittorio je doslej odpre-mil že 66 letal pomoči v Afriko. Izkazal se je za izvrstnega organizatorja. Pomoč mu prihaja od vseh strani. Sedež njegovega delovanja je Piacenza. Za zadnje letalo so mu prišli na pomoč vojaki, ki so s svojimi tovornjaki prepeljali hrano iz Piacenze na letališče v Milan.
čal, kar je pripisati vojni in medvojnim premikom prebivalstva, med drugim umikom kočevskih Nemcev ter povojnemu izganjanju tujerodcev.
Odtlej so bili še štirje popisi prebivalstva. O zadnjem, lanskem, so objavili podatke o narodih in narodnostih za Vojvodino in Kosovo, in sicer že nekaj tednov po popisu, za republike pa pozneje in tako nedavno tudi podatke za Slovenijo. Po teh podatkih je bilo marca lani od 1.891.864 stalnih prebivalcev Slovenije 1.712.445 Slovencev ali 90,52 odstotka prebivalstva republike. Sicer pa kaže podatke o številu občanov po narodni in narodnostni opredelitvi naslednja razpredelnica.
Narod, narodnost	1953	1961	1971	1981
Slovenci	1.415.448	1.522.248	1.624.029	1.712.445
Hrvati	17.978	31.429	42.657	55.625
Srbi	11.225	13.609	20.521	42.182
Jugoslovani	—	2.784	6.744	26.263
Muslimani	1.617	465	3.231	13.425
Madžari	11.019	10.498	9.785	9.496
»deželani«	—			2.705	4.018
Makedonci	640	1.009	1.613	3.288
Črnogorci	1.356	1.384	1.978	3217
neopredeljeni	—			3.073	2.975
Italijani	854	3.072	3.001	2.187
Albanci	169	282	1.281	1.985
Romi (cigani)	1.663	158	977	1.435
Čehi	807	584	445	433
Nemci	1.617	732	422	380
Poljaki	275	222	194	204
Rusi	593	295	302	194
Ukrajinci	—	—	143	192
Avstrijci	289	254	278	180
Slovaki	60	71	85	144
Bolgari	49	180	139	105
Romuni	41	48	43	94
Turki	68	135	53	87
Rusini	46	384	66	54
Grki	24	50	24	18
Vlahi	9	6	5	17
Židje	15	21	72	9
druge narodnosti	352	449	307	577
nečitljivi, nejasni odgovori	211	1.154	2.964	10.635
■	V Rimu so rdeči brigadisti napadli orožniško izvidnico pred poslopjem, kjer se je v sredo 14. aprila začela razprava proti številnim brigadistom, ki so obtoženi ugrabitve in umora Alda Mora. Pri spopadu so bili trije karabinjerji lažje ranjeni.
Primerjave med popisi prebivalstva v Sloveniji torej kažejo, da se zaradi priseljevanja občanov iz drugih republik v celotnem številu prebivalstva republike niža delež Slovencev, niža se delež Madžarov, Italijanov, Romov, Čehov, Nemcev, Poljakov, Rusov, Avstrijcev itd. Nasprotno pa se v Sloveniji povečuje delež Hrvatov, Srbov, Muslimanov, Makedoncev, Albancev, Bolgarov itd. Poleg teh pa se zelo povečuje tudi delež narodnostno neopredeljenih občanov, ki to neopredeljenost izražajo z imenom »Jugoslovan« ali z imenom dežele posamezne republike, kot Dalmatinec, Hercegovec, Štajerc, Kranjec ipd. Tretja vrsta neopredeljenih pa so tisti, ki jim 170. Člen zvezne ustave omogoča, da ostanejo sploh brez imena.
Kot trdijo v slovenskem zavodu za statistiko, niso podrobneje raziskali, ali je in kolikšen je delež onih »deželanov« — ali kot jih imenuje statistika »oseb, ki so se izrekle po regionalni pripadnosti« — z imenom slovenskih dežel. Prav tako nimajo podatka, koliko je deželanov po imenu dežel drugih republik. Njihovo število je sicer v Sloveniji majhno, a se je število tako neopredeljenih ali bolje opredeljenih v primerjavi s prejšn jim popisom vendarle povečalo kar za 48,5 odstotka.
Druga skupina narodnostno neopredeljenih občanov so Jugoslovani. Njihovo število se je od zadnjega popisa dvignilo v Jugoslaviji od 273.077 kar na 1.216.463 ali za celih 346 odstotkov, čeprav se je prebivalstvo Jugoslavije v teh desetih letih povečalo za 9,2 odstotka. V Sloveniji je dvig števila »Jugoslovanov« manjši, a je vendarle visok, saj jih je kar za 289 odstotkov več.
Na račun povečanega števila onih, ki so se izjavili za Jugoslovane, sta se v zadnjih desetih letih, oziroma ob popisu »zmanjšala« tudi oba številčno najmočnejša naroda v Jugoslaviji, namreč srbski in hrvaški. Tako so ob zadnjem popisu v Jugo-
slaviji našteli kljub naravnemu prirastku za 0,1 odstotka manj Srbov in celo za 2,2 odstotka manj Hrvatov kot pred desetimi leti, kar je v obeh republikah povzročilo neugoden občutek.
V	Sloveniji se je največ občanov izreklo za Jugoslovane v ljubljanskih občinah, v mariborskih, kranjski občini, na Jesenicah, v občini Celje, Koper, Velenje in Postojna. Zaenkrat se še ni veliko razpravljalo o tem, ali gre to povečanje »Jugoslovanov« v Sloveniji na račun občanov, ki so se priselili z neutrjeno narodno zavestjo, ali pa na račun narodno mešanih zakonov zaradi pretirane narodne zagrizenosti
narodno različnih zakoncev. Takšno ravnanje je sicer čudno, vendar očitno zakonca zaradi vsak svojega narodnega ponosa nočeta zase, ali kar je isto, za svoje potomce privoliti v imenovanje po narodu svojega zakonskega druga in se potem raje odpovesta prav temu, na kar sta tako ponosna.
O obstoju prvega vzroka, namreč neutrjene narodne zavesti pri določenem številu občanov je moč sklepati pri številnih občanih, ki so bili na primer pri prejšnjih popisih pripravljeni razglašati se za Hrvate in Madžare, zdaj pa so se ogreli za »Jugoslovane«. Podobni primeri so v Črni gori na račun prej razglašanja za Srbe, itd. V Bosni in Hercegovini je pri posameznih občanih opaziti celo trojne preskoke, namreč občane, ki so se enkrat že razglašali za Srbe oziroma za Hrvate, pri predzadnjem popisu za Muslimane in pri zdajšnjem za Jugoslovane. Takšne primere o-mahovanja je razbrati iz popisnih številk tudi pri delu slovenskih Romov, ki so se za to narodnost leta 1953 opredelili tako množično, da so jih v Sloveniji našteli 1.663, pri naslednjem popisu so se verjetno razglasili večinoma za Slovence, saj govori statistika le o 158 Romih v Sloveniji, leta 1971 pa se jih je precej spet premislilo saj jih je popis naštel 977, lani 1.435.
Res je, da lahko v Jugoslaviji vsakdo izraža svojo narodno pripadnost tako kot jo čuti. To pravico mu daje tudi ustava. Vendar pa je za narodno zavednega človeka značilna prav stanovitnost vztrajati v narodu, iz katerega je izšel ali s katerim se je v dolgotrajnem sožitju zrasel. To je najbrž tudi eden glavnih smislov pojma naroda. Če te stanovitnosti ni, se pojmovanje narodne pripadnosti spremeni v nekaj, kar je manj trdno kot je trdno članstvo v stranki ali pa v družbenopolitični organizaciji. Za izstop 'iz takšne organizacije je namreč potreben tudi pristanek organizacije in ne le vsakokratno razpoloženje naveličanega člana.
Ta stanovitnost pa je seveda odvisna od vzgoje in zrelosti človeka in šele nato od morebitnih gospodarskih 'in podobnih pritiskov.
O tem, da v Sloveniji narodnega ponosa ni preveč, in da peša, govori tudi zadnja vrstica v razpredelnici. Nekaterim narodna zavest tako malo pomeni, da so se razglasili za Marsovce, Hotentote ipdb. Takšnih odgovorov, ki jih statistika uvršča med nečitljive dn nejasne odgovore, je bilo ob popisu leta 1948 v Sloveniji le deset, leta 1953 jih je bilo 211, leta 1971 so se povzpeli na 2964, lani pa že na 10.635 ali kar 0,56% prebivalstva SR Slovenije. O teh rečeh bi gotovo veljalo razmišljati, saj pričajo, da z vzgojo narodne zavesti nekaj ni v redu.	I.	P.
