"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC Offiiial Organ Yugoslav Federation, S. P. - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvest — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. & Z. $T. — NO. 1634. »•«•»« « .».u «. 1*7. „t,- .1 cum*. IN. ..to tk. a*t .f c«a«r*M * y "'»CHICAGO, ILL., 4. JANUARJA o božjo v cerkvi v svojem jeziku, namesto v madžarskem. °kro* 7 delničarjev Katoliška cerkev povsod v Evropi uporabljena za pripomoček z« milijone dolarjev. Pre,ska-,, A.. .. » » A l t, va še ni dognala, kolikšna bo režimov. Vatikan proti temu brez moči, ker je svoj cerkveni or- ^ . loda d_ mnizem sam dal na razpolago diktatorjem. Jugoslavija ^|8ednik ^bora za varovanje in-anjih z Italijo, da prepusti Madžarski nekaj | ^^ de|nHfarjev menit da 605 milijonov izu 16 milijonov ali nevedoma tudi uradniki na najvišjih mestih. Hitler kliče Nemce na povečanje požrtvovalnosti za tretji V Chicagu je bilo lani ubitih I rajh. V novoletni poslanici pra-v avtnih nezgodah 915 ljudi, i vi. da je Nemčija lani veliko! - 619 pešcev, ki so dosegla in treba je irtev vsega Znižanje smrtnih nesreč prebivalstva še bolj v bodoče. da bo enako uspešno izvršila; Statistični biro zavarovalni-druge svoje zgodovinske nalo- ce Metropolitan je ugotovil, da bili povoženi. Katoliški duhovnik Alols Ha-ning v Avstriji je bil kaznovan, je bilo lani v Zed. državah o-krog 11,000 manj smrtnih ne- ge. Med temi »o njena kampanja za povrnitev kolonij in o-svojitev Ukrajine. česar seveda j sreč nego leto poprej, poslanica ne omtAtja. * | 1 Židje, ki morajo bežati iz Izgube Japoncev in Nemčije, češke in Slovaške, ni-j Kitojccv majo kam. Poljska, baltiške in Skandinavske dežele so jih sprejele le nekaj deset tisoč, ostalim pa so zaprle meje. Poročilo japonske vojne u-prave navaja, da je bilo na Kitajskem do 30. nov. ubitih v Nemška vlada zahteva, naj sij vojni ali pa umrlo vsled dru-pol milijona Židov čim prej gih vzrokov 47,138 japonskih iani v tajnih pogaj; • mlje, v zameno pa bi ji dala Italija mesto Zader v Dalmaciji. j)rojkone okrog /ader je za Mussolinijevo "cesarstvo" brez hasna, ker je frankov, ali bliz (Nadaljevanje na 2. strani.) TOM MOONEY PRIDE NA PROSTO dolarjev v ameriški valuti. Zadnji prevarant na debelo, ki so ga odkrili v Franciji, je bil Sta-visky. Ogoljufal je ljudi za $60,000,000 in povzročil takrat celo kabinetno krizo, ker so bili v škandal zapleteni vedoma najde novi dom, kajti v tretjem rajhu zanje ni več prilik za preživljanje. vojakov, dočim so japonske čete pokopale na bojiščih 823,-300 kitajskih vojakov. Koliko Odilo Globočnik. ki je načel- je onih ubitih Kitajcev, ki so nik nacijske organizacije du- jih kitajske čete same pokopa-najskega okraja, je dejal v in- le, ni znano, a menijo, da je tervjuvu, da je 52,000 avstrij- tudi njihovo število jako viso-skih katoličanov izstopilo iz! ko. Topovi imajo torej na ki-cerkve, ker obsojajo protina- tajskih bojftčih sijajno žetev, cijski boj kardinala Innitzerja in Vatikana. O bivšem avstrijskem kanclerju Šumniku pa poročajo, da je zbolel, ker njegovi živci niso mogli več prestajati stroge nacijske policijske kontrole. Na Dunaju je bilo aretiranih 22 oseb, ker so planirale razna (Nadaljevanje na 3. strani.) Dvaindvajset let je že Thom. Mooney v ječi. Predno je po- izrablja, kakor je služil po nedolžnem za zločin, ki ga ni iz- tal številka v jetnrški celici, je vršil. Od Mooneyja samega je l»il aktiven v strokovnih orga- odvisno, koncem konca poni zacijah in še danes je član ve ju vodilna v državi. Ako pa se bodo struje, ki se v mnenjih o taktiki, o oboroževanju in v vnanji politiki med seboj razlikujejo, po kongresu prepirale in s tem ugonabljale svoje sile, bo triumfirala reakcija. Strankino glasilo »pravi, da se to ne bo zgodilo. V intereau ljudstva vseh dežel je, da se njegova trditev izkaže resničnim. Novi zvezni kongres je prošli torek 2. januarja pričel z zasedanjem. To je zbornica, kateri ni treba reči ~ja", kakor mora nemška in druge v diktatorskih deželah. Ameriški kongres ima resnično zakonodajno moč. Razpolaga z viri bogastev, kakršnih nima v toliki o-bilici nobena druga dežela. Teoretično je njegova naloga služiti ljudstvu, a v praksi ga kontrolirajo privatni interesi. Zoper "new deal" Novi ali šestin sedemdeseti kongres obeta Rooseveltovemu "new dealu" 6e bolj nagajati kakor prejšnji. Demokratska stranka ima v njemu še zmerom večino, toda veČina demokratskih kongresnikov in senatorjev je proti "socialističnim" eksperimentom Rooseveltove administracije in nasprotna nje govemu "radikalizmu". Že s prejšnjim kongresom je imel Roosevelt težave. Le po dolgih cincanjih in debatah je bil sprejet kak njegov načrt v zakon, a še tega so mu v kongresnih odsekih toliko spremenili, da so mu vzeli pravo vrednost. Več konservativcev V sedanjem kongresu se re-akcionarci nadejajo velike večine, kajti pri zadnjih kongresnih volitvah novembra lansko leto so v marsikakem okraju zmagali kandidati "uradne" o-pozicije (republikanci), ali pa nazadnjaški demokrati, ki nimajo za reševanje socialnih problemov nikakega smisla. Privatni profit jim je največja svetost, zato smatrajo vladne elektrarne, ki so bile zgrajene pri novih vodnih napravah tekom sedanje "gospodarske depresije" za kršitev ustave in e-nako vse druge take vladne naprave, ki konkurirajo privatnemu biznisu. Za stare razmere Velika večina poslancev je v 76. kongresu za službovanje kapitalističnim interesom v prvi vrsti, in enake ve?ine so bile v vseh prejšnjih kongresih. Kajti tudi obe stranki (demokratska in republikanska) sta za kapitalizem. Njuni poslanci torej ne morejo biti niti za Rooseveltov "socializem", zato mu njegove predloge za socialne reforme pobijajo. Najglasnejši varuhi kapitalističnih privilegijev so v kongresu za odpravo zakonov, ki ščitijo delavcem pravico organiziranja v unije. Pravijo, da je ta potuha delavcem povzročila "komunistične sedeče stavke", katere bi morala t>oštena vlada zatreti, ne pa jih toleri-rati, kot jih je zvezna vlada in pa bivši guverner Murphy v Michiganu. Ker je bil radi "zanemarjanja dolžnosti" (tako tolmačijo njegovi kritiki) poražen, ga je zdaj predsednik Roosevelt imenoval za zveznega generalnega pravdnika. Reakcionarni kongresniki in časopisi <*o to imenovanje "pozdravili" s protestom, čei, predsednik ne bi smel imenovati človeka, kateremu je ljudstvo izreklo nezaupnico, na eno najodgovornejših mest v zvezni administraciji! Velike korporacije zahtevajo spremembe v Wagnerjevem ' zakonu, kateri je bil predlagan, da ščiti organizirane delavce in njihove unije. Privatni interesi ga smatrajo vsled tegm sa "razredni zakon", torej je protiustaven. In kongresniki, ki jih zastopajo, delujejo, da postane ta postava za delavce brez vrednosti. - Proti "trošenju" Ostra je posebno propaganda proti zapravljanju Rooseveltove administracije. Zvezni dolg narašča za milijarde vs^-ko leto. To vodi v polom, pravijo kritiki, ki so že pozabili, v kakšen polom so privedli deželo |H>d Hoovrovo upravo. WPA in druge akcije v pomoč brezposelnim so jim trn v peti. Zato v novem kongresu vpijejo, da se mora "razmetavanje" nadomestiti z varčnostjo. "Socializem" se naj iz zvezne vlade (Nadaljevanje na 5. strani.) BREZP0SELN0ST-ODPRAVLJENA Francija je razveljavila postavo o »krajšanju delavnika. ki je določal maksimalni 40-urnik na teden. Municij-•ka industrija potrebuje od delavcev daljše delovne ure. Nemška vlada je razveljavila zakon sa oaemnrnik in izdala naredbo, ki legalizira 10-urni delavnik. V Zed. državah se borimo za odpravo upoalevanja otrok v industriji. V Nemčiji je Hitler razveljavil vte zakone za omejitev otroškega dela v težki industriji. V bodoče »e jih sme uposlevati pod 16. letom starosti v jeklar^ nah po 8 ur dnevno, v drugih industrijah, kjer odraičeni delajo dalj kot po 9 ur na dan, pa smejo biti otroci upo-sleni po devet ur, toda le oni med 16 m 18 let starosti. Hitler je dne 27. decembra odpravil tudi osemurnik za ženske. Zdaj morajo delati toliko ur na dan, kot je potrebno "v interesu tretjega rajha". V Rusiji se morajo vsi delavci registrirati in uvedena je nad njimi stroga kontrola, da ne bodo izpuičali iihtov brez vzroka, ali menjali službe namesto da bi se drialt onih. katerim »o priučeni. Brezposelnost v Evropi je torej odpravljena, toda življenski standard delavcev se vzlic temu NI2A1 Vzrok je NAPAČNO odpravljanje nezaposlenosti. Militarizem NE vodi v blagostanje, ampak v MANJ hrane, v nižjo kupno moč mezde, v daljianje delavnika in v priganjaitva najbolj tiranske vrste, Brezposelnost v korist delavstva more odpraviti SAMO socialistična družba. Sedanji načini upoštevanja in odpravljanja nezaposlenosti pa so mora na telesu delavskega razreda. PROLETAREC ^ LIST ŽA 1KTEHE3E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lakaja Juioilovantki DaUvika Tiikvvn« Drušb«, Ckicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; ra pol leta $1.75, za četrt leta $1.00. Inoaematvo: ca celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi In o* las i nt«rajo biti v najem uradu najpozneje do pondeljki _____popoldne «a priobčitev y Stoiki tekočega tednu, _' PROLETAREC PubHshed every Wcdnewlay by the Jugo.«lav Workmen'« Publishlng Co., Inc. Establitthed 1906. Editor..............................................................Frank Zaiti. Business Manager........................ ........Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asat. Business Manager......Joseph Drasler r SUBSCRIPTION RATES: United Stmtes: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P KOL E TAREC 2301 S. Lawndalr Aee. CHICAGO, ILL. Telephoaa; ROCKWELL 2864. Pričetek novih ročunov Korporacije, organizacije in posamezniki pričenjajo z novim letom nove račune. Bilo bi dobro tudi za ameriško delavstvo, Če bi likvidirate svoje hibe In pričelo z novimi računi tako, da bi bili njemu v prid. Predvsem je ameriškemu delavstvu potrebna močna, enotna DELAVSKA stranka A socialističnim programom. John L. Lewis smatra, da je ni treba, češ, da lahko nadaljujemo v politiki po potih starega Gompersa, ki je učil, da naj gktsujemo za one kandidate kapitalističnih strank, ki so "prijatelji" delavstva. «• • || A. P. of L. pod vodstvom Wm. Greena nadaljuje Gomper-sovo "politično" taktiko. To ni toliko čudno, niti ne nerazumljivo. Težko pa je zapopasti, čemu hoče vztrajati pri enaki taktiki tudi takozvana delavska progresivna nestrankarska liga, ki ji vodi načelnik CIO John L. Lewis. Kajti kdor zagovarja to že tisočkrat diskreditirano "delavsko" in "nestrankarsko" politiko, ni in ne more biti progresivec, pa če se stokrat odene s tako označbo. V Zed. državah je dovolj zavednih delavcev in drugih resnično napredno mislečih ljudi, ki bi lahko SKUPNO tvorili MOGOČNO stranko. Socialisti so zdaj skoro vsi neorganizirani. V drflgih delavskih-farmarskih strankah, pred vsemi v Minnesoti in v Wisccnsinu, pa je nastala poparjenost radi zadnjih volilnih porazov, in vsled notranjih bojev, ki so nastali v njih vsled usi-ljivcev, kakršni niso naprednim delavcem in farmarjem v ni-kako korist. Socialistično stranko bo treba gladiti zopet od kraja. V ta namen ji je potrebno vodstvo, ki bo kos tej nelahki nalogi. A mora biti izvršena v eni ali drugi obliki. Napredne delavske struje in progresivne organizacij? farmarjev ter srednjega razreda je treba spraviti skupaj, da se ENOTNO bore za svoje