,,Kmetska zveza" za kmeta. Po naročilu in v imenu načelstva »Kmetske zveze v Mariboru« je njen načelnik I. šerbinek skupno z drugimi člani načelstva v sredo, dne 18. junija, predložil banu dravske banovine g. inž. Sernecu spomenico o stanju in željah kmetov v nekdanji mariborski oblasti ter je tudi z ustmeno besedo raztolmaŁil položaj našega kmetskega stanu in njegove upravičene zahteve. Položaj kmetskega stann. Agrarna kriza, tako se izvaja v tej »pomenici, je zagrabila veC ali manj vse države v celem gospodarsko-kulturnem območju evropsko-ameriškega ozemlja. Vsepovsodi opažamo stremljenje in trud pristojnih činiteljev, da se dvigne rentabilnost (donosnost) kmetskega gospodarstva. To mora tudi biti naš cilj, ker sedaj te donosnoBti v slovenskem malokmetijstvu ni. Dokaz temu so hitro naraščajoči dolgovi našega kmetskega ljudstva pri trgovcih za dnevne življenjske in gospodarske potrebščine, rastoča posojila pri denarnih zavodih ter dvigi obstoječih prihrankov. Vse to pa ne v evrho zelo potrebnih novih investicij (denarnih uporab) za zboljšanje in pr&ureditev gospodarstva, temveč za kritje neobhodnih vsakodnevnih potreb ter za kritje javnih dajatev. Takšne ra?mere morajo navdati z resno skrbjo vsakega državljana. Vzrok velikemu Izseljevanju iz vasi v mesta in induBtrijske kraje, posebej pa še izseljevanju kmetskih slojev iz naše države v drug? države in v druge dele sveta je velilo bolj v omenjeni nedonosnostl kmetijskega gospodarstva, kakor pa v preobijudenosti, v lahkomišljenostl in pohlepu po zaslužku in zabavl. Bavščine in carlne. Na?e državne, banovinske, občinske in de'oma tudi okrajne dajatve, in to nepo? j-edne in posredne, so visoke ter jih je prav težko spraviti v sklad s financielno močjo malokmetijskih obratov. Ministrski predaednik general Živkovič ie pred nekaj časom pri obisku Vojvodine izrazil svoje mnenje o tem, da jp treba davščine znižati. Ce to veIja za bogato in plodno Vojvodino, velja to tom bolj za naše slovensko malokrnptijstvo, ki se ima boriti z večjiaal težavami pri obdelovanju svoje zemlje. Pokazatl moramo tudl na našo carinsko tarifo, ki je potrebna revizije. Za živ zgled navajamo i_ obstoječih računov mariborskih trgovcev nekaj podatkov o predmetih, kl so za kmeta bistvene važnosti: Železo v palicah v drobni prodaji stana 1 kg Din 3.80. Od tega odpade na proizvodnjo, prevoz, stroške in zaslužfek Din 2.60, carina in carinske pristojbine pa znašajo Din 1.20, torej 32%. Plugi so sicer carine prosti, toda posamezni sestavni deli za nadomestilo so podvrženi carini. Železno kovanje za c';na, vrata je s carino obremenjeno, še bolj pa enaki in slični predmeti iz bakra in medenine. Slično je • carhio na traver«*, osi, lopate, motike, kramp«, gral>U», vile in drugo orodje In železnino. Sa težje so carinske postavke za tkanin«. Tako stane recimo obifiajno blago za moške suknje Din 34, carina in carinski stroški pa Din 28, torej 82.4%. Cim preprostejše in cenejše so tkanlne, tem večja je sorazmemo carina. Z visoko earino so obremenjeni: porhati, klotl, platna za rjuje, zefiri, oksfordi, platno za, preproste srajce, konjske odeje in hlačevina: torej predmeti, ki jih neobhodno rabi in vsled težkega telesnega dela veliko porabi kmetovalec in njegova rodblna, kmetskl dninarji, delavci, hlapci, dekle in viničarji. Kaj bi bilo treba storiti? Ravnokar smo govorili o davkih, daJatvah in carinah. Kaj bl v tem oziru bilo potrebno storltl, Je jasno bre_ nadaljne prlpombe. Spomenica navaja potem razne točke slovenskega kmetijskega programa: zboljšanje stro-kovne izobrazbe kmetskega ljudstva, in sicer od Ijudske 5ole naprej do tečajev za starejše gospodarje ln gospodinje; intenziviranje in racionalizacija malokmetijskega obratovanja, da se