IleHa noč uri Si. Mw t Rimu
Letošnji prazniki Gospodovega vstajenja so privabili v Rim izredno množico turistov. Računajo, da se je na velikonočno nedeljo opoldne zbralo na trgu sv. Petra 300.000 oseb. Sv. oče je ob podelitvi blagoslova Mestu in svetu (Urbi et orbi) izrekel voščila v 42 jezikih. Med njimi tudi v slovenskem. Pozdravil je tudi 30.000 udeležencev velikonočnega pohoda proti lakoti v svetu, ki ga je organizirala radikalna stranka ob sodelovanju 70 Nobelovih nagrajencev. Dejal jim je: »Pozdravljam tudi vas, križarje miru, ki vodite plemenit boj. Želel bi, da bi oblastniki vsaj majhen del tega, kar uporabijo za oboroževanje, namenili narodom, ki jih stiska lakota.«
Sv. oče obišče Bologno
Na belo nedeljo 18. aprila bo sv. oče obiskal Bologno. Pripravljalni odbor je že objavil potek papeževega obiska. Popoldne bo sv. oče maševal na trgu VIII. avgusta. Ustavil se bo tudi na železniški postaji, kjer je prišlo pred časom do strahotnega
atentata. Predvideno je srečanje z duhovniki in redovniki, z vseučiliškimi profesorji in z mladino.
Poslanica nadškofa Glempa poljskemu ljudstvu
Poljski primas Josef Glemp je za veliko noč naslovil na svoje rojake posebno poslanico, v kateri je pozdravil »vse najbolj uboge in slabotne, katerih srca so polna obupa. Vam vsem, bratje in sestre, hočem povedati, da je to splošno in stalno obupno stanje nekaj zgrešenega. Z vami, iki ste prosti in z vami, ki ste oropani svobode, z vami, ki delate in ste brez zaposlitve, z vami, ki živite v domovini in izven nje, naj bo moč vstajenja!«
Za veliko noč so oblasti dovolile, da je Walesova žena Danuta mogla s svojimi sedmimi otroki obiskati svojega moža, ki je interniran v neki vili blizu Varšave in z njim preživeti praznične dni. Oblasti so tudi ponudile Walesi, da se lahko z družino izseli v tujino, kar pa je odklonil.
II sumil ravnatelju Alton Pavšiča
KRISTUS JE VSTAL IN ŽIVI!
«Mnogograt in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič te dni, nam je govoril po Sinu« (Hebr 1, 1-2). Te besede apostola Pavla slišimo na božični praznik, a jih moremo ponoviti tudi na veliko noč. V postnem času nam je Bog govoril po svojem Sinu, njegovem trpljenju, križu, smrti; te dni pa nam govori po njegovem vstajenju.
Kristus je vstal in živi! To je osrednji dogodek krščanstva, srce naše vere. Sveta liturgija ga vsako leto oznanja s petjem trikratne velikonočne aleluje, z vedno višjim glasom, kakor da nam hoče reči: Kristusova velikonočna skrivnost zajema vso zgodovino — preteklost, sedanjost in prihodnost. On je alfa in omega, začetek in konec. Njegovo stvarjenje, odrešenje in poveličanje, ki so kakor tri velike noči, trikratna aleluja vsega stvarstva in človeštva.
Prva velika noč je stvarjenje — vstajenje stvarstva iz nič! Na delu je bila božja vsemogočnost, tista božja Beseda, o kateri pravi sv. pismo, da »je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalega. V njej je bilo življenje...« (Jan 1, 2-4). Ta božja Beseda je priklicala v bivanje vse, kar biva: nebo in zemljo, rastline in živali, nazadnje še človeka. To je velika noč, ki je s svetlobo stvarjenja pregnala temo niča; to je prva aleluja, ki odmeva po vsem stvarstvu. Zvezde jo odsevajo, sonce jo sije, narava jo razodeva vsako pomlad.
Druga velika noč je Kristusovo vstajenje — aleluja odrešenja vsega človeštva! Predpodoba te velike noči je izhod Izraelcev iz egiptovske sužnosti v svobodo. V trenutku, ko je bilo vprašanje, ali bo narod propadel ali obstal, ko je šlo za biti ali ne biti, je Bog na čudežen način preusmeril zgodovino izvoljenega ljudstva.
Tako je tudi Kristus s svojim vstajenjem preusmeril zgodovino človeškega rodu. Ni več strahu pred propadom, — on je rešitev. Ni več mesta za obup, — on je upanje. V njem je zasijala vsebina in polnost našega zemeljskega življenja, v katerem nas osvobaja od zla in greha. To je aleluja za nas — odrešenje, ki se je začelo daniti že z učlovečenjem in se na veliko noč popolnoma zdanilo. Da, to je dan, ki ga je naredil Gospod!
Tretja velika noč bo ob koncu časov, ko bo odrešeno človeštvo in prenovljeno stvarstvo prešlo v poveličanje, v večno veliko noč z neminljivo in najvišjo alelujo. Kar je Kristus s svojim vstajenjem uresničil na sebi, bo uresničil tudi na nas. Pečati grobov bodo raztrgani, kamen zgodovine bo odvaljen. To bo veliko vstajenje človeštva in prenovljenje stvarstva, kar izpovedujemo vsako nedeljo z besedami: Verujem v vstajenje in večno življenje! Vstali in poveličani Kristus je »cilj človeške zgodovine, točka, v katero se stekajo vsa hrepenenja zgodovine in civilizacije, središče človeškega rodu, veselje vseh src in izpolnitev vseh njihovih teženj« (CS 45, 2).
TEOM 00
Razstava velikonočnih pirhov pred cerkvijo v Nabrežini
ELEGIJA, KI IZZVENI V VESELJE
Zdaj se zmeraj več prijateljev odpravi v večnost.
Neko jutro, nek večer utihne telefon.
Ni vrnitve zanje v kolodvora hrupnost srečno.
Ni postaj z napovedjo za njihov avion.
Tako je vse dokončno.
Toda duh prodira tudi k njim. Moj duh prepeva.
Z vere strun se lesketa Vstajenje v ono stran.
Luč, ki v njej stvari se spremene in noč odmeva: zvezde najdejo Obraz, od zmage nasmejan.
Vesolje ni dokončno.
Vladimir Kos SJ
Praznik pomladi v Doberdobu
»Praznik pomladi« v Doberdobu se je že močno ukoreninil. Mlajši mož s tržaškega Krasa mi je rekel: »Postalo je že tradicija, da na velikonočni ponedeljek gremo v Doberdob.« In res je bilo v Doberdobu dosti Tržačanov. Tudi Furlani so prišli. Gotovo jih je pritegnil njihov zbor iz Chioprisa, pa tudi dobro vino, ki so točili.
Zato je posrečena misel »Praznika pomladi« v Doberdobu. Ljudje si želijo v »Emavs«, pa vedo, kam iti. Vsled tega je udeležba na prazniku vedno zagotovljena. Seveda pa večja ali manjša množica na prazniku zavisi tudi od vremena. Letos vreme ni bilo najbolj ugodno; burja je pihala. Prireditelji so se tolažili: »Boljša burja kot dež.«
Program je bil pisan, kot je bilo razvidno že iz vabil. V dvorani je razstavljal slikar Pierluigi Augeri. Iz razstavljenih del (akvareli in grafike) je bilo videti, da je umetrfik iz Dolenje Furlanije (Bassa Friulana), saj so motivi vzeti z lagune, morja in obale med Gradežem in Ligna-nom. Za nas Slovence so bili motivi novi, zato še zanimivejši. Otroci so prišli do svojega pri »ex tempore«. Vendar je številne otroke pridržala doma ravno burja.
Nekoliko po 16. uri se je začel kulturni program. Razvijal se je na prostem. Ozvočenje je dovolj dobro delovalo, tako da je bilo slišati napovedovalce in nastopajoče. Kljub temu se je izkazalo, da bi bilo
bolje kdaj drugič izvajati kulturni del praznika v dvorani. Zunaj ni zbranosti in povrhu nas je že burjica preganjala. Mraz je proti večeru še naraščal, tako da sem ob koncu kulturnega dela odšel tudi zato, da se kje pogrejem. Ne vem, do kdaj so mladi vztrajali ob zvokih ansambla bratov Krt, ki so igrali tudi za ples.
Na odru se je prvi zvrstil harmonikarski ansambel iz Sovodenj, ki deluje v okviru Glasbene matice. Za njim je nastopil mešani zbor iz Skednja pod vodstvom Dušana Jakomina. Škedenjcem je sledil zbor iz Chioprisa, ki je izvajal pesmi v italijanščini 'in furlanščini.
Za Furlani so se znova pojavili Škeden j-ci in sicer otroški zbor. Kulturni del programa je zaključil ansambel bratov Krt s svojimi vižami in humoristom.
Proti koncu programa je začelo kar zebsti. K sreči smo se lahko ogreli ob kozarcu vina in drugih dobrotah v dobro založenem buffetu.
Uspeh »Praznika pomladi« je bil vsekakor dober, ob bolj ugodnem vremenu bi bil gotovo odličen. Naj doberdobski organizatorji društva »Hrast« upajo na boljše prihodnje leto in mi z njimi.