SKUPNE koristi. Kakor so orientirane danes, so drobci, brez zveze med seboj, in mnogi teh drobcev se v resnici bore za interese, ki nimajo s koristmi ameriških delavcev NIČESAR SKUPNEGA. Boj za izboljšanje življenskih razmer ameriškega delavstva dobi svoj zamah, ko se delavstvo v ta namen organizira. in s tem neha služiti interesom "delavskih prijateljev" v kapitalističnih strankah. Junaštvo igralke, ki ni bilo nagradeno Florenee Lawrence je bila nekoč filmska zvezda. Karijera se ji je končala v filmskem požaru. Igra je predstavljala požar. Bil je resničen. Ona bi se bila iz goreče filmske hrte lahko rešila, toda plameni so zajeli njenega junaka. To vlogo je imel Matt Moore. Otela ga je, toda ogenj je obema povzročil težke opekline po obrazu in životu in ju popačil. Igralki so dali potem v Hollywoodu rasne prilike za zaslužek, toliko, da se je preživljala. Koncem decembra si je sama vzela življenje. Bila je stara 52 let in čem v njih dopise iz "zapadne metropole". žena mi je polagala po prihodu * dela g!ednm: na prvi r0,nh 20,000 prebivalcev odvisnih od italijanske pomotne lastnini novice — Hitler, Musso-1 3jjf, za preživljanje. Naj to breme prevzame Jugoslavija. Ako lini. Chamberlain, Dalaiier itd. .e s,mrazum jfcviši, bo morala jamčiti, da Zader ostane italijan-pl3rnemd«;ugo stran dnevni- ^ po jez,ku> |n dftU ,u|Iji gospodarHke koncesije. Ako ne — Barbič* \alcQ-| bg daJ Rjm enako p()dporo hrvi.tskim separatistom, kakor jo je dal skupno z Ifcerlinom Slovakom in pripomogel demoralizi--ati čehoslovaško demokratično republiko. Stojadinovič je Italiji vsled tega že v marsičem ustregel. V Kusiji se nadaljuje Čistka. Zgradila si je ogromno indu- ku: Zidanftck. | tinčič, Jurca itd. A iz Puebla nobenega glflsu. , v Proletareu sem koncem konca našel dopis tudi o naši nii »elbini. Pa bom še jaz kaj načečkaf, I "'trijo, toda ker je nova, se bori z ovirami v produkciji na vseh sem si mislil. I koncih in krajih. Njena naloga je tekmovati z veliko boljše raz- Yorfi 1 fteft Hi**ko industrijo. Zato se morajo tudi delavci v da se bogu usmili, i.mpak ne v USSR zaganjati na vse pretege in popuščati v že pridobljenih življenskih ugodnostih. Obljubljena demokracija je v sovjetski le i * i j i l , . jeklarni. Kajti ta obratuje .. , . - .ua, na i^ i« Jakn L. Lew,., ki „ »m.«u d«u^k. na.tr.nk.r.k.,^^ odstotkov Kar Hp jV i;Miji še zmerom le obljubljena. Vlada v Moskvi se opravičilje, » Na alflki na l«vi i« lige" cirirjj čainikarskrmu poročevalcu, da j« proti tlolavski nrodvnn . p« trt tč r l akciji. Nadaljuje torej po i.ti poti kakor Wm. Gre*« od AFL in klarne tiče, imam j az že dolgo j da je treba *ile vsega prebivalstva disciplinirano voditi v prid |.ied njima pokojni Samuel Gompvri. Progresivno to nI —- ampak komunisti to v*Rc tetnte pograbili ca to vabilo proti tamo«tojarf delavski stranki in pra-vijo, da bodo podpirali Lewisovo akcijo ca "prakt čno" politiko —- to je, da bodo agitirali n kandidate na listah obeb kapitalističnih strank, kakor so In ji I. d aprila. Živim pa vzlic temu. Menda nekaj čez leto dni ie tega, kar je tukajšnja sloven- r ta vab ja taka, skrajno goljufiva oportunisti* na taktika jako slaba. ! gadlUŽna prodajalna ZaČC- !(a »prenavljati svoje notranje v Zed Socialistična Stranka jo proti nji podv»ela posebno vegojno kampanjo, da volilco averif kdo j« in kdo ni "progresiven" med progve»ivci. Po volitvah v Jugoslaviji Spremembe v vladi. — Veliko opozicijskih strank, ki so si edine le v boju proti sedanjemu režimu Notranja situacija jc po vo- govarjali načela vsaki avoje iitvah v jugoslovansko skup- $kupine ali stranke. Tako «o ščino, ki so se vršile dne 11. de- glasovi opozicije le izraz cembra minulo leto. ostala v i protesta proti vladi, drugače bistvu nespremenjena. Večina Je me<* njimi prav malo e-opozicionalnih strank je šla v boj s "skupno" listo, toda na nji je vsaka struja imela v večini krajev svojega kandidata.!*1 ne smejo), "i bilo niti petih. počitnice. Namreč od zadnjega priprav za obrambo proti Japonski in Nemčiji. Ukrajina, cilj Hitlerjevih poželjenj v vzhodni in jugovzhodni Evropi, postala glavna točka sovjetskih aktivnosti. To je po pridelkih >n prirodnih zakladih najbogatejša republika v US6R. • Japonska je lani dosegla v svoji politiki za nadvlado nad Azijo ogromno. Zed. države, Anglijo in Francijo je s kitaj- prostore. Ko hitro je bilo to j skrjfa u.Ki, ^umalega odrinila in »pravi, da bodo morale še dalj (dovršeno, je bilo treba garažo. ltrttn Militaristi v Tokiu trdijo, dh je vojna z USSR neizbežna Nato pa je z enako resnostjo ^ ^ priprav;jeni nanjo. Njihov cilj je osvojitev Sibirije in Vna-na stalo vprašanje, kaj š« lahko Lj(> MongoUj#> izvršimo m dosežemo. Nekaj | KfthU|va n moč ° j I javljati vlada Zed. držav. Fašisti v Južni Ameriki operirajo " Slovenski narodni dom je "naša prirodna in druga bogastva spadajo domači- gotovljen. Tako imajo tukaj- ne »*wyorškemu Hali Streetu. Posnemajte Mehiko, ki j« šnje slovenske organizacije zasegla oljna polja in zemljo za svoje ljudstvo!" ' svoje svetišče. Otvorjeno bo s Avstrija postala del nacijske Nemčije. Po zatrtju delav-slovesno prireditvijo. Kdaj, te-| *kih organizacij se nacijski teror dvignil nad Žide in potem še ga ko to piSem še ne vem. ker nad katoličane. Haosburžani ob zadnje upanje, da zasedejo je treba urediti še nekaj po-i prazni avstrjski prestol. Tudi Madžarska jih noče za din&-drobnosti glede opreme, poseb- stijo. \ « Odbor kluba št. 222 JSZ Girard, O. — Odborniki kluba še. 222 JSZ so: John Bogataj, tajnik-blagajnik; John Tancek, zapisnikar; Anton Na-gode, organizator. Seje kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v A. Nagodetovih prostorih v Avon parku. Boljše Novo leto, kakor je bilo staro, zeli vam vsem John Bogatay. v Jugoslavija v New Yorku Jugoslavija bo imela letos na svetovni razstavi v New Yor-ku svoj paviljon, ki jo bo stal 7 milijonov dinarjev (za On dolar se dobi qd 45 do 50 dinarjev). no glodo mlon na odru. V načrtu imamo takšnega, da bo eno najlepših v tem mestu, iz-vzemši seveda zastorov v glediščih. KuHs bomo imeli štiri zbirke ali "sete", da dramski režberji za scenerijo ne bodo v zadregi. Doslej nismo imeli tc ugodnosti. Dvorani sta dve. V veliki bodo predstave, koncerti, shodi in veselice. V mali pa bodo Aeje društev, klubov in njihovih odborov. Točilnica je urejena tako. da gostje v nji ne bodo motili onih. ki bi v dvorani poslušali igralce, pevce ali kak drug program. Svoje kulturno in družabno središče je nasa naselbina pogrešala 40 let. Zdaj ga ima in upam, da g« bo uporabljala v polni meri. Imeli smo sicer akcijo za zgraditev svojega doma že mnogokrat, a vselej so nastale zapreke in je bila Ideja potisnjena na stran, oziroma akcija Odložena na ugodnejšo priliko, To priložnost je nam končno dala zadružna prodaje lna, ki se je trudila uspevati skozi vso sedanjo krizo in premagala vse težave. Novi dom je prav tako na KNJIGE PROSVETNE MATICE DRUŠTVOM RAZPOSLANE Volitve v Jugoslaviji meseca decembra dale vladi le kakih 800,000 glasov več nego opoziciji. Diktatura poostrena. Vlada v Beogradu v kleščah intrig in kupčij Rima in Berlina. Zed. države gazijo iz ekonomske tudi v politično krizo. Nacijske struje rastejo kot gobe po dežju. Antisemitska propaganda uspeva. Deficit vlade narašča milijarde vsako leto. Deset milijonov brezposelnih. Politično gibanje delavcev in farmarjev dobilo pri volitvah novembra težke udarce. Socialistična stranka oslabljena. Komunisti koncentrirani za svoja delo pod drugimi firmami in v demokratski stranki. Boji med OIO in AFI. imeli tragične posledice. Notranji boj radi komu-niMov v uniji avtnih delavcev. Unija tekstilnih delavcev v razkolu. Pomanjkanje volje za sporazum v vodstvu AFL in v CIO. Fašistični elementi izrabljajo kaos v delavskih vrstah v svoje namene. * - . Ekonomski sistem, sloneč na načelu izkoriščanja za privatni profit, povsod it tira. Med posedujočimi strah 'pred -komunizmom". Posledica tega strahu je rast rešilne bilke-fašizma. In posledica fašizma še večja negotovost, vojne in kaos. razpolago hrvatski in srbski, "Bijedna Mara naselbini, kakor slovenski. Od' a sistemu v Jugoslaviji opozicija ni mogla opredeliti na separat-ne liste, katere kandidati bi za- Pred par tedni smo poročali, da Prosvetna matica še ni dobila naročenih knjfg iz'starega kraja, da bi jih mogla pravočasno razposlati pridruženim društvom tako, da bi bile razdeljene med članstvo na de-cemberskih sejah. Prejeli smo jih flslc koncem decembra, *t\amestd pred 1. novembrom. kakor so rtafn bil«*' obljubljene. Knjiga se imenuje "Španski testament". Spisal jo je he svojih izkušenj na fronti v Španiji angleški liberalni žur-nalist Arthur Koestler. Predvolilnem i govor je napisal* knjefrinja Athollska. To je XVI. knjiga, matice. Obsega 214 strani. Pi- sana je poljudno fn kritično. Dasi s Gostilna "Pri starem Tiiler-ju", ki je bila nekoč poslednja gostilna v Ameriko odhajajočih rojakov, še stoji, a nekdanje živahnosti nI več v nji. Pri-šlece, ki so sc nekoč ustavljali v nji, pretrese zdaj mraz ob pogledu na ta pusti det Kolodvorske ulice, fie veliko drugih slovitih starih gostilen je odprtih, kakor nekoč. Gospodarji pa so novi, dasi tudi oni že postarani. Nekatere imajo dovolj stalnih gostov, druge p* pričakujejo slučajnih obiskovalcev. Dasi Ljubljančani radi jedo in pijejo, imajo več kot tretjino preveč gostilen. Ampak hiieao plačane, licenca gre z roda do roda, pa se dri*. Taka ja Ljubljana, kar se goatilen tiče, bila in bo. Le restavracije in hoffli so se modernizirali — a še: to nekam capljajoče za drugimi evropskimi mesti. ^ Napitnine so seveda tudi v Ljubljani v modi. Jn to ie pd nekdaj. V boljših restavracijah, in v hotelih še posebno jih kar zaračunajo. Deeet od stotkov je napitnina. Ali dese centov na dolar. Malo! Mnori dobrohotni gostje dajo k tej i« dodatno napitnino;* ki jo vai katerim je poklonjena, sprejmejo smehljaja z ljubljanskim "klanjam se". Ponekod napitnina v računu ni všteta. Treba jo je torej plačati posebej, če ni človek pre več "green", da bi se kar brez nje poslovil. Nekaterim ime riškim rojakom se to primeri takim namreč, ki tudi v Zed državah niso bili nikjer razen v "boarding-hovzih" ali pa i bližnji grški restavraciji. Pri Sestici nasproti *"nebotič nika" sva z Angelo parkrat položila napitnino na mizo pre-dno je glavni natakar prišel po vsoto, ki smo mu jo dolgovala za obed. Vzel je tudi napitnino in jo spravil v žep. V drugič sva čakala, da je odšel, *pa sva jo dala natakarici. V tretjič sva hotela napraviti isto. Al glavni natakar, ki je v taki re stav racij i velik gospod in napravljen kakor ženin, je opazil najino namero že prejftni večer. Vzel je denar, se odstranil, in ko sva med tem midva polo žila napitnino za natakarico, ki je nama servirala, je takoj prišel zraven ter jo pobral. Skoro sem se razjezil. Pa je de jal: "Gospod, meni polovico, nji polovico, tako gre ta stvaf. In potem jo bova delila še z arugimi, ki delajo pri nas." Napitnina je v Evropi neizbežno zto. In tudi v Ameriki, Kdor je ne plača, ga preklinja-jo — sicer potihoma — a na- vadno tudi naravnost opomnijo, da jo pričakujejo. Pri nekem židovskem optiku v Ljubljani sem dal popraviti očala. Nič mi niao računali. Dal sem napitnino za onega, ki je delo izvršil. To se jim je zdelo zelo vljudno in pošteno. (Dalje prihodnjič.