dvigne kakovost in množina pridelkov; zboljšanje cest, uravnava hudournikov, potokov ln rek; zadružna organizacija proizvodnje in posebej Se razprodaje; zboljšanje prevoznih sredstev in znižanje železniške tarife za prevoz in izvoz kmetskih pridelkov itd. Poleg teli načelnih in bolj občib. zadev navaja spomenica nokatere točke, kl se posebno tiCejo na§ih krajev, in te so: 1. Naši crz^ovi se naglo redčijo in premalo strokovno oskrbuisio ter ob- navljajo. Zato nujno potrebujem« strokovnega dela, izobrazbe in praktičnili navodil in ponazoril v gozdarstvu, rabimo dobro gozdarsko šclo f Mariboru, ki nas bo tudi učila, kater« vrste lesa imajo bodočnost na ^vetovnem trgu. 2. Naše vlnarstvo ne preživlja le težke krize radi zastoja in brezcene vin, temveč ima rešiti prevažno vprašanj« obnovitve splošno prestarih in deloma neprimerno izpeljanih obnovitev. — Ustvariti bo treba za obnovo velik fond za podeljevanje posojll na daljši rok ter 8 tem v zvezi izvesti klasifikacij« zemlje, določiti sorte, napraviti tehnične načrte za dobavo vode in zabrano plazov, organizirati racijonalno produkcijo in prodajo v obče, rešiti vprašanje zaposlitve viničarjev v dobi, ko vinograd počiva. Kot prvo praktično delo pa bodi, da se prcsilcem izplačajo brescbrestna posojila za obaovo vlnogradov, dovoljena od bivšega komisarja mariborske oblastne samouprave na podlagl sklepa bivše oblastne skupščine mariborske oblasti. 3. Živmcrejski fond, ki ga je nabral bivši veliki župan mariborski ter mariborska obalstna samouprava in ga }• obiastna samouprava izročila banovini, naj pride v dobro krajein, iz katerih je nabran; posebej naj bi se iz njega zadostilo prosilcem za podpoTo prl preureditvi modernih g-ncjnih jam in vzornih hlevov, ker smo v tem oziru ¦? slovenskem delu bivše Štaierske bill v nekdanji državi namenoma zapostavljeni in zanemarjeni. 4. Nujno potrebno je, da sa pri nas izvršijo regulacije, melijcracje po načrtih in v redu, kakor je to sklenila bivša oblastna skupščina v Maribcru, odnosno za Posavje oblastna skupščina v Ljubljanl. Tzvršitev bi značila trajno povzdigo in tudi začasno pomoJ v sedanji krizi. Računamo na izvršitev teh del tembolj, ker je bil posebej ta del slovenskega ozemlja notorično zanemarjen od bivše štajerske deželn« in dunajske državne uprave, naša d» žava pa seveda ni mogla koj v prvill letih premagati tehničnih in finančnill težkoč. 5. Vse bivše okrajne ceste naj sprej« ine banovina v svoj budžet, odnosnf a&j ostanejo v oskrbi okrajnih cestnih ©dborov. 6. Eramsna po Dbčinsklli proračunib. postajajo za občane pretsžka tudi trsled tega, ker je država z novimi zakonl in uredbami prevalila stroike na dbčine. Davčna moč kmetskih ©bčin fn finanSna moč preblvalcev kmetskib obfiin ]e veliko premajhna, da bl vzdrlevala velik del dosedaj okrajnih cest 4er izplačevala stanarino, drva in dru«o za učiteljstvo itd. Proslmo, da se fozadevno občine z izpremembo zakocov all z doprinosi razbremenijo, odiftosno, da se obremenitev ne lzvrši. 7. Ustanovitev novih naprav tn kor- Eoracij v osnovni upravi kakor: okraj1 cestni odbori, okrajni kmetijski od- bori ter slično povečuje strošks za upravo ter prinaša nepreglednost; vse to bi bolje in uspešneje zamogla vršiti ena okrajna institucija, kakor so bili to nekdanji naši okrajni zastopi. 8. Isz dolgoletnih izkušenj vemo, da je mesto iupana na sedežu okraja (sreza) težko združljivo z mostom načelnika okrajnega zastopa, sedaj naCelnika okrajnega cestnega odbora. Interesi knwtskih občin, ki so kajpada v večini, to često drugi In vefikrat nasprotni Interesom mest in trgov. Zato prosimo da se pri kvedbi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah upoštevajo upravlčene želje Ijudstva, kar tudi novi zakon omogočuje.