(r+r)
★
Nič ne pomaga se le naučiti, a potem tistega, kar je potrebno, ne storiti (škof A. M. Slomšek).
■ Na veliko sredo je sv. oče sprejel v Vatikanu grškega državnega predsednika Karamanlisa. Razgovor je trajal dobro uro. Navzoč je bil tudi grški zunanji minister. Diplomatski stiki med Apostolskim sedežem in Grčijo so bil'i kljub močnemu nasprotovanju dela grške duhovščine in menihov s svete gore Atos vzpostavljeni pred dvema letoma.
■ Dokajšnje zanimanje je v svetovni javnosti zbudil obisk sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Beogradu, kjer se je v začetku preteklega tedna mudil dva dni. Jugoslavija izvaža že nad polovico svoje industrijske proizvodnje v države Varšavskega pakta in je gospodarsko, s tem v zvezi pa seveda tudi politično vedno bolj pogojena od Sovjetske zveze.
■ V Jeruzalemu in po od Izraelcev zasedenih delih Palestine je prišlo do splošne protestne stavke potem ko je neki izraelski vojak ameriškega porekla streljal na muslimanske vernike, ki so bili zbrani pred mošejo El Aqsa v Jeruzalemu. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, nad 40 pa ranjenih. Izraelske oblasti so atentat ostro obsodile in vojaka takoj postavile pred sodišče. Atentator naj bi bil dejanje storil v duševni zmedenosti.
■ Brazilska škofovska konferenca je ob koncu svojega zadnjega zasedanja v Sao Paulo objavila dokument, v katerem obsoja nepravično razdelitev zemlje v Braziliji in zapostavljanje kmečkega prebivalstva. Stiska kmečkega sloja ne izhaja iz dejanskega pomanjkanja, ampak ker se neprestano špekulira z zemljo in se njeni lastniki ne čutijo socialno odgovorni. V velikih mestih bi morala vlada poskrbeti za človeka vredna stanovanja in pogumno izvesti zemljiško reformo, ki bi zaustavila vedno večji beg z zemlje. Z državnim nadzorstvom 'in strogimi kaznimi naj bi oblasti nastopale proti zlorabam pri nakupovanju zemlje in tako preprečile nepravično razdeljevanje dobrin, ki vodi k temu, da bogati postajajo še bogatejši, reveži pa še bolj ubogi.
Iz slovenske Koroške
Dvojezična Koroška
Tak je naslov knjižice žepnega formata na 150 straneh, ki ga je pripravila Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovenskim informacijskim centrom v Celovcu, izdala pa celovška Mohorjeva družba. Praktična knjižica je namenjena vsem, ki imajo stike z južnim delom Koroške, t. j. uradom, društvom, pisarnam, predvsem pa seveda zasebnikom. Imena krajev so v slovenščini in nemščini. Pri vsakem kraju je navedena poštna številka, kraj pošte, občina, župnija, politični in sodni kraj.
Je to že četrti povojni seznam dvojezičnih krajevnih imen na Koroškem. Leta 1945 sta izdala Luka Sienčnik in Bogo Grafenauer v založbi Znanstvenega 'inštituta v Ljubljani »Seznam krajev«. Leta 1970 je izšel pri mariborski založbi »Obzorja« turistični priročnik Blaža Singerja. Pri isti založbi je leta 1972 izšlo zelo temeljito delo Vladimirja Klemenčiča »Ko-roška/Karnten z dvojezičnim zemljevidom. Tudi ta Klemenčičev seznam krajev je kmalu pošel in tako že več let ni bilo nobenega seznama na knjiženm trgu, ki bi zanesljivo pomagal najti krajevna imena v obeh deželnih jezikih.
Tako se je pri Slovenskem 'informacijskem centru v Celovcu in pri Krščanski kulturni zvezi porodila misel na novo izdajo dvojezičnega krajevnega imenika. Pri tem sta se avtorja lahko opirala na že dognane rezultate v omenjenih publikacijah, ki sta jih po potrebi še skušala preveriti in popraviti, hkrati pa sla upoštevala pomanjkljivosti dosedanjih seznamov: priročnik naj bi bil namreč v prvi vrsti praktični pripomoček, ki bi čim bolj enostavno omogočil najti vse potrebne podatke o vsaki vasi na dvojezičnem o-zemlju Koroške — in to v obeh deželnih jezikih.
Za 90-letnico je Marilka Koršič zaželela ravnatelju Antonu Pavšiču, da bi imela razgovor z njim še ob stoletnici. Takrat, ob 90-letnici se je res zdelo, da bo ravnatelj Pavšič učakal sto let, saj je bil še tako poln humorja in tudi krepak. Pogosto je še prihajal peš v Gorico in v kaki kavarni kadil svojo cigareto ob razgovoru z znanci. Toda po 90-letnici so se polagoma začele starostne tegobe; prof. Pavšič je vedno redkeje prihajal iz Podgore v Gorico. Nazadnje je povsem izostal. Kaj je z njim? so se vpraševali znanci in prijatelji.
Vedno zdrav je prof. Pavšič od starosti omagal v 95. letu življenja na veliko soboto v goriški civilni bolnišnici, pokopali pa so ga na velikonočno sredo. Pogreb je bil v cerkvi sv. Ignacija, kakor si je pokojni sam želel, ker je pod to župnijo spadal dolgo let, predno se je preselil v Podgoro in so mu v župniji sv. Ignacija zrastli vsi otroci.
Pokojni ravnatelj Pavšič je bil markantna in po svoje urezana osebnost. S kmetov doma je ohranil precej kmečkih lastnosti tudi kot profesor in ravnatelj. Prvi vtis si imel, da je profesor nekoliko grob, a ko si ga pobliže spoznal, si videl, kako poln človeške modrosti je in dobrote. Prav zavoljo tega je imel prijatelje povsod. Ob 90-letnici je izjavil: »Prijatelj mi je vsak pošten Slovenec.«
Njegova življenjska pot se je začela v Lokah nad Kromberkom. Tam se je rodil 7. avgusta 1886 v družini, kjer je bilo devetero otrok. Ko mu je bilo osem let, mu je umrl oče. V goriške šole je prišel po zaslugi starejšega brata, ki je bil čevljar. Ta ga je podpiral v pripravnici in pozneje
Sv. oče o tretji fatimski skrivnosti
V novembru 1980 je sv. oče obiskal Nemčijo. V mestu Fulda je imel intervju o tretji fatimski skrivnosti. Revija »Vox Fi-del« je pogovor registrirala.
Prvi odgovor: Zaradi grozljive vsebine in da ne bi spodbujali komunizma k novim podvigom so moji predniki izbrali bolj diplomatsko pot. Mislim pa, da bi vsakemu kristjanu lahko zadostovalo tole: oceani bodo preplavili cele kontinente; v nekaj minutah bo uničenih na milijone ljudi. Mnogi bi radi zvedeli o tej skrivnosti le iz radovednosti in senzacije, a pozabljajo, da vsako poznanje noši v sebi tudi neko odgovornost. Sv. oče je ob teh besedah vzel v roke rožni venec rekoč: »To je zdravilo proti temu zlu. Molite, molite in ne povprašujte. Vse zaupajte Mariji.«
Drugi odgovor: Pripravljeni moramo biti na neizogibne težke preizkušnje, ki bodo od nas veliko zahtevale, tudi življenje za Kristusa. Preizkušnje se bodo po vaših molitvah lahko zmanjšale, a ostajajo neizogibne. Potrebne so za prenovo Cerkve. Cerkev se je že tolikokrat prenovila v krstu krvi. Tudi tokrat ne bo in ne more biti drugače. Bodimo močni in pripravljeni, zaupajoč v Kristusa in njegovo sveto Mater. Veliko molimo, zlasti rožni venec.«
Vatikan ni ne zanikal ne potrdil teh vesti. Zdi se nam, da ni potreben noben komentar. Premislimo papeževe besede in ne nehajmo moliti, zlasti se zatekajmo k Materi božji, zmagovalki vseh bojev, z molitvijo rožnega venca.
»Kesali se bodo in izvršili posvečenje, a bo prepozno«
V noči od 13. na 14. junij 1929 je imela fatimska videnka Lucija v mestu Tuy v Španiji videnje. Prikazala se ji je Mati božja in potožila, da njenega naročila, naj bi Rusijo posvetili njenemu brezmadežnemu Srcu še niso izvršili. (Šele leta 1942 je Pij XII. posvetil Rusijo Marijinemu Srcu.) Mati božja je dobesedno rekla Luciji: »Niso hoteli ugoditi moji prošnji; kakor francoski kralj se bodo kesali. Izvršili bodo sicer posvečenje, a bo prepozno. Rusija bo že preplavila svet s svojimi krivimi nauki, povzročila vojne in preganjanja Cerkve. Sv. oče bo moral veliko trpeti.«
Lucija je le malo vedela o francoskih kraljih. A znano ji je bilo, da je Srce Jezusovo, ki se je prikazalo sv. Marjeti Ala-coque, naročilo, naj obvesti francoskega vladarja, takratnega »sončnega kralja« Ludvika XIV., naj Francijo posveti Srcu Jezusovemu. A on tega ni hotel izvršiti kljub ponovnim prošnjam cerkvenih oblasti. Šele kralj Ludvik XVI. je kot ujetnik v tempelski ječi naredil zaobljubo, da bo, enkrat rešen iz ječe posveti! državo presvetemu Srcu. A bilo je prepozno. Umrl je pod giljotino.