^ KNJIŽEVNOST Društvom in Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v PROLETARCU 99 "španski testament" V založbi Prosvetne matice JSZ je izšla knjiga "Španski testament", ki jo je spisal angleški žurnalist Arthur Koest-ler. V početicu civilne vojne je bil poslan v Španijo, ostal v Malagi potem ko s<*fo vzeli fašisti, bil aretiran in obsojen v smrt. Njegovi prijatelji v Ani gliji in Franciji in pa protesti liberalnih ter delavskih organizacij so preprečili, da se obsodba ni izvršila. Avtor knjige ni socialist, ne komunist, a vendar prijatelj španske republike, za katero je kot vesten poročevalec in književnik veliko storil. To je XVI. knjig* v založbi Prosvetne matice. Tiskala jo je Ljudska tiskarna v Mariboru. Pisana je o španski civilni vojni poljudno in jo bodo čitatelji brali prav tako z užitkom kot dobro povest Tudi "Španski testament" je povest, toda se od večine drugih razlikuje v tem. da je — resnična. Marsikdo se morda ne bo strinjal z vsemi izvajanji pisatelja, vendar pa mu morajo tudi konservativni in radikalni kritiki priznati, da piše objektivno. Prosvetna matica je z izdanjem te knjige, ki jo je razposlala pridruženim društvom, svojo zbirko knjig zelo obogatila. Cena mehko vezani je $1.25. Naroča se jo pri Prosvetni matici. "It Can bm Done" V založbi Rand School Press v New Yorku je izšla pod gornjim naslovom knjiga, ki jo je spisal James H. Maurer. Je to njegov življenjepis, ampak tudi več: "It Can be Done" je bogat prispevek k zgodovini socialističnega in unijskega gibanja v Zed. državah. James H. Maurer je bil dolgo predsednik pennsylvanske delavske federacije; dvakrat kandidat socialistične stranke za podpredsednika Zed. držav; član v odborih unij, soc. stranke in v raznih komisijah. Bil je tudi čfen delavske komisije za preiskovanje razmer v sovjetski Rusiji. V Readingu, Pa., kjer je največ deloval, je sijajno uveljavil svoje organizatorične sposobnosti. Maurer je v delavskem gibanju ie 50 let. Tudi tisoče slovenskih delavcev ga pozna s shodov, na katerih jim je govoril. Maurer je v delavskih bojih veliko pretrpel in delal. Njegova knjiga je zrcalo ne samo njegovih aktivnosti, ampak kot ie rečeno, slika linijskega in socialističnega gibanja v Zed. državah. Stane $3. Dobi se jo pri Rand School Press, 7 E. 15th St., New York, N. Y. ' "Mladinski list" januarska številka, vsebuje med drugim sledeče spise: Za novo leto, pesem, Katka Zupančič; Rojstni dnevi velikih moi (ta članek je v angleščini) ; Francek v Solzni dolini (I. M.); The Dollies' Lullaby (poem by Mary Jugg); Revolucija v čebelarki (I. M.); An-drew's Traval Talk (Andrew W. Furlan); The Pied Piper of Toyland (By Mary Jug*); Zgodbe muhe Brnke (Ivan Vuk). Poleg teh spisov vsebuje /anuarski "Mladinski list", ki ga izdaja SNPJ v Chicagu, mnogo dopisov, pesmic in raznih kratkih člankov in črtic v slovenskem in angleškem jeziku. Naslov Mladinskega lista je 2657 So. • Lavvndale Ave., Chicago, III, Milwaukee, Wi*. — Naš Jaka Rožič se je zopet oglasil! Poslal je pet naročnin. Pravi, da se mu zdi čudno, čemu se drugi zastopniki iz Milvvaukee-ja in VVest Al lisa bolj pogosto-ma ne oglašajo. To so zadnje vrstice v tej koJoni, ki so še napisane v letu 1938. Vsem, ki so sodelovali z nami pri agitaciji za list in druge naše institucije, vse priznanje in zahvala. Upamo, da bodo sodrugi in somišljeniki svoje agilnosti v prid Proletarca in našega pokreta še povečali v tekočem letu. Pojdimo na delo vsi skupaj z odločnostjo, da mora Proletarec postati v letu 1939 najbolj razširjen list in to na osmih straneh še pred zaključkom leta. V tem smislu vas pozdravljamo ter želimo izboljšanja aktivnosti v vseh naših podvzetjih. — Za upravo, GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec Canonsburg, Pa. — Markolčani so bili še vedno na mestu Tekavec je poslal 2 naročnini, kadar se je šlo za dobrobit On je novi tajnik kluba št. 1181 Proletarca. JSZ. Upamo, da se bo klub pod njegovim tajnikovanjem dobro razvijal. Barberton, O. — Mike Ko-pach še ni docela ozdravel od revmatizma, ki ga muči že precej časa, vendar je stopil malo ven ter dobil dve naročnini,, Herminie, Pa. — Tone Zornik pridno razpečava koledar. Naročil jih je še 50, zraven pa priložil 7 naročnin na list. Bridgeport. O. — Khib "Naprej" št. 11 JSZ je prispeval $20.00 od priredbe v korist tiskovnemu fondu Proletarca. Strabane, Pa. — Jacob Pav-čič je poslal še eno naročnino. Moon Run, Pa. — Jennie Je-rala je že razpečala 25 iztisov koledarja, naročila jih je še 10. Jennie je zvesta naslednica svojega soproga pokojnega Mi-chaela Jerala. Cleveland, O--Naš "večni popotnik" Jankovicn je posral vsoto za oglase v koledarju in $1 v tiskovni fond. Kot običajno, je bil tudi za ta ietnik med prvimi. Razpečal je nad 100 iztisov koledarja. Warren, O. — Jože Jež je poslal vsoto $2.90 tiskovnemu fondu Proletarca, ki jo je nabral med prijatelji in somišljeniki lista ter naročil še dva koledarja. Walsenburg, Colo. — Ed-vvard Tomšič je poslal nadalj-nih $13.00 podpore listu, ki so jo nabrali na sejah društev št. 299 SNPJ in 101 JSKJ Frank L. Tomšič. Tony Bergoč in on sam. Iskrena hvala nabiralcem in prispevateljem! Chicago, III. — Tu za list zadnje čase ni bilo posebnih aktivnosti. Vzrok je menda to, ker so bili naši sodrugi zaposleni s prodajo vstopnic za klu bovo Silvestrovo zabavo. Jože Oblak, je poslal 2, Mike Lade-vich pa 4 naročnine. Chtsholm, Minn. — Frank Klun je obnovil svojo naročnino ter poslal denar za prodane koledarje, zraven pa priložil dolar podpore tiskovnemu fondu. Naročil je še 5 koledarjev. Pravi, da je koledar vreden mnogo več kot pa je njegova cena. Ely, Minn. — John Teran je moral naročiti še nekaj koledarjev. Pravi, da je bila taka zahteva zanje, da je moral celo svojega prodati ter enega od oglaševalca. Strabane. Pa. — John Žig-man je poslal prispevke za Prosvetno matico dr. št. 138 SNPJ za 1939, zraven pa naročil še tri koledarje. Pravi, da so jih tako hitro razprodali, da ga še sam ni dobil. Cleveland, O. — Naša agilna agitatorica Jennie Dagarin je že zopet tu. To pot je poslala 8 Vi naročnin, med katerimi je par novih. Polagoma se tudi v metropoli giblje. Girard, O. — John Tancek je poslal dve naročnini in $13 v tiskovni sklad. Naši Girard AGITATORJI m delu Vm ».rožni««, ki jlk pošljejo stepniki i* drogi agitatorji Preleta r ca, m štete na basi polletnih »aroi nin. Namrmi agitator, lii pošlje eno cololotao, jo aabeleftea v tam ••»nama ■ dvoma polletnima. KF» Bato v vladi Čehoslovaške V sedanji čeho-slovaški vladi ima velika češka čevljarska firma Bata kar dva svoja u-sluibenca, namreč bivftega šefa propagande dr. Veverko in Dominika čepero, ki je minister javnih del. Slednji je tudi fttfpan mesu Zlina. kjer so flavne Batov« tovarne. Jonnio Dagarin, Cleveland, O. 33 |fe Anton Zornik. Herminie, Pa. 9 Frank Zaits, Chicago. III. 7 Jacob Roiic. Milvvaukee, Wis. 5 Jacob PartM, Strabana, Pa. 5 Mike Kopach. Barborton, O. 4 Miko Laderich. Chicago, III. 4 Joseph Lerer, Cleveland, O. 4 Joseph Snojr, Bridgeport, O. 4 Frank Stik. Sheboygan, Wis. 4 Anton Oroaon, Sugarita, N. Ma«. 4 Jokn Bosich. Cleveland, O. 4 Joe Oblak. Ckicago. III. 4 Jonnio Jorala, Crafton, Pa. 2 K. Eranoftnik, Rod Lodga, Mont. 2 Jokn Gor tok •!., Springfiald. III. 2 Joseph Zorko, W. Nowton, Pa. 2 Ed Tomšič, Walsenborg, Colo. 2 Joseph Drasler, Chtcago. III. Anton Skalar, Arm«, Kant. Marko Tekavc, Canonsburg, Pa. 2 Jokn Tancak, Girard, O. 2 Lorenc Karli*. Sjrgan, Pa. 1 Skupaj c tam iakasu (4 tadna, od 3. dec. do 31. dot.) 110* polletnih naročnin. Prejšnji teka« (4 tadna) 110*. IZ KANSASA Tako. Po dolgem odmoru "zopet vzamem pero v svojo desno — toda pardon. Privadil sem se namreč pisalnemu stroju, — in on meni — in tako mi služita obe roki enako, desna kot leva. Bliža se konec leta, pa sem si pripravil kratko, trdno in ne-ovrgljivo resolucijo, da bom v prihodnjem letu zopet redno poročal v Proletarca o vseh naših "križih in težavah, dobrih in slabih delih. (Glede slednjih veliko ložje, kar jih je več). O družinskih razmerah, domačih špetirih, kislem mleku, zajčjih in krvavih klobasah, in podobnem "balony", pa nisem in ne bom poročal, tako mi... Vzrok, da sem za toliko časa prenehal z dopisovanjem je, ker sem dal drugim našim kan-saškim naročnikom Proletarca "čenč", da tudi oni kaj pišejo. Ne verjamem namreč v monopol in "tabulirngo", ne na posestva in ne na dopisovanje. Toda, od nikoder nič. To, vidite, me je prisililo, da s kislim obrazom ("boljša polovica" pravi, da drugačnega še nikdar imel nisem) zopet prevzamem dolžnost kansaškega dopisovalca. V tem času se je nabralo precej materijala, in bo vzelo čas, da ga vsega obdelam. Našo "kvoto" koledarja smo srečno razpečali. Prodali smo 115 izvodov. Ni veliko, če upoštevamo število naših naselbin. Toda razmere tudi niso večinoma prazen izgovor. Lahko rečemo, , da smo v tem oziru izvršili kolikor mogoče. Za zgled navedem sledeči slučaj: Mož: "Letos težko kupimo, toda, ker rad čitam in ker ga vsako leto vzamem, pa poglej stara, Če še najdeš kak kvoder." Žena: "Dolar in pol je še. Treba je kupiti žakelj moke, in če vza-meš koledar, bo treba čakati da kaj jajc prodam, da bo za moko." ,4)Pa naj bo. Bo sa, stari imel kaj Čitati, ko vedno stiče po tistih starih koledarjih." Drugje je pa zopet drugačna "muzika". Veš da lahko kupijo, toda, "ne čitajo", "ne morejo", "denar za take reči je proč vržen", in podobni "tehtni" izgovori. So ufrjudni. Ponudijo ti glaž "ta rudečega", ali " ta kratkega", ampak kaj, ko se pa s takimi izgovori ne pomaga delavski publikaciji in delavski izobrazbi. Imamo stalne naročnike ali odjemalce, ki brez, ali z malim prigovarjanjem, vzamejo koledar. Nekaj se jih odpove *za letos", pa dobimo zopet druge, ki so letos boljše volje kot so bili lani in predlanskim, da vzamejo koledar. Največ koledarja, po številu prebivalstva, razpečamo v naselbini Edison ali kamp 50, in okolici. Priznanje, somišljeniki! Koledar so razpečavali: v Yalu, J. Bratkovich, v Breezy Hillu. P. Kumer, v Grossu, John Shular in v Mineralu, A. Potočnik. Ostale naselbine sem prehodil aam. Opazka upravnika v štev. 1632, da je "A. Shular zadnje čase razpečal 115 izvodov ko-edarja", ne drii. Ne popolnoma. Torej, kredit komur gre. Dasi smo letos prejeli običajne knjige mesec pozneje kot prejšnja leta, upam, da so društva vseeno sklenila ostati v Prosvetni matici. Par dobrih besed na seji, ko pride stvar na dnevni red, pa dobiš podporo razsodnih članov, da glasujejo za predlog. Seveda ne pri tistih, ki so polni predsodkov. Pri takih prilikah se jasno pokaže tudi tista "naprednost", ki jo je polpa usta pri nekaterih, dokler nič ne stane, — in seveda, tudi ne šteje nič. * Približno tako je tudi s podporo Proletarcu. Ob pravem času izrečena dobra beseda za ta delavski list, ki gotovo zasluži podporo naprednih delavcev, veliko zaleže. Potem ni težko dobiti na društveni seji par dolarjev v tiskovni fond. "Jam-rovce" nad "slabimi časi", ki jim je to le pretveza, ker nočejo naravnost reči, da so proti, je lahko utihniti. Večinoma pri vsakem društvu se dobi par Članov, ki znajo stvar navzočim pravilno predočiti. Seveda, kjer prevladujejo strupeni predsodki, je to zaman. V izkazih tiskovnega fonda "Proletarca" je tudi precej kansaških društev. Približno so vselej ena in ista, kadar se gre za podpreti kako dobro stvar. Ostala društva niso prav nič na boljšem in tudi ne v slabšem položaju, toda, "nima jih". Pri