Božja naročila je treba izvršiti brez pomislekov, takoj. Vsaka zamuda je lahko usodna.
v gimnaziji. Bil je tudi gojenec Aiojzije-višča in Malega semenišča. Gimnazijsko maturo je opravil z odliko in se nato vpisal na dunajsko univerzo. Izbral je naravoslovne vede in matematiko. Kot profesor je poučeval matematiko najprej na slovenskem učiteljišču v Gorioi, nato pa na nemški gimnaziji. Med prvo svetovno vojno je bil na fronti v Tirolah. Tu je bil hudo ranjen, zato so ga po ozdravljenju dodelili med sanitejce.
Po prvi svetovni vojni je dobil službo na slovenski realki v Idriji. Ko so to šolo zaprli, ni odšel v Jugoslavijo kot toliko drugih slovenskih učiteljev in profesorjev, temveč je ostal doma. Namestili so ga v Vidmu. Leta 1930 je dobil službo v Gorici na strokovni šoli v ul. Roma; od tam je odšel v Fogliano. Ko se je septembra 1947 vrnila Gorica pod italijansko rdpubliko, je dobil mesto profesorja in pozneje ravnatelja na tedanji slovenski strokovni šoli ali »scuola di avviamento«. Kot poverjeni ravnatelj je stopil v pokoj leta 1956.
V	Gorici je stanoval v hiši na vogalu ul. Morelli in Oberdan. Ko so tam zgradili sedanji nebotičnik, je hišo prodal in se preselil v Podgoro. Tam je v krogu obeh hčerk, sina zdravnika in vnukov preživel zadnja leta življenja.
Profesorja Pavšiča so poznale cele generacije goriških študentov, tako italijanskih kot slovenskih. Poznali so ga številni kolegi, saj je bil zelo družaben. Poznali so ga tudi vsi gostje, ki so zahajali v nekdanjo kavarno Bratuž v ul. Mameli. S prof. Pavšičem je bil povezan kos stare goriške zgodovine, tiste zgodovine, ki ostaja po njej le še spomin.
Naj v miru počiva na goriškem pokopališču 'in Bog naj mu povrne za vse dobro, ki ga je storil mladim generacijam kot profesor in ravnatelj. Družini naše sožalje.
K. H.
Bralci pišejo
Pojasnilo dr. A. Sfiligoja
V	vašem listu št. 13 z dne 1. aprila 1982 ste pod naslovom »Ob zadnji redni številki Zaliva« objavili med drugim, da »Na Tržaškem je utihnil liberalni glas z "Demokracijo"«.
Ker vem, kako pisec članka — (r+r) — razume in pojmuje izraz »liberalni glas«, vas kot član družbe, ki je »Demokracijo« izdajala, in v smislu obstoječega zakona o tisku, prosim, da v »Katoliškem glasu« objavite naslednje pojasnilo.
»Demokracija« je že v uvodni besedi svoje prve številke 25. aprila 1947 povedala, da »je začela izhajati zato, da poveže vse demokratične Slovence izven Jugoslavije« in da »v njej bodo dopuščena vsa naziranja, ki so skladna z demokracijo, ki nam je višja skupna dobrina, podlaga in pogoj združitve naših moči in skupni namen«.
Prvi urednik »Demokracije«, Slavko Uršič, ki je padel kot žrtev sovražnikov demokracije, je v članku »Duša in telo demokracije« v »Demokraciji« z dne 2. maja 1947 povedal med drugim: »Demokracija je humanitetni nazor o človeku in družbi ter načinu življenja in vlade. Demokracija je po svoji vsebini in obliki izraz vere v človeka, v njegovo razumsko in moralno sposobnost razlikovati dobro od zla«, in nadalje pripomnil, da »Masaryku je demokracija uresničenje božjega reda na zemlji, ljubezni do bližnjega«.
»Demokracija« je torej bila glas demokracije in nič drugega! S spoštovanjem Dr. Avgust Sfiligoj
OPOMBA URF.D.: Prav je, da je dr. Avgust Sfiligoj pojasnil namene tednika »Demokracija«, toda dejstvo je, da je pozneje ta tednik veljal za glasilo slovenskih liberalcev, saj so se ostali demokrati le redko oglašali v njej. Ne vem pa, zakaj naj bi se kdo čutil prizadetega ob trditvi, da je bila »Demokracija« glas liberalcev. Po našem mnenju je namreč to bila ali je vsaj postala v poznejših letih. Biti liberalec pa vendar ni nič sramotnega niti manjvrednega.
Plodovit obračun
Zveze slovenske katoliške prosvete
V ponedeljek 1. marca 1982 so se zbrali v mali dvorani Katoliškega doma predstavniki društev »M. Filej« - Gorica, PD Štan-drež, PD Podgora, KKD »Hrast« - Doberdob, SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan, zborov Mirtko Filej, Lojze Bratuž, Rupa-Peč in predstavniki SMReKK-a, da bi na občnem zboru pregledali opravljeno delo in izdelali načrte za bodočnost.
Predsednik dr. Kazimir Humar je v svojem govoru ugotovil, da se delo v Zvezi nadaljuje po ustaljenih smernicah. Veliko je bilo pobud predvsem na glasbenem polju. Glasbena šola, ki se je letos obogatila za dve sekciji v Števerjanu in v Jamljah ima 150 gojencev. Izredno doživetje je bil nastop ameriških Slovencev v Katoli škem domu. Druga važna pobuda, ki je od Zveze terjala tudi velik finančni napor je bila Goršetova razstava v goriškem deželnem avditoriju. Da je razstava vzbudila toliko zanimanja tudi v Sloveniji, je zasluga prof. Verene Koršič, slikarja Andreja Košiča in prof. Jožefa Vetriha, ki so z veliko skrbnostjo pripravili razstavo. Ob tej priložnosti je Zveza izdala tudi katalog.
Če je bila glasbena sezona zelo bogata, je pa bila dramska zelo pomanjkljiva — ugotavlja dr. Humar. Jlazen dramskega odseka PD Štandrež se nobeno društvo ne loti gojenja te umetniške zvrsti. Prav tako je bila velika vrzel glede kvalitetnih in zahtevnejših predavanj. Italijanski someščani so bili v tem oziru mnogo na boljšem, saj je bilo nekaj zanimivih srečanj, na katerih so dali prostor tudi slovenskim katoličanom; tako sta predavala dr. Humar in pisatelj A. Rebula.
Dr. Humar ugotavlja, da je danes bolj kot kdaj prej važna katoliška kultura, ki lahko v zmedi pojmov in naukov pomaga vernemu človeku v njegovi rasti. Ob koncu poročila se je dr. Humar zahvalil blagajniku Viktorju Prašniku za odgovorno delo in pokrajinski odbornici za kulturo Mariji Ferletič, ki skuša vedno podpreti naše pobude.
Predsednikovemu poročilu je sledilo tajniško, ki ga je podala zapisnikarka Anka Cernic. Podrobno je opisala vse pobude, ki jih je že prej omenil predsednik ter ugotovila tudi pozitivno dejstvo, da so bile vse seje, ki jih je bilo devet, dobro obiskane.
Blagajniško poročilo je podal Viktor Prašnik, ki je nato še kot predsednik goriškega društva »Mirko Filej« poročal o delovanju tega društva. Posebno skrb posveča društvo »M. Filej« glasbenemu izobraževanju. Tako skrbi za glasbeno šolo v mestu, za zbor »Lojze Bratuž«, ki ima sicer svoj odbor, 'in mladinski zbor »Kekec«; poleg tega prireja koncerte. V pretekli sezoni so nastopili organist H. Bergant, B. Stakul, A. Pegan, mezosopra-nistka F. Žgavec in zbor »Marij Kogoj«. Dva večera sta bila literarne vsebine; posvečena sta bila avtorjem letošnjih Mo-horjevk in pisatelju A. Rebuli ob izidu knjige »Zeleno izgnanstvo«. Kot je že tradicija, ima društvo vsako leto v gosteh Vinka Zaletela s Koroškega.