nobenem društvu ni taka revščina, da se ne bi dobil dolar, če se namreč člani s .stvarjo strinjajo. — A. Shular. DROBIŽ OD VSEPOVSOD Nadaljevanje s 1. strani.) a sabotažna dejanja proti nacijski drŽavi. Izgleda, da so postali žrtev nacijskega agenta provokatorja, ki je deloval med njimi kot radikalec in sovražnik nacizma. Finska in Rusija sta likvidirali spore radi meje, ki je dolga med njima 700 milj. Sporazum je bil dosežen radi meje že aprila lansko leto, a treba je bilo urediti še razne detalje in uradne zemljevide. Sporazum so iz Moskve oznanili koncem decembra. Obe državi sta v zadnjih letih v 'prijateljskih odnošajih. Nemško himno "Deutschland Ueber Alles" so po Hitlerjevem mnenju prehitro igrali, zato so morali na njegov ukaz to hibo popraviti. Hitler smatra, da se na glasbo jako razume. Rudniška izguba Čehoslovaške Čehoslovaška je imela pred Hitlerjevo- poljsko - madžarsko invazijo 241 rudnikov. Po okr-njenju njenih mej jih ji je ostalo samo še 42. Izgube češkega šolstva Čehoslovaška je v sudetskih krajinah izgubila nad tisoč osnovnih (ljudskih) in nad 200 mešoanskih šol, ki so postale nacijska posest. Pouk v češčini je v njih docela izginil. ie en kandidat za ameriškega "Hitlerja" Herman M. Sckwinn ja nacijski komandant Nemško-ameriškega bunda. Ameriška legija pravi, da on svojo lojalnoet doli • Hitlerjem, aato se mm naj ga pošlJa (doportira) magari aa ameriško stroške. On ni io driavljan, pravi, da postane ko kitro mogoče. V svojem boj« proti njem« pravi Ameriška legija, da ja e lasu rajno pomagal nemški (bjatrjevi) gaadi i vsemi svejimi med m i. \ N KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI S. M. Loyen piše v ,4Radni ckom Glasniku" o velikanskem uspehu vseslovenskega kongresa, ki ae je vršil 3. dec. v Pittsburghu. Dosegel je baje nepopisno veliko "aa progres i de-mokraciju". To je Loyen kajpada kar tako zapisal. Kajti isti komunistični vodja Loyen piše v istem "Radničkom Glasniku" o "hr vataki fronti", ki je v bistvu naperjena proti slovanski ^srbski fronti". Ameriški Ukrajin ci so imeli v Chicagu večji kongres nego je bil komunistični "vseslovenski" v Pittsburghu in rohneli proti Rusom in Poljakom, °ker zatirajo njihov narod". Namen kongresa je boj za "neodvisno Ukrajino". Slovaki so storili kolikor so mogli za rušenje "slovanske sloge", in znano je, da Poljaki ne zamude nobene prilike za sejanje mržnje proti Cehom. Ukrajincem in Rusom. Predno bo slovanska sloga mogoča, je treba ustvariti zanjo pogoje. Ped sedanjim sistemem in diktaturami jih ni, dasi mnogo Slovanov veruje v panslavizem. Loyen pravi, da je bila Rusija na zboru v Pittsburghu navdušeno pozdcavljana za zasčitnico Slovanov. Ako čitate češke in slovaške liste, vidite, da so nad Btisijo prav tako razočarani, .Kakor nad Francijo, Anglijo in / nad slovansko — Jugoslavijo. Slovani Cehi in Slovaki niso dobili v kritični uri od Slovanov nikake zaščite in so morali — hočeš-nočeš-moraš — pod Hitlerjevo senco. * "Radnički Glasnik" v Pittsburghu je glasilo jugoslovan-ske sekcije podporne organizacije International Workers Order. Ob enem si prizadeva ie mnogo let biti tudi glasilo Hrvatske Bratske Zajednice. Dalje glasilo CIO, dasi je njegova tiskarna ves Čas neunijska. Dobro bi bilo, ako CIO pošlje organizatorja tudi vanjo, namesto, da bi ji dajal le tiskovine v delo. * Po mariborski "Delavski Politiki" cenzorjev svinčnik neusmiljeno brodi. Usmilil pa se je v nji sledeče notice, ki tudi vico na ves glas. Ce jih kdo o-pozori na njihovo dvojno moralo, je pa — zamera. — B. # Med najbolj razočaranimi Cehi je ^skoroda tudi Joseph Martinek. Pravijo, da ae vrne v Ameriko. Svoje sodruge je tolažil z dokazovanjem, da se je češka soc .-demokratska stranka morala ločiti od inter-nacionale, in da se je delavstvo moralo združiti v skupno narodno stranko zaradi ohranitve demokracije na Češkem. Joseph je mislil dobro, a ne velja. Na Češkem je vsak dan bolj dovoljena stmo vladna stranka, in ta mora plesati kakor ji igra Berlin. Komunistična stranka na SHovaškem je bila zatrta prvi dan po "monakov-skem miru". Na Češkem jo je vlada prepovedala uradno koncem decembra, a v praksi jej da sva si izmenjala kvečjemu bila že prej raapuSčena. Socialistom je hudo, a zdaj imajo za enkrat piknik naciji in Cehi jim morajo igrati njihove melodije. — K. e Jugoslovani v Buenos Aire-su so imeli 3. dec. slavje *ze-dinjenja" (narodni praznik Jugoslavije). "Si©ven*ki List" je ob tej priliki prinesel ilustrirano prikigo, na kateri so dvorjani Karadžorževičeve dinastije. Ves list je urejen tako, da 'se mu pozna, kdo ga plačuje. Tak časopis ne more biti ne neodvisen, in ne nepristranski, še manj pa načelno deiavski. * Tudi v Ljubljani so odprli nekak "kulturni vrt". Je to \8raj zaslužnih mož". Slavje je vodil župan Adlešič in kulturno gredo pa blagosBovil kanonik dr. Tomaž Klinar. To se je zgodilo že v jeseni, nova kuftu-ra pa začne poganjati na tem vrtu spomladi, kajti blagoslovi zelenju na prostem pozimi ne morejo pomagati. * Tudi Rev. Trunk je "odkril" židovski problem in ga po svoje tolmači ter rešuje. Bo seveda ostal nerešen — namreč pod sedanjim sistemom Židje in Trunk. * Joe. J. iPeshel se tudi bavi s jih par izmed njih (ob praznikih) izide le Štirikrat na teden. A Hrvati, ki so imeli v Ameriki samo enega, so še tega izgubili. Frank smatra, da mu je bil Don NikoGrškovte dober urednik. Najbrie ne. Ce hoče postati dober za hrvatsko maso, mora d^ies v šolo k Radničkom GJasniku v Pittsburgh, kjer imajo še največ možnosti obnoviti nov hrvatski dnevnik, (kajti s svojim prejšnjim so tudi oni propadli), Kerže je pohvalit tudi "Naprej", kar je pra-tilno. Kajti -Naprej" je za vse od kraja in za vse sorte fronte. Kerie mu ne odobrava. zato mu svetuje, "da naj neha ustrezati vsem." Tako se imamo pod lipo — oziroma »pozimi of> topli peči. Samo da iivinio, drugega nič, si misli Frank. * V Penay]vaniji so mj pravili, da je urednik "G. N." Janez Trček postal šibkega zdravja. Ne poznava ae osebno — mor- BRIGA "IZSELJENSKE ZBORNICE" V LJUBLJANI ZA ZSELJENCE . Cemu Rev. kaj slrčnega. V nji župnikuje | Zakrajšek njim ne pravi, da frančiškan Rev. Kazimir Za-j jim je 'tujina (Slovenija) ma-krajšek. Pravijo, da je on edini Čeha? ... Saj se jim 2t>di vell-frančiskan v Sloveniji, da mu ko boljše, kakor dokler so bili ni treba živeti v samostanu. To! v deželi svojih "mater". ni važno. Važno je, da ima v ! "Pridi, pridi vsaj na sveti ve-Beogradu po zaslugi slovenskih čer (dragi izseljenec) k nam klerikalcev velik vpliv kot sve- na to sveto slovensko zemljo, tovalec za "ameriške zadeve". j najlepši biser sveta, kinč nebe-Na tem polju je ajegov ugled ški..." ŽVJlfl?l Ve,ldar Kajne- kAk0 dramatično se ^ ,ahk0 napi*€' Ampak^pridJ, za eksperta na .zsdjen.škem ^di dragi izaeljenik. v "ta par besed — vseeno, želim, da se utrdi in ropota dalje kot u-rednik in kot Peter Zgaga, čirodalj mogoče. Kaj bi hirali v teh težkih časih in povzročali Keržetu v senci pod lipo težke spomine na našo nekdanjo energijo in našo mladost. — K. T. * V Kirkland Laku v Kanadi imajo pevski zbor "Triglav". Poročevalec v "G. N." piše. da polju. Rev. Kazimir Zakrajšek je energičen in jako premeten. Takozvana "Rafaelova družba", namenjena koristiti izseljencem Iz Jugoslavije, je pod njegovim vodstvom. Izseljeniška zbornica je prav tako pod njegovim vodstvom. Glasilo obeh omenjenih "u-stanov" je "Izserjeniški Vest-nik". V njegovi decemberski šte- najlepši biser sveta ' iz svojih kemp v Franciji, na Holand-skem, v Nemčiji, v Argentijini, v Kanadi, Zed. državah ali kjerkoli si se že ustanovil — večinoma menda v najbolj pustih krajih, kar jih je ustvaril Bog! Jugoslavija ima "izseljensko zbornico". Imenitna stvar — pravijo tam. V resnici je to le ustanova, da od bednih in nevednih izseljencev nabero čim več za svete maše. Kajti s sve- mesto da bi bili demokratskim kandidatom, za katere so agi-tirali, pridobili glasov, so jim jih še celo odgnali. Vsaj demokrati trdijo tako in komuni- Na bivšem pokopališča sv. rev. Kazimir v svojem članku? ite Pršijo, da naj se ne uti-Krištofa v Ljubljani je župnij- Kaj pa nešteto menihov v Slo-,ku^° 8 4V<,j° usiljivo dobro-ska cerkev. Zdaj te ni več cer- verciji, ki »o prišli iz Avstrije,! Znosijo v njihove kampanje, kev sv. Krištofa, ampak župni-j Nemčije. Francije, Cehoslova- ,n dancs — kJe J« raz* ia sv. Cirila in Mett>da, ali ne-|ške, Španije itd.? Cemu Rev. očaran je, med komunisti, ali socialisti? Socialisti učimo, da dvema gospodarjema hkrati ni mogoče služiti. Komunisti smatrajo (po svoji "novi" taktiki), da je to mogoče — "namen posvečuje sredstva" ... Ali more pošten marksist verovati v tako stranko? Pa pridejo in pravijo: Poglejte v Rusijo! Moje u ver jen je je, da se ruska komunistična stranka drži svoje taktike. To je,-da je še zmerom kakor je bila in ne sklepa kompromisov, kakor jih kom. stranka v USA. Zato je tudi zaveden socialist ponosen na ruskega delavca, ki gradi novo državo na temelju, na katerem bo mogoče zgraditi pravo socialistično uredbo* Zato mi vsi želimo ruskemu delavcu triumfalen uspeh. Vse priznanje njemu za zgraditev pod-vzetij, ki jih je moral zgraditi s tal. to je. skoro "brez nič". Morda kdo vpraša: kaj pa politični sistem v sovjetski Uniji? Zase vem, da ga ne odobravam, toda tudi ne obsojam vsega, kar se dogaja v nji. V Rusiji je nedvomno veliko sabo-tažnikov in špijonov. Naj vlada to oviro odstrani kot najboljše more — kajti če tega ne bi storila, bi le demonstrirala svojo slabost. Druga stvar so politične masne eksekucije, s katerimi se je režim iznebil onih, o katerih ne more trditi, da so postali komunisti šele včeraj. Veliko izmed njih je bilo pionirskih revolucionarjev in so trpeli pod carizmom in žrtvovali za pre- vilki ima Rev. Kazimir Zakraj šek,- ki je boss nad vsemi temi!timi mašami se koncem konca stvarmi, v "korist" izseljencev: P°**bno v Sloveniji še največ dolg uvodnik, iz katerega naj'°Prttvi- v b,h Adam Sudetič v Detroitu je ti nazaj k jaslicam v svojo roj-j^ ' v Delavska politična akcija v Michiganu in komunisti Detroit, Midi. — V prejšnjima dopisoma sem izrazil nekaj prikaza je "slovansko slogo": i težkim problemom — namreč, "Von s Cehouni!" CeSki listi] kako -------- so pod pritiskom cenzure dolgo molčali na slovaško gonjo proti Cehom, ki je izzvenela na vseh shodih in tudi v njihovih časopisih z znanim klicom: "Von s Cehouni!" Te dni pa so češki listi vendarle stopili iz rezerve in odločno posvarili Slovake, češ, da nadaljevanje sovraštva med obema narodoma ne bi bila samo tragedija Cehov ..." Nekateri pristaši svobode tiska so -prav takšni, kakor naciji. Bognedaj, da bi smel njih kdo ozmerjati ali vsaj malo z bost i. A zase zahtevajo to pra- zmagovati izdatke Slo venskega doma. Cemu Mr. Pe-shel nekoliko ne preštudira, kako se vzdržuje obilica slovenskih domov — katoliških, narodnih, slovenskih in kranjskih v drugih krajih. Slovenski dom na Elyju bi lahko imel že nekoliko imovine namesto težave, če bi vprašanje vzdrža-vanja, povečavanja in družabnosti v njemu pravilno načeH. — Tak. Frank Kerže, ki v Glasu Naroda poLahno komentirti naše hiranje pod svojo "Vaško lipo", pravi, da imamo Slovenci še zdaj Miri dnevnike, čeprav izdal brošuro, v kateri pravi, stno hišico, v "povrnitev k doda je rešitev našega "troimene-1 bremu nebeškemu Očetu, ki je ga naroda" v zgraditvi skupne- svet tako ljubil, da je dal svo-!???11 