Franka Padovan je poročala o živahnem prosvetnem življenju v Števerjanu. Veliko truda je bilo treba vliti v pripravo tradicionalnega Zamejskega festivala narodnozabavne glasbe, ki je bil že enajsti. Ansambel L. Hledeta je izdal drugo Lp ploščo »Leta mladosti« in je veliko nastopal doma in v Sloveniji. Nastopil je tudi v Slovenskem domu v Parizu. Tudi Zamejski instrumentalni ansambel se lepo uveljavlja. Mešani 'in mladinski pevski zbor stalno vadita in nastopata na raznih prireditvah, Cecilijanki, Primorska poje, Mala Cecilijanka.
Športno združenje »Brda«, ki deluje v okviru društva, skrbi za rekreacijo. Tako je priredilo športni teden in pet izletov na sneg. Briški fotoklub je razpisal dva natečaja in pripravil dva filma o življenju v Števerjanu.
Že štirinajst let izdaja društvo »F. B. Sedej« Števerjanski vestnik. Med raznimi prireditvami, ki so bile v Sedejevem domu pa naj omenimo Sedejevo proslavo, na kateri so sodelovali poleg domačega društva še prof. France Dolinar iz Rima in zbor L. Bratuž.
V Podgori se že nekaj let mučijo z društvenimi prostori. Ansambel »Nova Misel«,- ki ga vodi dr. Mirko Špacapan je imel osem nastopov: v Standrežu, v Cerknici, v Bukovici, na Brezjah, v Bardu, -kjer je nastopil tudi pevski zbor. Poročilo je podala Katja Antonič, ki je omenila tudi skavtsko organizacijo.
Poročilo o prosvetnem društvu Štandrež je prebrala Silvana Žnidarčič. Štandrež se Po pravici ponaša s svojo dramsko sku-
pino, saj je edina tovrstna na Goriškem. Vsako leto žanje veliko uspehov in priznanj. V pretekli sezoni je v režiji Emila Aberška naštudirala kriminalko A. Christie »Deset zamorčkov«, letos pa Goldonijevo »Krčmarico«, v režiji M. Štrukelj pa veseloigro »Podlaga zakonske sreče«. S temi deli je nastopila devetkrat in sicer v Gorici, v Selah na Koroškem, v Kanalu, v Krminu, v Desklah, v Biljah. Iz arhiva so potegnili že naštudirano Čehovo enodejanko »Jubilej« in jo uprizorili v Gorici in Rupi. Mešani in mladinski zbor Štandrež redno vadita in nastopata na Cecilijanki, Primorska poje, Mala Cecilijanka in domačih prireditvah. Kot vsako leto je tudi v pretekli sezoni priredilo PD Štandrež poletni »Praznik špargljev«.
Zelo podrobno poročilo o delovanju društva »Hrast« iz Doberdoba je podala Mirjam Vescovi, ki je predvsem poudarila tesno povezanost društva- s skavtsko organizacijo. Mladinski odsek je priredil plesni tečaj, ki se ga je udeležilo 24 parov. Novost je novoustanovljeni mladinski zbor, ki je že nastopil na Cecilijanki, na prazniku v Jamljah in Doberdobu. Mešani zbor, ki zadnja leta zelo uspešno nastopa, je pripravil koncert za slovensko tržaško radijsko postajo, nastopil na revijah Cecilijanka in Primorska poje. V Doberdobu deluje tudi otroški zbor. Glasbena šola ima letos svojo podružnico v Jamljah in šteje vsega skupaj 49 učencev. Društvo »Hrast« priredi vsako leto na velikonočni ponedeljek »Praznik pomladi« s kulturnim programom.
Adrijana Malič je poročala o delovanju zbora Rupa-Peč. Že več let smo na občnem zboru poslušali, kako hromi delo pomanjkanje prostorov. Zbor Rupa-Peč je končno prišel do svojega sedeža s sobo, ki bo služila tudi kot predavalnica. Mešani zbor Rupa-Peč je bil posebno delaven, imel je kar deset nastopov in tudi kvaliteta se je zvišala. Poleg Cecilijanke in Primorska poje se je udeležil še pevske revije v Brjah in Biljah. Poleg že omenjenega delujeta še moški in mladilnski zbor. 1. in 3. maja 1981 je zbor pripravil že tradicionalni praznik »Frtalje v Rupi«.
Poročilo o delovanju zbora »M. Filej« je podal Viktor Prašnik. Razveseljivo je, da je k zboru pristopilo lepo število mladih. Zbor vadi predvsem za samostojni koncert in je zaradi tega tudi odklonil razna povabila. Sodeloval pa je že na ustaljenih revijah Cecilijanki, Primorska poje, italijanski reviji v cerkvi sv. Ignacija, pri pravoslavni maši v Novi Gorici, pri božičnici.
O zboru »Lojze Bratuž« je poročala tajnica Alenka Čemic. Zbor je sestavljen večinoma iz mladih pevcev, ki intenzivno vadijo, saj je letos zbor veliko nastopal. Omeniti je treba, da je pel kar štirikrat na italijanskih revijah, imel dva samostojna koncerta in eno snemanje za Radio Trst A. Lepa pobuda, ki jo že nekaj let uresničuje, so pevske počitnice v Zab-nicah, kjer se pevci lahko marsikaj koristnega naučijo. Tajnica je zaključila poročilo z zahvalo vsem vaškim zborom, ki ne nasprotujejo, da njihovi člani sodelujejo pri mestnem zboru.
Kot zadnje je bilo na vrsti poročilo SMReKKa. Člani se redno sestajajo v društvenih prostorih. Klub je priredil srečanje z Borisom Pangercem ob sodelovanju Zore Tavčar in Jolke Milič, priredil spominski večer za Edvardom Kocbekom in večer s kantavtorico Matejo Koležnik. Društvo skrbi za knjižnico in jo urejuje. Odsek za rekreacijo je organiziral plesni tečaj, tradicionalno Štefanovanje in pustovanje.
O Ljudskem radiu je spregovoril Karlo Bolčina, ki je najprej orisal spored in nato tudi spomnil vse odbornike, naj se poslužijo te slovenske oddaje tudi za razna obvestila o kulturnih prireditvah.
V	imenu nadzornega odbora je Emil Valentinčič dal razrešnico. Za predsednika je bil potrjen dr. Kazimir Humar.
M. K.
Literarna nagrada »Vstajenje« za leto 1981
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Jevnikar, ravn. dr. Anton Kacin, pesnica Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar se je sestala v sredo 7. aprila v Trstu in podelila literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1981 Bruni Pertot za njeno dosedanje pesniško in prozno delo ob knjigi črtic Dokler marelice zorijo, ki je izšla kot redna knjiga GMD leta 1981.
Komisija je svojo odločitev takole utemeljila:
Pertotova je do zdaj izdala dve pesniški zbirki — Moja pomlad (1961) in Bodi pesem (1975) —, istočasno pa je v tukajšnjih revijah objavljala zrelo in žlahtno napisane črtice in novele v samosvojem slogu. V našo tukajšnjo prozo je vnesla barkovljansko obalo in breg s slovenskim človekom in njegovimi problemi. V knjigi Dokler marelice zorijo izstopa ljubezen do narave in skrb za njeno ohranitev. Iz črtic zveni njena radoživost in čut za pristno in sočno izražanje.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji komisija iskreno zahvaljuje.
Svečana podelitev nagrade bo v ponedeljek 19. aprila na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 ob 20.15.
Program škofovega obiska v Rojanu
Sobota 17. aprila ob 19. uri: g. škof pride v župnijo; pozdrav v cerkvi v italijanskem in slovenskem jeziku.
Nedelja 18. aprila: g. škof bo govoril pri vseh mašah, maševal pa bo ob devetih za slovenske vernike in ob desetih za italijanske.
Ponedeljek 19. aprila ob 17. uri: g. škof bo vodil spravno pobožnost za slovenske vernike; priložnost za spoved.
Torek 20. aprila: g. škof bo daroval sv. mašo za vse naše pokojne; sodelovanje v obeh jezikih.
Sreda 21. aprila dopoldne: g. škof bo obiskoval naše bolnike.
Četrtek 22. aprila ob 11. uri: g. škof bo obiskal učence osnovne in dijake nižje srednje šole. Zvečer ob 20. uri bo v Marijinem domu srečanje s slovenskimi verniki.
Sobota 24. aprila ob 15. uri: v Marijinem domu srečanje s skavti. Zvečer ob 20. uri v cerkvi skupna sklepna slovesnost za slovenske in italijanske vernike.
Stanko Zorko
Duhovna obnova za dekleta in žene
V	Marijinem domu v ul. Risorta 3 bo petdnevna duhovna obnova za dekleta in žene od 21. do 25. aprila. Začne se v sredo 21. aprila ob 17.30 v kapeli Marijinega doma. V četrtek 22., v petek 23. in v soboto 24. aprila bodo govori v kapeli zjutraj ob
7.	uri, popoldne pa v dvorani ob 17.30. V nedeljo 25. maja bo skupna maša pri Novem sv. Antonu ob 8. uri, zaključek pa bo v Marijinem domu ob 17.30. Govoril bo g. župnik Franc Prelc iz Portoroža.