k' ga doma. Bolj umestna bi bila jeira edinoroieneffa sina 7.ji naHi . .. * . SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE jvecja slovenska knjigarna v ZeT» b%a "It Can Ha l>av*". Ve* o nji J« pod naslovom "VCnftftovao »••». da ji je "pomoč" komunistov toliko škodila, da komunistov sploh noče več v «voji sredi. Zato jih zdaj izključuje. « Social »stična stranka je v Michiganu pri zadnjih novembrskih volitvah šla v kampanjo s svojimi kandidati. To je biio v očigled komunistični strategiji in ognjeviti unijski kampanji za Mtirphyja jako težko, toda šla je m so ji našteli 3000 glasov. Socialisti nimajo vzroka biti razočarani, ker so šli V boj kot socialisti in bili poraženi. Vedeli so to v naprej. Toda "komunisti" so v zadnji kampanji postali demokrati in izgubili bitko, dasi so bili lahko v naprej prepričani, da se bodo senčili v zmagoslavju le pod Murphyjevo demokratsko ma-relo — posebno 'ie, ker se je tudi Roosevelt potegnil zanj. Obe delavski Miran k i —- socialistična in komunistična, sta kili poraženi. Toda«katera izmed teh dveh je ostala v kampanji pri svojih načelih? To ni uganka in vprašanje je jasno. Odgovor nanj je na dlani. Socialisti so storili svo jo dolžnost po prepričanju in protestirali —* čeprav z malim števikun glasov. Komunisti p« so s« ponudili kot vsiljivci demokratom «<*) temu h. kdo. Kar se pravi: Za Ruse naj ga le imajo, a jaz sem rajše Svoboden, kot pa pod tako Komando in v večnem strahu pred eksekucijami. Kaj pa naše naloge pod okriljem JSZ? Veliko jih imamo. O njih pišem v naslednjem dopisu. — Anton Jurca. Odbor kluba it 13 JSZ Sygan, Pa. — V odbor kluba št. 13 JSZ so izvoljeni: Lovrenc Kavčič, tajnik-blagajnik, Frank Pustovrh, zapisnikar, in John Mravlja, organizator. Seje kluba se vrše popoldne vsako drugo nedeljo v meseeu. Ta klub ima za seboj veliko storjenega dela ln vsled tega velike zasluge. Upam, da bo svoje delo Častno in uspešno nadal jeval tudi v tem letu. — L. IC, ..................t FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. ClMcaco, III. Tol. Crawford 1382 Pristno in okama dom«*« jodMo Cono saiorao. Postrežb« točno. ' ^ao^aooaxaaoooooaaaaoao 11 »II11 HM IIIMIIM PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI j ; ljAROčITE SI DNEVNIK •9 Sftono on colo loto $8.00, pol Ut« $3.00 U«t«nav!jftjt<» novs drufttva. Deset Članov (ic) je treba sa novo druitvo. Naulov *a list in t« tajni&tvo Je t 2657 S. Lawndale Ave. 4 v < CHICAGO, lLU t , ........................ ZA LIČNE TISKOVINR •VSEH VRST PO SMRRMlt CENAH < SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« N. I1ALSTED STREET, CHICAGO« ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Tf - khiiik vandervelde Emile Vandervelde je bil liatični internacionali je imel svetovna znan socialist.. Bil je najodgovornejša mesta. Sploh eden najslovitejših državnikov je ta internacional« no izselit. 7 l to use glih kok ne majo ldje socialistične šole. Pogumen, sposoben, načeln in drzen. Ko so boljševiki začeli trebiti socialiste drugih struj na debelo (kmalu po končani svetovni vojni) z masnimi procesi, je šel Vandervelde v imenu mednarodnega obrambnega odbora v Moskvo, da jih brani na sodiščih. Toda bil je tako sovražno sprejet, da je moral iz glavnega mesta sovjetske Unije ne da EMILE VANDERVELDE .bi mogel kaj storiti za svoje so-druge. Roljševiško časopisje je imenovalo njegovo prisotnost za provokacijo in za zavezništvo a "social-fašizmom". Takrat komunisti še niso sklepali "ljudskih front" in demokracija jim je bila "buržvazna čednost". Vandervelde je s svojim pose tom v Rusijo demonstriral ne samo solidarnost internacionala po izselit vi i j. Švice dobila po Vander-veldovi zaslugi zaslombo v Belgiji in njen urad je zadnjih par let v Bruslju. Delavska (soc.) stranka v Belgiji je ena izmed najjačjih i» najvažnejših v državi. Bila je večkrat zastopana v koalicijskih vladah, in med drugimi socialisti je bil v kabinetu tudi pokojni Vandervelde. Bil je član vlade tudi v času, ko so v Versaillesu sklepali mirovno oogodbo in je takrat zastopal Belgijo kot njen minister za vnanje zadeve. Komunisti so ga pod Zinov-jevom in pod vodstvom drugih drugih knjižnicah le težko do- bite. Izposodite si jih lahko pod prej navedenimi pogoji pri klubovemu knjižničarju Cha». niso tok hdi ldje noter. Novic pa tok neč ubenkat nism zveri va ud neh.kok ii kej bizmus ge narodnosti bi bil rad na strani delavcev, pa ne more, ker je vsaka ce|:k$& organizi- "Proletarec,r je zu svoje vz- ™na tako' da v Vrvi VTRti med 2. in 4. uro v»a- Alivkin tu\ Mwi.Xni. m,la od podpore bogatašev in | ko soboto popoldne v Sloven- trustovi . j-kem delavskem centru, 2301 Ameriškega družinskega ko- K Lavvndalfc Ave. — Prosvetni ne in oglasov; toda teh dohodkov je premalo za kritje njegovih stroškov. 7ato mora is- gre, n kok se maj Odergač Kar, katj dn|f^viB#. Edcn teh „0 srn pa vidva tam, sm pa zdej te H ki y .njegov tkkoxni dvakat psava, tok da mav k1ld> Ket je -pro|etartevM vejste kok;i perHgabirtu per- do, tiBlcarni lani vsled krize bližn. Pjača n jed i dobra, >am , , nasw>8tavt. Sov i biv fletkan, kso se nekej ubjemal n kušval. Rejs, človk dobi špasne občutke per tem — n predn sm ve-d;a kugaj provzaprov, mej že Klukc za roko daržov. Tok sm se dober pučtiva, da sm mu to kar pstiva. Be nabla neč djala, čeb me še ke akul pasa ubjev. Nu, sej vejste, punet, kok j taka reč — kse začno iskre krog sarčka unemat... Po šovu mej pa še uzev u an rastavrant, ker sva usak an čili pojedva. I biv zlo dober n se mje prov perlegti. Tku sm bva zadovolna z usem, da mam zdej Klukca zlo ulik rajš ket sm ga imeva pred. Pa ud ženit-ve i biv tih, kar sm še posebn lajkala. Sej na pra^m. deb ga na uzeva; al daker bo delov za dobljupijej, ni za mislt na take naumnost. Kej bla najna čili parti skoz, sva pa šva prek dom. Pred h a lisam k on živi, mje prov per-jazn roko stisnu n mje lepe saj-ne vošu. N i še djev, deb šov zmnoj domu, pab merbit kdo djav da to ni lpu n prov, deb pobje s punem zvečer ke kaul hodil. M a tud prov; sej vejete, da so ani ldje žleht n za take malenkost zlo rad gofle brusjo. Pa sm šva sama domu, n se prov dober naspava za moj te-žavn reportarsk del zjutrej. Ksm use to premišlvala n hodiva po štritih, sm bva tok za- use lpu povejdu, kok ta bizmus gre. Noter u našo uštarijo i usak lpu povablen, al kar pa naroči, more tud plačat. Zadnč, ks pjačo n jed naročiva, bva mogva po use h postavah plačat; dons ksm te pa jest frej-bilih potretov, t pa ni treba neč dnarja pokazat. Tku i torej ta reč, špelca moja, n mislm, da mo še naprej glih tku perjatl ket smd bli pred ksta zno zaropotal." Ksm precej brihtna. sem i koj posvetil u glav, da so ga merbit tadrug kostomerji kikal zavoltega kso bral mojo storjo ucajtengah, da mej Figabirtov-ka z uštarije ven vargJa. •"Aha!" sm pomislna, "paa-tlco se na meče kar tku skez dur na sonce!" čeb biv sonce sjav, b še blu; paj biv prov fer-daman mraz takat. Zdej pa tud lohk usak sprevid, dej z mnoj rteba čedn postopat — kdor če sam seb dober n prov ... N ksm tku na račun Figabir-ta jedva že tadrug sendvtč n pila ta trejk pir, i paršla s Štora al pa ud kod dergod, gospo-dina birtovka, n pemesva ane pajklce u rokah. Koj k mej za-merkaia tam per bar ksm se-devft na anmu stul, mej prov lubosumn pogledava. poj pa birta — pa spet mene, pa še birta ... Toj šlu precej nagi — ket bse bliskal, n sej ponovi ane dvejstkat. Teh švfgajočih pogledov i blu torej zlo ulik, n mene i usak presunu n kar naravnost u serce zbodu. Se paj-klocv ni udFoživa, ksej že za-darla nad dedcam: "Kuga pa to pomen?! Kuga "lzseljeniški Vestnik" to wis-eonsinsko tragedijo tako zaključuje: "Kot povsod, tako se pozna tudi v Mibvaukee. da Kristus in njegova vera združujeta narod ..." In kjer tega ni, gre "pobožna" industrija ven ... išlena. da sm ulik bizmus pla- maš za upravt s to babo? 1" eov mistala n šva naprej. N Ksm se tega zavedla, sm Šve-drava glih mem Figabirta — toj tista uštarija, k mej zadnč ankat gospodina ven vargla. Pa sm kar nos zavihava n mi-s'na naprej jet — pa mi sam birt skoz okn pomahov n m^ prov perjazn noter poklicov. Taparu mej zlo fajn potretov z lunčam n pjačo, n poj i djav: "Vej*, Apela, babe so učas žleht, zato rfej zamert moj, k tej zadnč ankat ven vargla. Nka na bod huda: mže jest uae sfiknov tku da bo prov. Sttr, mojo i ujezi, Mknistla f>lačat. Ti spa tud imela prov -«- ket stvari «toje — ks mislna. !!Ne^!" i tud birt zaupov nad nO. "Poklicov sm jo noter, debse pogovorila za udzadnč!" "O-oo-o! T ih zdej že noter kličeš keder rfiene ni doma?" i spet začeva rjut l>irt6vka, n tiste pajklce odkladat ke nano mizo. Men sej koj zde v kuga bo — pa sm hiter spiva n smuknla skez dur. Ksm bva že pov bloka preč, sm Ae utišava k sta rju-la and nad dmgtti ket h bla dva taprava lintvema. M pa stol so začel ropotat..* Prov fieč nesm kriv^, dej par-#u ta špetir med nima. pa s« vonder jflrti zavol fne/ie kre^a-Nu.ipa men t Novi pildti Načrt Rooseveltove administracije do toča za ojačanje a-meriske obrambne sile, da se vsako leto izvežba 20,000 novih civilnih pilotov. Tako bo imela ta dežela v slučaju vojne dovolj veliko rezervo treniranih letalcev za vojne aero-plane. Novi kongres brez koristnih smernic (Nadaljevanje s 1. strani.) odpravi, balancira naj se bud-žet in v ta namen se naj zavrže vse razne abecedne ustanove, katerih namen je "trošiti" ljudski denar. Nataj v "staro svobodo'* To ljudje hočejo, da se Zed. države povrnejo v "staro svobodo", kakor smo jo imeli do prihoda "new deala". Pri tem *isto pozabljajo, v kakšen polom je spravila to deželo njihova "svoboda". Pod RooseVeltota so si kapitalisti ohranili svoje banke, da jim zopet donašajo milijone dobička, vladna posojila »o obvarovala mnoge njihove korpo-racije pred bankrotom in sploh je njihov profitni sistem, ki je bil vsled kraha leta 1929 v ka-nau, pod Rooseveltom zopet utrjen. Morali bi mu biti torej hvaležni. Težko pa je še xmerom za kar so v naši državi zmagali republikanci, se »e med hjudmi (našimi in drugimi) marsikaj spremenilo. To sem opazil pro-šle tedne, ko sem^mel priliko brat. Chas. Pogorelec si je ta zavod enkrat že ogledal. Lastuje ga država, v kateri daje zavetje onemoglim rudarjem, da v nji prežive svoje poslednje dneve. Pravijo, da je napraviti nekoliko obiskov po j to edina institucija te vr*e v železnem okrožju. Farmar^ka-delavska stranka je imela med nami veliko pristašev, med njimi seveda tijdi takih, ki so jo Worce.tar, N. Y. — Št. 393 SNPJ $1.00. Willard, Wi». — Št. 198 SNPJ $5; Mike Krultt 30e; Math. Mslnar 25c, skupaj $5.55. (Poslal Mike Krultz.) Bridfeport. O. Klub "Naprej" št. 11 J£Z. prebitek od veselice $20. Gallup. N. Me*. — Št. 201 SSPZ Grccntboro, Pa. — Johanna Pečjak £5c. Raton, N. Mei. — Louis Kopriva 25c. Girard, O. — St. 49 SNPJ $5.00; it. 18 KM V, $-2.50; po $1: Andrew Krvian in John Koain; po 50c: Karol Ko^el, John Bofataj, John Tancek in John Kriiaj; po 25c: John Rovan, Fiouis Blažič, Bartelj Laviina, Kiank Preveč, Tony I.apajnc in John Krsše-vec, skupaj $13.00. (Poslal John Tan- ctk.l Cleveland, O. — Po 25c: Josephine Gabriel, Elheabeth Gabriel, Carl Stre-k«U* Luka Znidiasich. T. Buh in Ne-inienovan, skupaj $1.60. (Poslal Pr. Knsfeljc.) Waukegan. III. — Po $1: Alice Artach in Louis Kuinik; po 50c: France« Civha, Martin Judnich fh Jernej ftpscspan; Frsnk Smrtnik 25c, skupaj $3.75. (Poklala Frances ArUch.) Chicago, IH.