Iz delovanja Mladinske sekcije SSk v Trstu
Ob zadnjih protislovenskih izpadih na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah
v Trstu je Mladinska sekcija Slovenske skupnosti izdala tiskovno poročilo, v katerem je obsodila zasedbe proti »dvojezičnosti«, demagoška in nesrpna gesla proti manjšinski zaščiti, netenje sovraštva in izrabljanje nevednosti ter kompleksov v strankarske namene in za oviranje parlamentarnega postopka, ki naj končno dovede do pravičnega zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Ob veliki mladinski in delavski manifestaciji za sožitje med Slovenci in Italijani ter za priznanje pravic slovenske manjšine, ki so jo študentje priredili v Trstu 1. aprila in ki so se je udeležili tudi predstavniki Slovenske skupnosti so člani mladinske sekcije SSk porazdelili več sto popolnih izvodov zakonskega osnutka SSk s spremnim besedilom, da tako prispevajo k neizkrivljenemu poznavanju resničnih potreb in zahtev slovenske manjšine.
Predstavništvo mladinske sekcije SSk iz Trsta in Gorice je v dneh od 26. do 28. marca sodelovalo pri mladinskem seminarju v Lipici, za katerega je dala pobudo ZSM Slovenije in pri katerem so sodelovala nekatera društva in mladinske politične sile bodisi večinskih kot manjšinskih skupnosti iz Slovenije, z avstrijske Koroške in iz Furlanije-Juiijske krajine. Na seminarju je bilo sklenjeno, da se boto taka srečanja po možnosti ponavljala vsako leto, in sicer v vedno novi priredbi in novem okolju. Na seminarju v Lipici, kjer so imela manjšinska vprašanja poseben poudarek, so mogli predstavniki SSk jasno obrazložiti potrebo po samostojnem političnem nastopanju in pa delovanje slovenske stranke v sedanjem zahtevnem trenutku življenja Slovencev v Italiji.
Predstavništvo mladinske sekcije SSk je v prvih dnevih velikega tedna, kot je že običaj, sodelovalo pri mednarodnem mladinskem seminarju Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti. Letošnji seminar Mladinske komisije FUENS je bil v nemško govorečem predelu Belgije, prireditelj pa je stranka Nemcev v Belgiji.
Ob bližanju predčasnih večkratnih upravnih volitev na Tržaškem je tudi mladinska komisija SSk vključena v dalo za pridobivanje mladih kandidatov in izpopolnjevanje volilnih programov ter kampanje.
Zveza neposrednih obledovalcev
Seja odbora. Na začetku seje, ki je bila v ponedeljek 5. aprila je predsednik Oie-nič poročal o organizacijski konferenci, ki jo je priredila vsedržavna Zveza neposrednih obdelovalcev pretekli mesec v Riminiju. Na tem srečanju je predsednik Zveze Lo Bianco podal smernice za nadaljnje delovanje v korist kmetijstva v Italiji.
Po odobritvi obračuna pokrajinske Zveze za leto 1981 in proračuna za leto 1982 so se odborniki zaustavili pri poimenovanju kakovostnih krajevnih vin za naš Kras. Končno je torej prišlo do premika v tej zadevi in upamo, da bodo naši kmetje kmalu dobili odobren statut.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročanje o novih prostorih sedeža, ker sedanji prostori ne ustrezajo več za obširno dejavnost in usluge, ki jih nudi sindikat. Ravnatelj patronata EPACA pa je poročal o delovanju patronata. Iz podatkov je razvidno, da se velika večina tržaških kmetovalcev poslužuje teh uradov. Na koncu so si odborniki ogledali nove prostore, v katere se bo Zveza preselila.
Umrl je dr. Metod Mikuž
V	starosti 72 let je umri v Ljubljani zgodovinar, politik in univ. profesor dr. Metod Mikuž. Kot duhovnik je leta 1942 vstopil v partizane ter bil nekaj časa verski referent pri glavnem štabu partizanskih čet in član verske komisije. Po vojni je zapustil duhovniške vrste ter postal univerzitetni profesor. Poučeval je novejšo zgodovino, zlasti še zgodovino NOB. S tem v zvezi je izdal številne knjige, razprave in zgodovinske preglede.
Grob nadškofa Petra Cocolina v gorlški stalnici kot je bil v torek 23. marca letos. Ob oltarju je nameščena pokojnikova slika
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
naznanja redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek 17. aprila ob 10. uri in v drugem sklicanju v nedeljo 18. aprila ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, ul. Ricreatorio 1 z naslednjim dnevnim redom:
1. poročilo upravnega sveta in nadzornega odbora;
2. razprava o poslovnem obračunu 1981 in o poročilih, glasovanje za odobritev poslovnega obračuna, poročil in predloga o delitvi dobička;
3. določitev zneska, ki ga morajo doplačati novi člani ob sprejemu v zadrugo;
4. določitev najvišjega zneska posojila, ki se sme podeliti posameznim prosilcem;
5. volitve upraviteljev (štirim odbornikom je zapadel mandat);
6. določitev sejnin za upravitelje in nadzornike;
7. prošnje za delovanje v sosednji občini v smislu 1. člena zadružnih pravil;
8. slučajnosti.
Materinski dan v Finžgar j evem domu na Opčinah
V nedeljo 28. marca je bila v Finžgar-jevem domu na Opčinah zelo uspela prireditev ob materinskem dnevu. Pester kulturni program, ki so ga izvajali domači otroci in mladina, je napovedovala Lucija čač. V uvodu je Tamara Operti v imenu nastopajočih izrekla voščila vsem mamam in jim simbolično poklonila šopek rdečih nageljnov.
Najprej so zapeli otroci iz vrtca. Njihov prisrčni nastop, petje in recitacije so ganili vse v dvorani. Otroški zbor »Vesela pomlad« je zapel nekaj pesmic o mami. Vodila sta ga Franc Pohajač in Lucija čač, ki je tako dokazala, da jo poleg osebnega udejstvovanja kot pevka pri glasbenem ansamblu Zvezde veseli tudi delo z naj-mlajšimi. Pesmice, ki jih je napovedovala Martina Carli, so povezovale kratke recitacije in solistični vložki. Male pevce je s klavirjem spremljal David Lenisa, ki sicer spremlja tudi Mlajši mladinski pevski zbor Vesela pomlad pri njegovih nastopih. Nekaj recitacij o mami so povedali tudi starejši otroci.
Sledila je igrica z naslovom »Torta za mamo«. Napisala in režirala jo je Lučka Susič. V njej so nastopili osnovnošolci. Igrica je bila ob tej priložnosti prvič odigrana. Prikazala je nekaj šaljivih prizorov iz vsakdanjega otroškega življenja. Nastopajoči so svoje vloge sproščeno odigrali.
Ob koncu je ansambel Zvezde razveselil občinstvo z nekaj zabavnimi melodijami.
Boršt
Tekmovanje v pritrkovanju. Že četrto leto so na velikonočni ponedeljek priredile župnijske skupnosti iz tržaškega Brega tekmovanje, v katerem so se pomerile štiri skupine pritrkovalcev 'in sicer dve iz Doline in po ena iz Boljunca in Boršta. Vsaka skupina 'je imela na voljo 15 minut. Ocenjevalno komisijo sta sestavljala župnik iz Portoroža Dominik Pegan in Ignacij Ota iz Doline. Prvo mesto je bilo prisojeno skupini iz Boljunca in drugi skupini iz Doline. Po nagrajevanju je bila zakuska v Krekovem domu.
Dan staršev v Sv. Križu pri Trstu
V sredo 31. marca zvečer je bila v sveto-kriškem župnišču prireditev na čast staršem. Pred prireditvijo so se starši zbrali v župnijski cerkvi in se tam z daritvijo sv. maše Bogu zahvalili za zdrave in pridne otroke ter ga prosili za njihovo časno in večno srečo.
Po pozdravu in kratkem nagovoru je otroški zbor zapel tri pesmi, nato so si sledile deklamacije, pesmice in klavirske točke. Na vrsto je prišla tudi igra z naslovom Materin god. Nastopili so tudi harmonikarji in mladinski oktet. V dobri uri časa so se zvrstili na odru vsi otroci, manjši in večji in vsi so prav dobro odigrali svoje vloge. Starši in vsi smo jih prav z veseljem poslušali in gledali.
Sredi prireditve je spregovoril nekaj besed staršem minoritski pater Janez Žur-man, ki je ravno takrat s tridnevnico pri pravljal verne Križane na oljčno in velikonočno nedeljo. Vprašal se je: Kakšni bodo jutri ti sedaj tako lepi in dobri otroci? Ali ne bodo morda taki, kakršni so že mnogi dozorevajoči in odrasli, ki so se oddaljili od Boga in Cerkve? Nato je staršem priporočal, naj vzgajajo svoje otroke predvsem z lepim zgledom, kajti zgledi vlečejo, besede pa samo rničejo.