—Marya Omahen 30c, Arley Bozicnik 25c. CoMinwood, O. — Po BOč: Louis Mrmolya in John Maček, skupaj $1. (Poslal Louis Mrm«>lya.> Indlanapoli«, Ind. —Valontin Stroj $1; po 50c: Louis Sait*k, Grvgor Lor-r.ar in Frsnk Stroj ml.; po 25c: Frank Stroj st. in Peter Cerar, skupaj ^3.00. (Poslala Mary Stroj it Holmes Ave.) Skupaj v tem izkazu $121.40, prejšnji izkaz $406.89, skupaj $528.29. Kapital in dele Proti kapitalu se ne moremo boriti z uspehom, če smo sami kapitalisti in če iščemo kapitalističnega proflta. Profit je nezaslužen dobiček. Kar si človek z delom zasluži, to imenujemo zaslužek; kar pa dobi človek brez dela aji v večji meri, nego nt u gre po zaslu-i ženju, to dobi nezasluŽeno. profitarsko. Med delavstvom najbolj znani profit so obresti. Kanitalisti pravijo, da obresti mora^ biti, češ, drugače bi nihče ne val. Socialisti pa vemo, da Vi obresti sploh ne bilo, Če bi ne bilo kapitalizma. Kapitalisti verujejo v kapital; vsakega človeka cenijo toliko, kolikor ima kapitala. Socialisti verujemo v delo; vsakega človeka cenimo tolik kolikor dela. hoteli izrabljati sebi v prid, pa so j! s tem škodovali na ugledu, Čeprav stranka ni odgovorna za slabe "pristaše". Novi (republikanski) govemer je v volilni kampanji lansko leto spretno rabil fraze proti komunistom, ki so se udinjali farmarski-defevaki stranki, in obljubil, da bo delal za ljudstvo "radikalno", ampak za ljudstvo v Minnesoti ne za Stalina v Rusiji. Volilni rezultat 7 n _ Tako ip človeku na *2; Juha Noi2k p0 56c: Jennic u. — lano je ciovenu na Mariniek in Mary MarinSek, skupaj starost, kadar postane izgaran. $4.00. (PoMala Jennie Marintek.) Oe nima drugam, mora v za- Anna, Kan«. — št. 609 SNPJ $2. vod. samo če je prilika! Ni mi. ™ ~ lak 50c; John Gsllon 25c, skupsj 75c. Pomoč, ki veliko zaleže Od 1. januarja do konca oktobra 1938 je bilo brezposelnim izplačane iz tozadevnega j sklada v 29 državah ameriške Unije $340,359,393 zavarovalnine. ravno prijetno, a pri svojem prepričanju mladostno vztra- (Poslal John Gallon.) Milwaokee, Wli. — ftt. 747 SNPJ jam. Verujem, da bo prišel Čas, j $*; nabrano na seji $3; skupaj $5.00. ko se bo proletarcem boljše godilo nego danes. Zdrav sem prilično, le noga mi je zelo o-, slabela, da nisem več za delo." Na koncu pisma je s. Kopriva izrazil željo, da bi imeli v letu 1939 v delu z« "Proletarca" in v našem gibanju več uspeha kakor smo ga imeli lani. je pokazal, da je karte dobro Knjiinico l^bo št. 1 JSZ lirffil J o Lrn vaaAli A Kili nrvVttVil ' Chicago. — Ko smo kupili poslopje, v katerem je zdaj Slovenski delavski center, je bila najlepša soba določena za igral. Jako veseli so bili poraza farmarske-delavske stranke v teh krajih duhovniki. Kajti če pričakujejo podpore od kom-panij, jim morajo preskrbeti tudi glasove za kompanijsko politiko. Politično zasenčenje farmarske-delavske stranke je pognalo mnogo izmed onih, ki so se smatrali za njene pristaše in volllce, nazaj v klečeplazenje k "■politišnom" stare sorte, takim namreč, ki so v službi korporacij, imajo denar in razpolagajo s službami, vplivom in s "črno listo". Tako je tudi med našim narodom ta poras? napravil mnogo škode, češ, socialisti niso nikamor prišli, far mer-laboriti pa so šc slabši! ne prav posebno — se je glasi-Tako m zdaj spet za — repu- lo pojaanflo.- blikance Kot smo od tu žo opisovali, življenske razmere so. se po- delavce — posebno za milijone kopljejo električne in parne lo-brezposelnin. Res, da so do«b»- pate. Plrej so jo človekove roke vali ali še dobivajo "relif" da — namreč v teh krajih največ slabi*)* med nami ne samo vs-|člani plačajo za isto dobo lOc. led krize, ampak vsled moder-1S temi vsotami nabavljamo norega načina pridobivanja že- vo vezbo knjigamkadar je lezne rude. Zdaj jo večinoma so mnogim bile obvarovane hiše z vladnimi posojili, da so tudi farmarji dobili precej vladne podpore, toda socialna negotovost je ie prav taka kakor je bila. V kapitalističnem sistemu ne more biti drugače* 76. zvezni konjrrea bo služil tej u-rodbi kakor so ji alulilir<$re>-*nji. Za delavce in farmarje je to nauk, da ako hočejo uredbe, ki bo v prid hjim, morajo poslati v kongres svojo veČino, namesto tflaeovati za kandidate kapitalističnih strank in s tem za aistem, ki jih izkorišča in milijone drži v bedi. , Slovenci, Fiirci, Hrvati in Italijani. Slovenski duhovniki so tod dobili po zadnjih volitvah več vpliva, ker ljudje mislijo, da }im bodo obvarovali delo, ali pa jim ga poskrbeli. Pa se delajo bolj pobožne nego so. Seveda, da se nt zamerim, ne vsi « veliko je takih. K<>r pa razmere tod poznam, vem, da so gospod je za svoj obstoj jako v skrbeh, kakor ao delavci. In ko hitro bi njihovi podporniki ftpoznalt, "that they could not deliver the goods". pa bi bilo kompanijake podpore konec. (Poslal Louis Ambrozich.) Pueblo, Coto. — Frank Boltezar mlj $1.00. Gilbert, Minit. — Št. tU SNPJ $1. Chisholm, Minn. — Frank klun $1. Johnttown, Pa. — Št. 600 SNPJ $2.00. Eait Pituburgh, Pa. — Foderscija SSPZ zapadne Penne $6; nšbrano na seji federacije $3.75; *t. 239 SSPŽ $3, skupaj $11.75. (Poslal Louis Ka-rish.) " Cleveland, O. — Anton Jankovich $1.00. Warren, O. — Po 25c: Jacob Per-shin, Elhabeth Pershin, Anton Jug, John Koro«ec, Kari Toiftažin, Evgen Milcush, Vincenc Stcnlch, Jernej Re-mik, Janny Kocjan ih Jernej Bano-zich; po lOc: Joe Glavsn, Frsnk U-mek, Joh* sun- in John Rlfle, skupaj $2.90. (Nsbral v veseli družbi in poslal Joseph Jei.) VVaUenburg, Celo. — Nabrano na seji *t. 299 SNPJ, prispevali so: po $1: Tgnac Urban; po 50c: Frsnk E. Tomšič, Andrew Spendov, Dan An-fuf, Geo. Stiglich in Edw. Tom*if; po 25c: Tony Br^ač, Joe Korjsn, Martin KorniA, Nikola Ozegovf^, John Zormsn, Joe Zudar, Louis Shuster, Frank Glavsn, Pete Svegle, Frsnk Zudsr, Joe Turkovič, Frsnk Podbev-Hek, Jo* Zupančič, Rteve Ukovič, Pete Vcrbič, 1x>uis Zutman, Blaž Strovss, Tony Strovas, Martin Benčič; po 20c: Mike Canak in John Gornik; po 15c: John Sedmsk, Walter Cavka in Neimenovan; John Sedmsk lOc. skupaj $9.20. — Nabrano na seji *t. 101 jskj, prispevali: *t. 101 JSK.I $2; Antonio Andreotts 50c; po 25c: Ignac TuSrk, Kari Kovač, Ix>uis Golob. Geo Paulic; po 15c: Rota Korjan ln Neimenova'n, skupaj $3.80. Nabrano skupaj na obeh s*jah $13.00. (Nabl-ratel.fi Tony Brgač, Frank TomAiČ In stara izrabljena, za nabavo no-' Ed. TomAič, poslal Ed. Tomilč.) vih knjltr px k..ub ";v«Jnodo.| ^ « ~f loča potrebne vsote iz svoje, |j; ^ 2Rp. Mntb 7>ornu% Vincent ()- blagajne. Njegova sedanja ^ahen, Pete Banich. Frank Grils, Too knjižnica ga stane več sto do- Modeck Fi*nnk uuvnn, John Zufrlch. lariev Na novo je sklenil na- Tony Retelj 20c; ph lOc: Ijrnftc Ben-.? ' . 1 - » i kfie, Fred Juvan, Tony Jermene. Jo ročiti sledeče knjige: »pansKi (PoRlal John ZufC,rh>) testament", spisal A rt h u r Wril aiiu, wi«. — št. sss snpj Koestler* "Loose Leafs From a $2.00; po 50e: Adolph VerJin, Frnnk Rusy Life", iivljenjepia listič ne ga vodje Morris Hill- v Podlo««, in Leo Ger«p; J. (j uit a; "My Life a«< a Rebel , Teiiksn Iftc, Skw«aj $5.00. (Nabrala življenjepis Angelice Balaba- |P. Versin in J. Radel.) noff. ki je bi% prva tajnica ko; VU munistlčne internactonale; It JoKfft|owfl( p<| _ IlijA BiX£'0 50c, Can be Done", življenjepis Ja-|john o,eti,ovich 25o, George Ras^wt-mes H. M a ure rja, ki ga večina naših čitateljev dobro pozna. Knjižnica kluba it. 1 X«deduje bA^Ato zbirko in angleških knjig, kakršne v čitalnico. V nji je knjižnica kluba št. 1. Omare sicer niso velike, toda vsebujejo poleg debelih angleških mnogo slovenskih knjig, ki so sicer drobne, toda vsebujejo prav toliko gradiva povprečno kakor povprečna angleška knjiga, za katere plačujemo po $2.50 do 3.00. Na prošli klubovi seji so nekateri člani vpraševali, kako rojaki našo knjižnico in čitalnico upoštevajo. Na žalost — Židje na Goriškem Italijanski rasni boj preti Zu dom je zasegel tudi okupirane slovenske krajine. V Gorici je 1239 Židov, v Istri 130 in v Za-dru 49. Veliko več jih je v" Trstu, proti katerim vrši vlada neizprosen boj posebno na gospodarskem polju. Vzela jim. | je vsa odgovorna mesta in jih prisilila prepustiti svojo imovino "čistokrvnim" Italijanom. ■ T t v Zbor hrvatskih komunistov bo v Pittsburghu Pittsburgh, Pa. — V tukajšnjem Slovenskem domu se prične 1. januarja zbor hrvatskih komunistov. Vršil se bo tri dni. Največ delegatov pričakujejo sklicatelji iz Pennsvlvanije in Ohia. Razpravljali bodo tudi o vprašanju, kako financirati brez prevelike vnanje pomoči slovenski protifašistični tednik "Naprej", ki je lastnina hrvatske komunistične organizacije. člani kluba št. 1 plaenjoiod vsake izposojeno knjige 5c. Smejo jo obdržati 14 dni. Ne- MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in iganj*. Vsuk petek ribja večerja, ob sobotah ko-kofcja. — Fins postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnlk PHYSIC1AN AND SURGEON OFFICE rtOUKS: 2:00 -4:00; 7:00—8:30 Dafly At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80 —(1:00 p. m. Oaily Tel. Canal 1100 Wrdn»\«day and Sun«lay by nppointments only Rrtid-nce Tel.: Crawfnrd 8440 II no anafrer — Call Auatin 5700 nlk l<5«; po lOc: Matija Vidmsr, Ig nsc Petjak, John Ltpinaky, John S«* de*ky, Alex 8«do»ky, John Kleah, Frank Mikos in Nick Spanovich, sku P«j ILSLir^lai J?hn Ore.«kovich.) BARETINCIC ft SON i rOGREBHl ZAVOD Til. 147S 424 Broad Strmi JOHNSTOWN, f A. ...........I........... . k V Yugo*lav Week!y Devoted t« the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATlVa COM MONWEALTH NO. 1634. Publiibed Weekly al 2301 So. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL-^ January 4, 1939. VOL. XXXIV. OUR PARTY'S FUTURE By Norman Thomas Y Because of many requests from Party comrades, I want to muke a statement vvhich is personal and not official. I believe that the Socialist Party vvas never as much needed as today and that it is going to have an increasing opportunity for usetulness. But to take advantag* of that opportunity re-qu:res a nevv beginning, not in the sense of nevv principles, but of nevv tactics adapted to a condition vvhich vve did not make and vvhich vve might vvish vvere othervvise. Our great task is to educate and organize for Socialism. Heretofore, vvith a great deal of reaaon, vve have felt that prob-ably the best single way to carry out that taak vvas in connec-tion vvith the electoral aetivities. That, I think, is definitely no longer the čase. Our principal emphasis must be on vvork vvithin mass organizations about vvhich vve havetalked so much but for vvhich vve have organized imperfectly. From it vve vvill get the max-imum return. Maas organizations include labor parties. even imperfect labor parties vvhere they exist, and generally speaking, they include alao Labor*s Non-Partisan League. Every Socialist Local ought to be organized to put every member at vvork in mass organizations or in the preparation and distribution of literature or in furmshing speakers on Socialist themes to a great range of meetings. Our locala ought to be traning schools. Particular participation in electoral aetivities must be judged in the light of the return in proportion to the amount of expense of money and energy required* In recent ye* s the situation has been greatly changed by a variety of factors. including the rise of Labor Parties, the Labor'« Non-Prutisan League, and the very dangerous tightening up of ele^uon laws, making it harder to get on the ballot. (That last te-.idency should be fought by labor and indeed. by believ-ers 'i democracy generally). Positively our aetivities should be especial!y direeted toward hefping in the building of the Mght sort of a labor party on a nationwide scale. At the moment there is not very great progress along that line nationally but political developmenta in the Democratic Party, for instance, may suddenly change that pieture. In this new beginning of Socialism, it will enormously help to get together aH Socialists. We should gain qualitatively as vvell as quantitatively by sueh a coming together. We should not be restoring what was, vvhich wasn't too good anyhow; we should be trying to create vvhat ought to be. Of course it vvould be absurd to bring together in the name of unity individuals and groups vvho could not honestly agree on the important iteras of a program in foreign and domestic politics and in methods of vvork te advance Socialism. But I believe a very vvide area of agreement can be found and that unity can be real and not just formal. It is in this špirit that vve should approach negotiations vvith the S. D. F. for vvhich both sides have appointed committees. We shall be more effective in the necessary task of preaching unity betvveen the CIO and the A. F. of L. if vve shovv greater capacity in achieving unity among ali Socialista vvho are eager to advance the cause in vvhich ia the hope of the vvorld. Meanvvhile vve must loyally support our organization and its press, financially and byvService. FALCONS RESUME CLASSES First, I want to thank the boya and girla of the JSF Junior Guild for their lov«ly gift of red rose* which was delivered to Vne on Christmas day. I um grateful also for the many cards I received from individual members of the Falcon Comrades and the Guild. Your thoughtfulness added im-measurably to a happy holiday. We will meet again this weak-end after our Christmas vucation. The Junior Guild's monthly meeting will be on Friday, January b at 7:30 P. M. at the Labor Center. On the next day, Saturday, Jan. 7 at 10 o'clock, the Falcon Comrades will resume their weekly meetings. 1 hope that every member will be present at these meetings ao that we can make a good start in the New Year. Ann« Beniger. 0LS0N SETS MOONEY ČASE HEARING DATE Gov.-Elect Culbert L. Olson has piomised a public hearing between Jan. 2 and 16 on releasc of Thomaa Mooney, convicted of tbe 1016 San Franciaco Preparedness day bombing. The governor-elect further stated that he will hear the ca se hirasajf with Mooney present. Wil| Devote Lile To Labor Movement AFTER MUNICH: Europe Nears War By Scott Nearing Mooney in expectation of his re-lease from prison, made the following sta t* me nt r "My long range work after I get out of prison will be to seek unity for the labor movement —- a progress rve unity that looks to the future instead of the past." He expects to live at least 25 more years. Four Men Now Do Work Done By Five in 1929 It may When Prime Miniater Chamberlain returned to London in the first flush of his Munich pact witn Hitler an«; Mussolini. he proudly declared that his efforta at appeasement had been crowncd wiU» sueaess, guaranteeing "peace in our time." Within a week, however, his government was pro-posing a vaat increaae in British arm-ament, and now, less than three months after its inauguratiou, the Munich strueture lies in ruins. Chamberlain, as the apokesman for British banking and business in-terests, hoped to accomplish three things in Munich: 1. To stabilicc West Europe eco-nomically and politically, and thus pro vide basi* for peace. 2. To prevent a defeat or col-lapee m G«rmsny that might lead to .social revolution and a Soviet Middle WCRRIED W0RLD Europe. 3. To break the Ptanco-Russian allianee and to create a four-power blo« that might, wlth the co-operation of Japan, strangle socialist construc-tion in the Soviet Union. Chamberlain's po)icy has failed on evtry point. In the first plače he ha« not stabilized Europe. Munich gave Hitler a free hand in Middle Europe but on conditions. These conditions Had there been a little of the as far as ltaly was concerned wert i ChrUtmaa špirit manlfested at Ver-determined Oct. 28 in a conference between von Ribbentrop, foreign min-ister of Germany, and Ciano, foreign minister of Italy. In return for Csecho-Slovakia and presumably Ru-msnis, Italy was to extend her aphere of influence in the Mediter-ranean. tion of European capitaliam. have hastened it. Second, the drift toward war has been apeeded. Third, the lineup in the coming conflict will be Britain and ita alliea, including France, againat Germany and its allies, probably including Italy. Fourth, the farmers and workers of Europe will again be called on, aa they were in 1914, to leave /amilies and jobs and saerifice themselves by the miilions to detei mine whether the big business interests of Get many or of Britain and Franee are to have the privilege of plundering and ex-ploiting the resources and people of Europe and its colonies. THE OUTLOOK IN OUR Not since the Christmas of 1917 has there been less peace on earth and g<»od vv tli to men than thef« is row At that time the world had not yet come out of a speli of roadnes*. At this time part of it is in another speli of madness and other par ta appeal to be on the verge. Europe Speeds Arms, Avvaits Next Move by Hitler This understsnding come to light Nov. 30 when tbe Italian parliament staged an official Stihom t ration, taken up immediatety by crowds in the street. for the annexation of Tunisia, Corsica. Nke snd Savoy. Six days later—in a move to drive s wedge between Britain and France — von Ribbentrop and Bprtnet (French foreign minister) signed a French-G^r-man treaty of fm ndship. Kavi v in January, ChambcfOain goes to Iuly to drive a uredgc bctween Rome and Berlin. '/ Meanwhile Polapd. llungary and facta: i Rumania, wamed ,by the /ate of Aus- 1. Productiv« effi«i«ney tncreaaed 1 tria and Czecho-Slovakia. are work-•o rapidljr durin« the deprenion tkat | in* out Wlth tke Soviet Union a pro Many studies have shown how modern machines and produetion mcthcds cause unemployment, but one of the most remarkable repo rta on thia eubject was publiahed recent-ly by the National Bureau of Economic Research, an impartial inves-tigating agency supported by univer-sities and "foundations." The Bureau found these main it too k only 336.000.000 "maa-ko«rs •f work to produce i« 1935 tke "vol-•me of good*" which required 427,-000.000 man-koars i« 1920. Ia otker word«, fear me a produced wkat five prodaeod before. aad tka fiftk maa Ust kis M. 2. If tka workera kad received tke benotit of tkis inereated efficiency, tkeir pay woald kava booa baestod 20 t* 29 por ceat. Tkis addod parekasiag power, tke report says. "woald kave maaat a sabsUatial gaia ia tke aa-tional standard of liviag." Loyolists Report Five German Bases Set Up Along In-surgent Coast; Shakeup in Tory Cabinet Seen Europe is full of rumors. i The British people sense that some- Hitler will strike first in the North. t thing is in the air. and Chamberlain Hitler will strike first in the Ukraine, and Hitler will strike first in Rumania. There seems to be little that is certain, except that Hitler will strike first, and every nation ln Europe— including Italy—ia preparing for im-mediate war. Only two weeks ago the British de-cided to spend $100.000,000 on air raid proteetion in the form of steel cellar coveringt; Poland permitted its first free eleetion in order to swing her people behind the govemment in which the semi-dietatorship hopes to have some of the people's representatives, and France voted a record war appropriations budget. Naai Bate« in Spain There's no hysteria, nothing but a calm, grim routine business of appropriations, munition* produetion, and war training for the military and civilians alike. A few days ago the Lo.valists re-ported from Barcelona that the German navy was constructing five sub-marine bases along the Apanish in-surgent-held coast, which means those points from which the Nazi* can quickly strike at Franee's vestem coast and Mediterranean life line. I^arge-scale work, including under-ground depots for repair shops, mineš and torpedoa, are nearly finished. According to the dispat-hes the sites are near E1 Ferrol and Villagarcia on the northwest Atlantic coast, in Ma-laga on the Mediterranean shore, near Pasa jos, near the Bay of Biscay and near Seville, from which German warahips can hit at Gibraltar. Torjr Cabiaet Ravition More evident iiow is the priče France and Britain are to pay for Chamberlain's fiasco at Munich. This correapondent is in a position to report, without vouching for the accuracy of the basi* for the predic-tion, that a correapondent close to British diplomatic circles expects war by February 1. is rapidly losing hold of even his ovn party, whose parliamentary members will follow the Prime Minister only m> l<»ng as he can as.sure them re-elec-tion. There's a cabinet chanire in the air and it may come after the Rome visit, which, if successful—and this correspondent doesn't quite know how Chamberlain will straddle German, French and Italian interests aH at once—will be followed by a general eleetion. Anthony Eden, Earl Baldwin's protege, will have an important spot in the new cabinet and there will be little change in attitude toarards the dietators, Eden's speeches notwith-standing. » Naai Drive on Rumania One group of foreign correspond-ends here believes that the Reich is *peed*ng up mobilization of Its war resources for a drive down the Danube into Rumania, where King Carol has been giving the Iron Guard a dosc of its own medicine. Hitler has invested too much money * in the Green Shirts to give the wheat-laden Central-European country up as '.ost investment. Hitler merely hrt his stride in September and unless the British and French revise their International policies. which they won't, it appears that another "little corporal" will lead them a merry chase aeross Europe. —New Leader. Where Lnemploycd Spend Their Dfde Where does the money paid out by the state unempioyment compensa-tion dhrision in the form of joblass benefit* go in Minnesota? Thia ques-tion has been ansurered by Frank T. Starkey, state industrial commisaion-er. Of the 37,000,000 paid to more than 125,000 uncmployed workers, nearlv one-half was immediately spent for food. The breakdown follows: Food, 43 per cent or $3,200,000; shelter, 17% or $1,300,000; clothing, 13% or $990,000; fuel and light, 5% or $420,-000; medical care and incidentals, 20% or about $1.500,000. gram of proteetion against the mem-aee of Nazi aggraasion. German collapa« .Is stili a possibil-ity. German expenditures run far beyond income—the figures are not published. One loan of $740,000,000 has just been floated. Another of $600,000,000 is announced for Dec. 15. Despite the $640,000,000 taken from the Jears as a result of the recent pogrom, the financial needs of Germany are immediate and desper- p . RSI ate. Even vrithout a war German DOUndOrieS Lhange lOO Sp- T„n.