Prireditev so pripravile sestre notredam-ke. Imele so veliko truda z otroki. Pa so bile vesele, ker so s svojim trudom osrečile otroke, starše in vse prisotne. Starši so jih po prireditvi pozdravljali in se jim zahvaljevali za trud. Upamo, da ne bo šla ta prireditev in patrove besede tako hitro v pozabo. - Udelelenec
Posvet sindikata slovenske šole v Gorici
Odbor sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica se je sestal na rednem posvetu v ponedeljek 5. aprila. Odbor je najprej analiziral pojav fašističnih izbruhov zoper Slovence, ki ga je med italijanskimi skrajneži sprožila naša zahteva po globalnem zaščitnem zakonu. Ugotovil je, da so v italijanski družbi taki protislovenski krogi zelo osamljeni. Fašistično rovarjenje so obsodile številne italijanske šole in italijanski profesorji kakor tudi odbor gori-škega šolskega okraja, ki je tudi našemu sindikatu naslovil pismo, v katerem obsoja take primere nestrpnosti in podpira našo zahtevo po uresničitvi državnih in deželnih zakonov, ki naj ščitijo slovensko manjšino.
Nadalje je bilo govora o slovenskem otroškem vrtcu na južnem delu Gorice. Sindikat ugotavlja, da vrtec n'ima primernih prostorov, zato je pozval goriško občinsko upravo, naj čimprej poskrbi, da bo ta težava odpravljena.
Sledilo je poročilo o srečanju predstavnikov šolskih sindikatov treh manjšin v Italiji (nemške, francoske in slovenske), ki je bilo v Veroni 4. aprila.
Odobrili so poročilo, ki je bilo naknadno predstavljeno deželni komisiji o problemih slovenske šole. V poročilu je bila izražena zahteva, naj odgovorne oblasti rešijo vprašanje stavb in poslopij slovenskih šol in zavodov v Gorici.
Zadnji abonmajski koncert
V soboto 17. aprila bo v Gorici zadnji letošnji abonmajski koncert in s tem zaključek uspele sezone, ki so jo skupno organizirali Glasbena matica, ZSKP in ZSKD. V dvorani Kulturnega doma bo nastopil zbor »Obala« iz Kopra, ki bo predvajal program polifonskih, umetnih in narodnih pesmi. Začetek ob 20.30.
Prav gotovo bo ta koncert (kot že prejšnji), privabil lepo število ljubiteljev glasbene umetnosti 'in s tem dostojno zaključil letošnjo bogato sezono. Nedvomno je, da so ti koncerti s pestro in raznoliko sestavo ter vsebino kar se da posrečen prispevek k širjenju glasbenega obzorja in posebej še k poznavanju naše glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Števerjan Občinska seja. V torek 30. marca je zasedal občinski svet. Razpravljal je o proračunu za leto 1982. Ker pa so ostale odprte še nekatere postavke, zlasti vključenje občine v razne konzorcije, se je nadaljnja razprava o proračunu prenesla na prihodnjo sejo, ki bo v aprilu. Občinski svet je sklenil, da bo občinski obhodnik opravljal tudi službo voznika šolskih avtobusov. Za dobo treh mesecev je bil sprejet v to službo Stanko Škorjanc. Zatem je bila beseda o Zdravstvenem konzorciju za rehabilitacijo in pa o Konzorciju za pomoč ostarelim na domu. Veljavnost se je podaljšala še za eno leto. Telefonski družbi SIP je bilo dano dovoljenje, da postavi novo telefonsko centralo na občinskem zemljišču. Ceste so bile in so še števerjanski problem. Marsikdo ob svojem vinogradu orje prav do ceste in s tem ogroža trdnost cestišča, ki se potem ob deževju pogreza. Ali ni to v škodo vsem, tudi lastnikom takih zemljišč? Končno je občinski svet odobril razdelitev deželnega prispevka 14 milijonov lir. Del tega in sicer 3,5 milijona bo šel za šolske prevoze.
Obnova župnišča se nadaljuje. Do jeseni bo morda nared. Gospodarski in župnijski odbor imata v načrtu tudi obnovo notranjosti števerjanske cerkve, če bodo Šte-verjanci še naprej tako velikodušni kot do sedaj, bo mogoče izpeljati vse zastavljene cilje.
Načrt za novo cesto
Na sedežu goriške pokrajine so sc nedavno sestali tehniki, inženirji in načrtovalci pokrajinske uprave, da pojasnijo predstavnikom goriške, sovodenjske in tr-žiške občinske uprave načrt o razširitvi tržaške ceste Gorica-Tržič ter goriški mejni prehod-industrijska cona in pristanišče. Načrt je izdelala družba Autovie Venete.
Cesta bo dolga 17 km, široka pa 9 m. Iz Gorice do Rupe in Gabrij je predvideno širjenje ceste, pri čemer naj bi se posekalo ciprese ob sedanji cesti, čez Vipavo pa zgradilo nov most. V osnutku načrta je tudi različica (verjetno, da bi se izognili poseku cipres). Po tej različici bi bila nova cesta speljana med Rupo in Gabrjami, pri Sovodnjah pa naj bi se po-
povezala z avtocesto ter končala na načrtovanem križišču v industrijski coni.
Po Dolu naj bi imela sedanja cesta več popravkov, pred Palkiščem šla po viaduktu in nato skozi krajši predor. V Jam-ljah sta v načrtu dve različici: prva predvideva cesto skozi sedanje naselje (da bi se izognili uničenju zemeljskih površin), druga pa je izpeljana za orožniško stavbo in preide pri znanem »ovinku smrti« v predor, ki se izteče pri Moščenicah v bližini sedanjega viadukta.
Stroški za ta dela naj bi znašali do 25 milijard lir, denar pa naj bi se vzel iz fondov, ki so predvideni v Osimskih sporazumih. Ni pa v to vsoto vključen novi odsek ceste od Gabrij in Rupe v goriško industrijsko cono. Glede tega odseka ceste, ki bo speljan po sovodenjsikem območju, je sovodenjski občinski svet na svoji zadnji seji 30. marca zavzel kritično stališče ter sklenil o tem ponovno razpravljati na prihodnjih sejah, ko bodo načrtovalci pripravili dokončno dokumentacijo.
Iz Jugoslavije
Odmevi Marijinih prikazovanj v Medjugorju
Še vedno prihajajo v Medjugorje številni romarji, zlasti mladina. Presenetljivo je dejstvo, da se je med katoličani, pravoslavnimi in mohamedanci spletla vez prijateljstva in bratstva. Ustno in pismeno v časopisih (»Glas koncila«) so izrazili svoje zadovoljstvo nad toplim sprejemom katoličanov v Medjugorju. Sprejeli so jih v svoje domove, jim dali hrano in prenočišče in s tem pridobili njihova srca. Katoličani pa tudi hvalijo živo vero in zaupanje teh ločenih bratov. Ganjeni so bili priča številnemu romanju pravoslavnih ciganov, ki so po kolenih prišli do medjugor-ske farne cerkve. Živa vera, pokora, molitev in post so najznačilnejša dejstva na kraju prikazanj.
Oblasti so ob koncu novembra na • trgu organizirale koncert moderne glasbe, za katero se mladina do norosti navdušuje. Napovedali so ga ob uri sv. maše. Pa se ni nihče odzval razen prirediteljev. Vsi so raje šli v cerkev.
V nedeljo 18. aprila ob 19. uri bo v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štan-drežu nastop dramske skupine PD »Planina« iz Sel na Koroškem s komedijo
»KAM IZ ZADREGE«
Gostovanje prirejata ZSKP in PD »Štan-drež«. - Toplo vabljeni!
Zahvala
Tržaški in goriški verniki se zahvaljujejo rimskim govornikom, ki so jim tudi v letošnjem postnem času posredovali toliko izbranih in bogatih misli o sv. maši. Bog daj, da bi prispevale k večji cenitvi sv. maše in k boljšemu sodelovanju pri njej!
Belgijski Slovenci
bodo v petek 16. aprila ob 20.30 nastopili v Katoliškem domu v Gorici. Program obsega
KONCERT MOŠKEGA IN MEŠANEGA ZBORA
in
LJUDSKE PLESE iz vseh slovenskih pokrajin
Tudi s svojo udeležbo razveselimo naše rojake!
Popravljamo: Pri spokornem bogoslužju na Montuzzi v Trstu je sodeloval sveto-kriški cerkveni zbor, ne pa svetoivanski. Zato je v zadnji številki Katoliškega glasa napačno zapisano, da se Duhovska zveza zahvaljuje svetoivanskemu cerkvenemu zboru. Pravilno zapisano bi se moralo glasiti: zahvaljuje se svetokriškemu cerkvenemu zboru. Prizadetim se za neljubo pomoto oproščamo.
Birma za slovenske otroke v Trstu bo v nedeljo 6. junija ob 16. uri v Rojanu.