^„ rh;d.yrm° Q"ick|y Mopmaktn sailles in 191^-or a little af the sportsmanship which a victor ia sup-posed to show toward a loser—the present condition woold not have de-veloped. On the contrary, Germany would have been given a change to recover, there would have been all-around dis-armament, and peace arould have blessed the wor!d from then on. Bul the vietora used their power to wreak vengeance upon the van-quished and to make their lot as Hard an possible. The way waa 4hus paved for Hitlerism, rearmament, the thirst fot revenge, the savagery of dicUtor-ship and the projpact of another great «-ar. To be sure, so long as the war doos not actually sUrt. there is room for hope that it may be avoided. The pio«pect looks gloomy at tbe moment. Domestically we stili have poverty in the midst of plentjr. This, like the Kuropean mess, could readily have been avoided by the use of foresight and wiadom. The American people, however, have reason to be thankful that this ccuntry is not on the brink of war. They have reason, alao, to be grate-ful that Fascist race animosities, while too much in evidence, are not dominent here. Vuletide is a good time for aH harborers of race hatred to banish sueh unworthy feclings from their hearts. —Milwaukee Leader. Lewis/ Political Strategy Just why a movement should call itself progressive if its political aetion does not progress beyond that adopted a cen-tury ago passes our comprehenaion. Through John L. Lewis it is announced that Labor's Non-Partisan League vvill broaden its membership to include liberals, progressives and others, in addition to its union affiliates, and become a faction in the Democratic Party. It vvill also participate in the eleetion of delegates to the Democratic national convention to nominate a presidential ticket. Mr. Levvis, says a nevvs disipateh, "re-fused to say vvhere he vvould take his labor following" if the presidential ticket vvas unsatisfactory. VVithout questioning the sincerity of Levvis and his col-le«tgues, vve assert that this proposal is disheartening and that it vvill, if carried out, largely obliterate the labor character of its unions in sueh a political set-up. They vvill become merged vvith a mixture of Democratic politicians, liberals, progressives, old age pensioners, depression quacks, and even Communists. Instead of holding its ovvn forces intact and courageously as-serting its independence. it retreata to a policy a century old. Moreover, the decision on this basic matter waa not made by a delegate convention but, according to the press, by Levvis, vvho alao could not say Mwbere be vvould take hia labor foIIow-mf" if the Democratic convention failed to satisfy him. The vvhole procedure is undemocratic—even totalitarian—in that it implies one-man decisions for hundreds of thousands of organized vvorkers. If vve believe in democracy, we must practice it ourselves if vve expect to vvin the confidence of others. The Communist daily in Nevv York City vvas quick to give its 'umjualified support of this program and » prepared to de-liver its crackipot follovving to the Democratic Party. and it will do so. Add these avvkvvard squads to the others mentioned and vve do not envy the headaches that avvait Mr. Levvis and hia aides.—Nevv Leader. What Prevents Labor Unity? By Charles Stekle of general labor conacription and ra-toning. « As for the four-power bloc against the Soviet Union, it seems far more remote than it did after the Locarno conferenče. The four powers concerned must settle accounts among themselves before thcy can hope to combine and attempt to attack the Soviet Union. . Four conclusions may safely be drawn from the events of the past fear weeks: First, the Chamberlain - Daladier line has not checked the diaintegra- The world ia moving too fast to put it down on paper. That was the plaint of WPA of-ficials last wcek as they announced suspension o( projeets for raapping Central Europe until tho powers cease shuffling bonndsries in that l>art of the world so rapidly. Pre-viously, WPA workere had made sueh charts for use by schoolteacbers. The great hope of aociety ia in individual character. — C kanala*. "He's buried the hatchet, you say?" Ves; but only because he haa an axe to grind." ANATOLE FRANCE ON CHARITY TAXE3 According to the National Con-sumers Tax commiaaion, taxes on farms and farmers have soared 82 per cent since 1909, but during that time farm income has incraased only 20 per cent. It is/iot wisdom but ignorance that teaches men presumtion. Genius may sometimes be arrogant, but nothing b ao diffident as knowledge. aiiMiii am /ttmmma smirias« A I hold the charity of the rich to-ward the poor as injurious and con-trary to human brotherfiood. Were I to talk to them about the poor, I vvould fcay to the rich people: Do not offer your charitv to the poor. They do not know what to do with it. Why charity and not justice? Do you owe them anything? BetUe the accounts. The thing ia not a quea-tion of sentiment; it is an economic matter. If what you so graciously dona*e to them serves to prolong their poverty, and despite the tears you mingle with that iniquity, you do not make it fair and just. Tka tkia« required i« reatitution. You give aha« in order aot to make restitotioa. You five a mita to kaop muck. Pevertjr i« indiapenaible to private wea|th T koso Ivo ovil* engender oaek etber and support aaak etker. Tka idea of bottariag tke eoaditioa al tka poor is aot tka tkiagi da away witk it ... Never wi11 I encoursge the rich to bestoar alms; because it ia poisoned, charity makes the rkh giver self-complacent, it worka evi! to him who reeeives it; and finally, Hches being in Itself a harsh and eruel thing, it i« not well that it should be made to appear to take on the deceptive appearance of goodness and svreetness. I srould speak to thb rich to aay to them: " Your poor ara jreiar dag s, tkat ya« majr food sa tkajr majr aot bita," COOTIES! It isn't because the AFL and the CIO disagree about the fundamental principles of organized labor. ft isn't because they disagree about the neceasity for organising industrial unions instead of eraft unions in certain industries. It isn't because they have failed to adopt resolutions at their national convcntions approving peace in the labor movement * But in spite of their agreements and their expressions of regret that the division of labor has done great damage to the workers of America, they are both hcaded in exactly op-posite direetions, and they seem to be further apart than ever before. What, then, prevents their getting together? 1. Because of false pride, which we were taught ages ago, "goeth before a fall." 2. Because, instead of mercly sUting the facU, vvhich they have a perfect right to do, they have 44char-' acterrzed" each other, each calling the other names which vtir up hatred and contempt, and tend to separate rather than to unite. 3. Because they have made this whole affair a personal fight, instead of considcring the well-being of the great mass of the workers. 4. Because thcy have refused to submit to the principlc of arbitration, a principle which they demand of employers in a labor controversy. 5. Because they do not seem to rralise that their failure to agree may result in a gradual falling away of both national and local labor bod-ies now affiliated vvith the AFL and the CIO, ultiraate1y forming an en-tirely separate organization, thus cs-tablishing a "united" labor body which will be independent of both the AFL and the CIO. 6. Becauae they seem indifferent to the rights of the public and em-ployers, as a whole, who are made to naadlessly suffer, and who may some day declare—"a plague on both your houses," losing respect for "organized" labor, which, after a cen-tury of strugsgle, had been making steady progress before the present controversy was inaugurated. No doubt there are other reasons as to what prevents labor unity, but these are as plain aa a flag-staff. There is one major consideration which both groups of leadera should remember: If they fail to agree, there may be an uprising among the ran k and file of the vvorkers, in protest against the present situation, which no force at the top will be able to overcome. Vandervelde, Fighter For World Socialism, Dead Emile Vandervelde, outstanding figure in the Labor and Socialist in-Urnational and, though one of the oldest. stili one of the most aetive, prominent, and influential leaders of the Bclgian Labor Party. died at his home in Brusscls on Tuesday morning of last week. First electcd to Parliament in 1694, hc held his placc there almost unin-terruptedly till the end of his life. Hc was a member of the cabinet during and for some time after the World War, and again for the greater part of the time from 1926 to 1®37. In every congress of the Socialist International from Pariš in 1900 to Vien-na 1931 he was an outstanding figure and through ncarly the tvbole part of that period he was a member of the Executive and for many years its presiding officcr. The secret of success in life is for a man to be ready for his oppor-tunity whcn it comes.— Disraoli. A Complaint and a Warning Complaining that low WPA in-comes are causing extreme suffering for a large seetion of the American people, spokesmen for the Workers' Allianee, national organization of relief clients and project workers, w sms that čuta in public expenditurea wUl result in the collaps of the whole "New Deal'* rocovery program. We sympathize with the complaint and concour with the warning. From the looks of things a real drive against government expendi-tures is in the making. Chambers of Commercc and Business Clubs are taking up the cry for economy. And even Pat Harrison, stalwart Missia-sippi Democrat, is now being quoted In favor of policies which vrill en-courage business to employ more people. Ali of which would indicate that an attempt to turn right will soon be made by the national administra-tion. Hoarever, our very pessimism about the result of a let-down in government expenditures conviacas us that It will be short lived. The capitalist system is so incapable of fulfilling its normal funetion that it slmply must be propped up to avart a real col-lapse. So what? Well, so the busineas I and aeonomy advocates are proposing 1 somethinff which brought a slurftp be fore and is certain to do so again. In this connection it might be well to commcnt upon the fears of the Allianee. One wondcrs why they are afraid that the pursestrings vrill be pulled tighter. Aren't the Democrats stili in the majorityJn Washington? And didn*t the Allia^or and Labo^s Non-Partisan League fo down the Hne for Democrats in the last eleetion? Do those "liberal" labor forces who have been placing their full trust in the part of Roosevelt now fear that they are again to be double-crossed? Of course, we understand that many leaders of both the Allianee and the NPL supportad Democrats and tuhned away from Socialista only because they believed that auch aetion was best "under the circum-stancea." But "under the circumatan-ces" policies will never serve to end the experimentation with human misery about which the Allianee now complains and urama. For the major circumstance is the fact that both old political parties are committed U> the policy of buainess for private pi of It and vrill practice ali kinds of social viviaection. upon the masses rather than dedicate the vast reaour-ces of the nation to the arelfare of the people. —Reading Labor Advocate.