Za romanje na Montserral in v Lurd, ki bo v dneh od 28. junija do 4. julija se je priglasilo 116 oseb. 108 jih je bilo sprejetih, ostalih osem pa pogojno. Potovalo se bo v dveh avtobusih. Vse stroške je treba poravnati do konca tega meseca.
Za romanje Senovo - Brestanica (slovenski Lurd) - Stična, ki bo v sredo 28. aprila, se je priglasilo nad 600 oseb, tj. za 13 avtobusov.
Srečanje bolnikov in starejših ljudi Tudi letos bo v Bazovici in sicer v nedeljo 16. maja ob 17. uri. Opozorite naše bolnike in starejše ljudi na to srečanje in omogočite jim, da se ga bodo lahko in v čim večjem številu udeležili.
OBVESTILA
V Kulturnem domu v Gorici bo v soboto 17. aprila ob 20.30 nastopil v okviru glasbene sezone, ki so jo priredili Glasbena matica, ZSKP in ZSKD iz Gorice zbor »Obala« iz Kopra.
Amaterski oder »Jaka Štoka« iz Konto-vela uprizori v kino dvorani v Bazovici v nedeljo 18. aprila ob 18. uri igro Leopolda Cijaka v domačem narečju »Slana voda«.
Slovenski kulturni klub v Trstu priredi v petek 16. aprila ob 19. uri v društvenih prostorih, ul. Donizetti 3 predavanje o energetski krizi. Predaval po inž. Frank Piščanc.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 19. aprila ob 20,15 podelitev literarne nagrade »Vstajenje« tržaški pesnici in pisateljici Bruni Pertot. V drugem delu večera bo srečanje z ameriškim pisateljem Franom Btikvi-čem.
DAROVI
Za Katoliški glas: Magda Hreščak v spomin na moža Milana 30 avstralskih dolarjev; Rada Bogatec-Bortolai, Sv. Križ pri Trstu v spomin na pred 4 meseci v cestni nesreči umrlega sina Armanda
20.000 lir.
Za Katoliški dom: M. Ž. 30.000; V. L. 100.000; M. K. 10.000; N. N. 10.000; Marijina družba 30.000 lir.
Za poimenovanje šole na Livadi: Semrl-Sakulic S. 50.000; Komjanc L. 50.000; Paus-sig R. 20.000; La Goriziana SARL export 200.000; prof. A. Bukovec 5.000; prof. K. Gorian 10.000; prof. A. Rupel 5.000; Livio Brisco 100.000; trgovina Koren 50.000; dr. Franko 50.000; K. Primožič 50.000; V. Valentinčič 30.000; Esimit 20.000; urarna Šuligoj B. 50.000; G. Degenhardt 50.000; družina Koren 40.000; družina De Biasi 10.000; Mario GabrieMi 50.000; Nadja Perla 15.000; učenci 5. r. ul. Bralo 10.000; Mirjam in Viktor 20.000 lir.
Za cerkev v Pevmi: Pavla Klanjšček
10.000 lir.
Za Pastirčka: Mirjam namesto cvetja na grob očeta prijateljice Nelke Pavšič
15.000 lir.
Za župnišče in cerkev v Števerjanu:
Miklus Adrijan, Gorica 250.000; Miklus Justina in Emil, Gorica 300.000; družina Gorjan, ul. U. Foscolo, Gorica 100.000; Virgilij Marega 50.000; N. N., Števerjan 20.000; Anton Vogrič in Marija Rožič 200.000; Lucijan Vogrič 100.000; Jožef Pintar 50.000; N. N., Števerjan 100.000; Celestin Terpin 80.000; Hijacint Jussa 5.000; Evgen Marega 60.000; Ernest Pittoli 10.000; Zniderčič Stanko 50.000; Anton Nanut, Gorica 50.000; Bruno Štekar 30.000; družina Rihard Šte-kar in Rozalija Vogrič 50.000; Franc Mu-žina 50.000; Ciglič in Koren Marija 200.000; N. N., Gorica 50.000; N. N., 500.000; N. N., Gorica 200.000; Gino Tamiari 50.000; Emil Hlede 20.000; Ignac Perše 50.000; Ilda in Orieta Bulfoni 100.000; Jerica Komic 20.000; Giuseppe Susterini 10.000; Danica Maraž vd. Komjanc 100.000; Rihard Komjanc 100.000; Frančiška Vogrič 100.000 lir.
Posojilo za župnišče in cerkev v Števerjanu: Alma Humar vd. Kodermac, Trst 1.500.000; N. N., števerjan 1.000.000; Marcelo Humar 1.000.000; Marino Humar 1.000.000; Mirko Terpin 1.000.000; Stanislav Klanjšček 1.000.000; Roman Vogrič, 500.000; Remigij Ciglič 1.000.000; N. N., Gorica 1.000.000; N. N., Gorica 1.000.000; Alojz Ciglič 1.000.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Štefanova 5.000; Marinko in Patricija ob krstu sinčka Marijana Stopar 30.000; Mihalič Francka, Draga 5.000; Marija Lucci, Pesek 50.000; družina Škrlavaj, Trebče 5.000; družina Marija Marc v spomin Benedikta Križmančič, Siljota Grgič, Zofije Križmančič in Mariota Renčelj 15.000; Marija Ražem 10.000; družina Ražem, Groča-na 10.000; Anton Mirošič v spomin na ženo Julijo 45.000; Mario Neri 10.000; Antonija Križmančič-Jenakova 20.000; Milka Križmančič 10.000; Pavla Ferfoglia 6.000; Marija Glažar 10.000; Andrej Stopar 15.000; Marija Živic, Sv. Ivan v Trstu ob krstu pravnukinje Klare 20.000 lir.
Za cerkev na Padričah: 44 družin je darovalo 1.170.250 lir.
Za Vincencljevo konf. v Barkovljah: N. N. namesto cvetja na grob Avgusta Schei-mer 10.000 lir.
Za orgle v Bazovici: Majda Lipanje v spomin na brata Stojana 10.000; Pepka Izahova namesto cvetja na grob Zofije Križmančič 5.000; družina Križmančič ob smrti mame Zofije 30.000; Marija in Danica Marc v spomin na pok. Grgič 10.000; Ivanka Mlač 10.000; Antonija Križmančič 10.000; Mirko Komar in družina v spomin pok. Zofije Križmančič 10.000; Darinka Leban 20.000 lir.
E. Š., Trst: za Katol. glas in za misijone po 15.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: Bruna Petruša namesto cvetja na grob Antonije Karara-Gravner in namesto cvetja na grob prof. Antona Pavšiča po 25.000 (skupno 50.000); Mara Germek 20.000 lir.
Za cerkev v Skopju: N. N., Trst 30.000 lir.
Za misijone: N. N., Trst 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Rudi Pintar 10.000; Pavla Klanjšček 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Ob drugi obletnici smrti
MARIJE SILVE JUGOVIČ DE BERNARDI
se je z bolečino iz srca spominja
mož Anton, svakinja Ana in brat Ivan
Opčine, 15. aprila 1982
Ml MU
Spored od 18. do 24. aprila 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Razbojnik Triška Sibir-jak«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu.
14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. 15.30 Neposreden prenos revije »Primorska poje« iz Ljes.
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Za mlade filateliste. 14.30 Josip Jurčič: »Deseti brat«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Dogajanje iz polpretekle dobe. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka.
14.10 Najlepše bajke za najmlajše. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Z besedo o glasbeni umetnosti. 18.00 Rihard Jakopič.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem. 10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi.
12.00 Po Matajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje (zbor Igo Gruden, Tabor in P. Tomažič). 14.10 Otroški kotiček: »Pojte, pojte, drobne ptice«. 14.30 J. Jurčič: »Deseti brat«. 15.00 Ameriška glasba. 16.00 Strategija napetosti v Italiji. 16.35 Motivi z malega zaslona. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta. 18.40 Iz beležnice Viljema Čema.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva.
10.10 Koncert. 10.45 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugosl. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček.
14.30 J. Jurčič »Deseti brat«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Živozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (zbori Vesna, Primorski oktet, 15. Februar, Ponikve, Šempas). 18.00 Kulturni dogodki.
18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Telesna kultura. 9.30 Onkraj zvezd. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Glasnik Kanalske doline; beležka.
14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (zbori Slovenec, J. Srebrnič, Primorje, Bojan, Ciril Silič). 18.00 P. Formentini: »Smrt bratov Cervi v pripovedi pesnika Majakov-skega«. 18.45 Vera in naš čas.
V soboto 10. aprila nas je v starosti 95 let zapustil dragi oče, upok. profesor
Anton Pavšič
Žalostno vest naznanjajo sin dr. Tristan z ženo Zdenko, hčeri Tončka in Nelka, vnuka Rodmey in Alexander, sorodniki, prijatelji in znanoi.
Pogreb je bil v sredo 14. aprila ob 11. uri iz cerkve sv. Ignacija na goriško pokopališče.
Gorica, 14. aprila 1982
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon :• 84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI