Požtnlna plačana v potovlnl XI. leltnlS«. 1933. 20. 5. numera. Heseene ^erslie Vu Imenl prSkmurske evang. Sinjorije reditel I vodavnlk t rtlSAR JANOŠ, Nurska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poiilati. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni list" Pucond. Cejna na cejlo leto 20 Dim., v zvSnsfivo 30 dfn., v Amerlko 1 DoS., edne numere 2 din, Naprejpfiačilo gorivzeme vsaki evang. diihovnik i vučiiei. Viizemsko nazveščdvanje. Ka iščete toga živočegarnedmrtvimi? — etak so erkli angelje ženam na viizem-sko gojdno. Te žene so zato prišle vo k JezuŠovomi grobi, da bi Jezušovo mrtvo telo z začimbov namazale, naj dugo ce!o ostane, nahitroma nerazide. Sirote žene! One so preveč liibile Jezuša, doxeč je ži-vo. Zda so pa to mislile, ka nemajo one že več živoga Jezuša, samo mrtvoga. Ali 6nt soešče etak tudi, mrtvoga tudi Iflbile onoga, kl je za časa žitka svojega tak dosta dobra činio žnjimi. Aii Jezuš se nezadovoli z tčm, ka naj ga ludj^ lubijo vu smrti njegovoj. Ar On žive i poetomtoga tiidi dosta dobra šče žnjimi činiti, ešče več, kakpa keliko je vu svojem krdtkom zemelskom žitki bio mo-gčči činiti. Zato pošle po angeiaj nebesko nazveščdvanje: nKa iščete toga živoga med mrtvimi?" (Lukač 24, 5.) Ino eto nazveš-čavanje tudi nam guči, dnesdčn tudi. Ar dnesdčn tiidi vnogi tak gledajo najezuša, liki koga zadnje veliko delo je to bilo, ka je mro za nas. Stanovito, dragi čtitelje, to je resan preveč veliko delo, to najvčkše na svčti, ka je Boži Sin mro za nas. Ali ne je t6 bilo to zadnje, ka je za nLs včino. Preveč žalostno bi bilo. či bi se gda spozabili z smrti Jezušove, ar je z tov spravo On odpttščanje pri Bogi na grehe naše i či Jezuš nebi mro za nas, te bi mi mogli mreti za grčhe svoje. Ali ravnotak preveč žalostno bi bilo ttidi to, či bi se z Jezu-šovoga goristanenjd spozabili. Mrtevjezuš nebi nam rnogao na pomoč bidti, vu ne-voli, vu žalosti nebi nas rnogao potroštati, vu bojaj žitka nebi nam mogao obladnos-ti dati. Ali Jezuš žive! Ne iščite toga živoga med mrtvimi, nego zarazmite, ka On žšve ino dela. On velike pldne ma na blažen-stvo spravlanje sveti i predvsem nam. Kelko teža"ve dolispadne z pleč naši, od kelko skrbi se odslobodimo, kelko trple-nja se nam olehša, či premislimo, ka je On z svojimi do skončanja sveta. Ne samo ostavleni, ne smo sami; ravno vu nevoli lehko na pomoč zovčmo toga živočega i povsudnazoči bodočega zmožnoga Boga. Li bojdmo prebudni, da gorispoznamo ali med rožami ali po kmičnom doli hodimo, toga goristanjenoga i živoga Kristuša, ki jt vsigdar bluzi k nam i k obladnosti nas pripomore vu vsem, ka za njega ščemo činiti. lfu Emaus idočiua vandpara. Vu Emaus dva vandrara Ideta žalostniva. Vu obrazi sta mokriva Britke skuze točita. Od bolezni se tožita . . . Na Jezuša se zglčdneta, Naj tuge oblačino Obrne na vedrino. Stršn 50. DOŠEVNI LIST apriliš 20. Dnes ji tiidi kelko blodi Po pfistni potaj hodi, Z-kelki srdc dnes tudipreša Bolezen, britka, teška! Te driigi pa vu samnosti Toči on skuze britkosti... Ali Jezuš ga vidi Vu kakšte skrivnom mesti. Dobro znam, vido sem kakda On neniha nikoga, Prfde vsigddr v-prdvom hipi Vu pripravnom vremeni. Či mi duša gdate vcaga, Gde se mlidi ? Ka ga nega! Bluzi je bio on vsigddr, Dao mi je potreben ddr. Ostani z-menotn srdca kral, Boj z-menom moj Gospodar; Či mi svejt diišo vržiije, Tvo' miiost jo mentuje. Či me vihčr postrahšiije Tvo' liibezen me varuje; I či si tl primeni, Što mi more škoditi? Či si na tcškoče zmislim, Tebe pri sebi vidim ; Vu dobrom, hfldom si z-menom I tak jas tudi z-tebom; Či te z-reči prav spozndvam Z-čiste diiše te zezdvam: Tak se z-tebom vjedinam I ztebom vkQp prebivam. Drugim tudi trošt ponudi Pomoč dati nezamudi. One, ki se žalostijo Ino doma sedljo, Ki se vu samnost skrijejo Naj njuvi skuz nevidijo: Pogledni je Gospodne Milostivno trčštaj je. Hodi, či se dčn k-večeri, Sunce bliža k-zdhodi; Pomori me, či prihaja Smrt k-meni, liki tejnja. Oh ostani duže znami, Kak z-tvojimi ovčicami, Dragi gost neostavi Nds, trošt naš ti ostani! PAYR SANDOR Veliki petek. Veliki petek je že od začetka, od Jezušo-ve odičene smrti mao veliki ddti krstianstv?. Tak jc letos — po računanji vnogi historlopis-cov — jezerodevetsto let onoml, ka je te dčn UiiPBn notPi do smpfi. Edna hugenotska hištorija od W. Curliusa (Poslovenčo: SILVANUS.) III. Štiri mesece skdi, na večar 27. oktobra 1683, stopimo vu edno preci veliko i lepo hišo, na gl&vnoj vilid Nimeša. To vndgo, edno na drugo nakldno blago nam ovadi, ka vu toj hiši je eden trgovec doma. V ednoj hiši na tičtjem Stoki, štere obloki so na vilico gledaii., je edna stareša ddma bila, ki je ravno žensko delo pri hiši odprivlala, ali svoje oči je raed delom na edno odpreto Biblijo vrgla. Že dugši čas je čte. la mirovno, ali na ednok sarao goristane i k ob-loki ide. Vu toj tninuti se odprčjo dveri i edna okoli 18 let starosti deklina stopi vu hišo, k toj slaroj ženf beži, obine jo i z veseJjom napunje-nim licom jo pita: wMama, jeli dncs je 27-i oklober?" ,,Ja, dršga Lizika". »Te ešče dnes more Pierre pridti. Z Andu-za je pisao, ka se vtipa na deneinji dčn z€ pri nama bidtt". nDaj Gospodne, naj se srečno iiazaj domo vrne Jas se od njegove slednje poti mao, gda ga je pri St. Ponsi nesreča dosčgnola, vsigdar bojim, či kama odpotfije". nO, vsepovsčdi je ne tak nevarno. kak pri St. Ponsi. I či bi se Pierri ona nesreča ne zgo-dila, bi gospdda Broussona ne spoznao i nebi ga mogao k nam pripelati." ^Jas setn Gospodni zahvaina, ka smotoga slugo Gospodna, ki se teiko briga za naše vad-luvšnje, k nam lehko gorivzčli. Ali dnes se d6-nok nemrem spomčriti. Takše občfitenje mam, ka se je Phrri pa nikaj zgodilo." „0, draga raamika", odgovorl ta deklina, ki je tnater vedno obinjeno držala i Itibeznivo ipriliš 20. DUSEVNI LIST Strdn 51. svetek grehžalfivanja, pokoročinOnja. Na 16 dLn se strsnoti more vsakoga človeka src6, či količ-kaj človečega čutenja mS v svoji prsaj. Arzob-ston si perčmo roke, kak n!gda Pilatuš; onomi mantrdnji, bičuvanji, špoti i groznoj smrti, štero je Jezui pretrpo, je ne samo i€ Judiš kriv, nc samo oni od farizeušov zapelani židovje, ki so »razpi ga I* kričali, nego krivo je celo člove-čanstvo za volo svoje grchšnostJ. Nekrivično je zato tč veliki, občinski greh človečanstva na Jud&ša i na židove potisnuti; kak td oni delajo, kl ne poznajo samoga sebe i ne človečanstva htidobnost. Či bi se Jezuš ne med židovami narodo, nego med kakšim drugirn narodom, za svojo ltib&zen, za svojo dobrotiv-nost, odkritosrčnost i batrivnost bi ravno tak smtt mogo gori vzčti, kakpa med židovami. Pa ne samo med kakšim poganskim narodom, nego tudi rncd štertmitg tak zvanim krstšanskim ni-rodom bi se to zgodilo ž Njim. či bi Jezuč dnes v ednoj, ali v drugoj dr-i€\i začno glasiti i včiti svoje pravfce i ščeo bi. naj njegova od Boga posvetšena vola ravna Ifldi v toj drželi; ali bi se njemi ne prdti postavila oblast, cčrkevui voditelje i poedinoga človeka sebičnost? Ootovo bi se! Ki pr&vi, ka nS, tisti je slepec, ki ne vid! hfiddbo etoga svčta, ali je pa skazlivec, ki nešče pripoznati svcjo i ceioga človečanstva grehšr;ost, pokvarjenost. Jezuia bi iiidje i dnesden na stnrt obso-dili! Zmislimo si samo; či bi Jezuš notristopo ta, gde bojne pripr&vlajo, pukšr bombe i drfigo grozno orožje delajo i etak bi pravo: Ar vsi, ki meč vzemejo, z mečom se pogfibijo. I či bi da le gučao: Milione i mtlione potrošite vsško le-to na orožje, štero z znoja, z skuz i z javkanja milion nevolni skovete vkOper, da ž njim pa z skuzami, z javkanjem i preklenstvom napunite svet. Kelko dobrotivnosti bi lehko včinoli s temi penezi, kelko sirotišnic, iol i cerkv^o bi lehko zozidali ž njimi. Milion skuz bi lehko dolizbri-sali i tnilion trplenja vtihšall. SvCt bi senapuno z smehom zdrave dece mesto joča i prekleastva, nebi bilo telko vdovic, sirotic, blčde lačne de-ce, ne telko cstavlen?, slari starišov. Ne bi nas preklinjalo, nego blagoslavlalo milion i milion ludi. Vi, ki ravnate svčt, zakaj ne činite ono, na koj sem vas jas včio? Ali kak se nači viipate zvati po mojem imčni — za krstšane? Prepo-vem vam to, zatajim vas, ne ste moji vi, &r setn jas krotkoga i ponlznoga srcš. Jas sem ne na-pravo te zdrave za rone-bOne, nego tetn betčž-nitn, ronim sem nazšj dao zdravje. Ne setn vni-čo nikomi živlenje, ali vnogim sero dao nazaj živlenje i žitka vold. Jas, gospod ndbe i zemle, vzemem ččst vašo, hudi iafarje! — Či bi Jezuš takšo predgo držao, ka bi čakalo na Njega? Voza i smrt. Ar svčt ne lubi pravico i odiirjava vsškoga, ki n/emi to pravico v oči pove. JczuŠi bi proti stanoli i to cčrkveni vcdi-telje. Ar či bi Jezuš notristopo ta, gde se te ta- n]C je vu njene z strahutov napunjene oči po-gledncla, Mne brigaj se. Jas znam, ka Pierre se dosta briga z Bogom i z njegovov sv. Rečjov, gda tak samotno potdje i Oospodin 8og komi on služi, ga obrani. Mogoče je že niti ne daleč od varaša i prvle kak bi midvi gotovivi bilč z veččrjov, de že doma." Ta mati si je globoko zdehnola, ali nikaj je ne pravla, nego od čeri sprevžjavša je šla na odpravlanje kunjskoga dela, poskrbeti za s(na, ki se je dnes mogao z svojega trgdvskoga po-tavanja vrnOti. Gospa Favre, dovica ednoga bogatoga bao toia v Nimeši, je z svojim sinom Pierrom, ki je boto nadale vodo, i z čerjdv Lizikov živela. Vsi trije so vrele kotrige bile te odldčene strani proteštantov v Nimesi, kl so od toga mao, ka jih je Brousson goripoiskao, zfldva na krepkost obudjeni bili. Gospa Favrova je pa z zah?al- nosti, ka nje je sina Pierra pri St. Ponsi z raz-bojnikov rok rešo, za volo njegovoga dugšega gorizadržanja v Nimesi, vu svojoj prestornoj zi-dini edno stanovanje ponOdJla, štero ]e te ple-meniti fiškdliš Brousson z radostjov vzčo, dokeS je njegova familija v Castresi ostžnola, odkec je njegova žena bila. Po Broussoni je zdaj Favro-va hiža sredina ti odločeni proteštantov v Ni-mesi gratala i kotrige te hiže, ki so navdfiSene bile za svojega plemenitoga gdsta, so z včkšov pazlivostjov sprevžjale tekaj toga vadlfivanjsko-ga preganjanja. wMamaM, začne Lfzika za eden čas na nO-vo, ,ne včrješ ti, ka gospOd Brousson skoz pri-nese, ka se skončanja te deputacije gorivzemejo ?" wJaz tak mislim, ka žmetno", odgavori ta mati, »gosp. baron St. Come v konsistoriuni je prčti tomi i on edno močno parfljo rra*. MAIi kak je to megoče, ka t€ Slovek, ki je prdti vsakiemi d»bromi, je naše graajne eden Strin 52. DOSEVNI LIST apriliš 20. načivajo včLsi i pravo bi: V literaj je smrt, ali v duhi je živlenje. VI modr"a"ške, ka zapršvlate vremen na edno wjwoto, ka se skiibčte, štera cčrkev ma" 'stino! Telko dsfigcga dela čaka na v&s. Pustste neplodno štukanje i idite, zbfidjd-vajte med narodom vdrvanje i liibezen, vlete vupanje v srcč toga v c&glivost spadnjenoga človečanstva! Jas sem na živo v5ro, sadrodečo liibčzen i nevklenjeno vupanje zozidao seojo cčrkev i ne na mrlve pravice razni vadlUvdnj. Dogma [spisana pravfca edne, ali ove cčrkvi] je telo, vor?anje je pa žitek v tom telt. Živlenje brezi tčla je tiidi mcgoče — diiževno živlenje! Ali telo brez! živlenja je mrtvo. Ali so ne takše mrtvo telo vaše dogme, pravice? Vi bi edendrugoga ?ozaprli z nebes, či bi to na vas bi!6 zavOpano. Vi edendrfigoga špo-tate i vozaklučite z moje cerkvi. Što vam je dao k tomi juš? Z mečom ste šli proti edendrugo-mi, krv ste prek-jšli v rnojetn ineni i si€m ste osramotili itrč raoje cčrkvi j ešče zda bi vno-gokiat tneč zgrabili proti onirn, ki nenagnejo kolena ?atn i va^im dogmatn. Ali vas je nc sram nositi ime dtihovnika, pfišpeka itd? Voditeli slepcov, kl komara precedite, kumilo pa požrete. Ali sem vam ne to zapoved njao: Ltibite edendrfigoga, kak sem i jas lubo \&%? Jas sem ne dograe, ne odiirjšvanje predgao, ne-go liibezen posšjo v človoča srca. Prcd menov je Sin Boži, brat i prijateo moj bio židov tak, kak samarit^nuš, vi ste pa ne ednoga vadliivš-nja, ah ? meni edni, na moje \m€ okrstšeni odiiriavate se med sebov?! Vzeraem vašo visiko ččst i jo dam onim, ki ne samo z rečšmi, ne-go fUdi z djanjom glasšjo moj evangellom. Ka mlslite, či bi Jezuš na cčrkveni giiile šaj tak predgao, pohv&ili bi ga te višiši popev-je? Ne. Razburkali bi se, obtožili bi ga, ka je proti njihovoj c^rkvi gučao, ka je zmčšao n]i-hov gjuleš. I preci bi pokaštfgan bio. Z cčrkvi bi ga todi vozaprli, kak nevarnoga krivoverca. Ali Jezuši bi protistanola tfldi sebičnost poedini ludi. Gda bi notristdpo vu kancelarljo kškiega bogatoga fabrikanta itd, erkavši njemi: Ti si samo žebke napunjšvaš z znojoni i z trfi-dotn drfigi Judi. M&i peneze na poživanje ze~ melski darov, toriš je na karte, na ženske i drfi« go, na to si pa ne zmisliš, da tvoji dslavci niti čarnoga krflha nemajo, drfižina njim gldd trpi, &r je mala pl^ča. Zobston praviš, ka ti tfidi malo hsska rraš; ti zv&i najbole, da so tvoji računi hamišni, naj držšva i ludje ne zvejo, kel-ko haska maš. AH si ne čuo, ka leži pride edno z komiloga kosminja zasfikano vdže skoz igleni vfih, kakpa bogatec v nebeski orsag ?! Te bogžtec bi gotovo žandare dao prizva-ti, ali bl pa dveri pokazao Jezuši i Njegov naj-vekši neprijatel bi postano. Ali Jezuša včenje bi se ne dopadnolo tomi siromaškomi človeki i delavci tudi ne. Ar či bi vcditel, |a ešče prezident konsist6rlurn.a gratao? plta Lizika nemirovno, Mati je štela odgovoriti, ali ravno na to se edncga koffija ropotanje čulo z vilice ! tak se je vidlo, ka te kočfij je ravno pred njihovov hi-šov stano. LfzUca je goriskočila i veselo zakri-čala: ,Pierre je prišaol" Na to je hitro štela svojetni brati proti bežati, ali mati jo nazaj za-drži; »Lizika, kama ščeš, to je ne Pierre! On ne pride z kcčujom, nego na kcnji". Deklina je stanola i sia z mdterjov k ob-Ioki šle, da bi pogkdnole, ka se je zgodilo. Eden elegantni voz sta zaglednole, vu šteroga sta dva punokrvniva konja brla naprežena, i z šteroga je na njidve veliko čuduvanje baron St. Come doHstopo, od šteroga sla si malo prvle gučale. Ta vdovica se njemi je na to protipaščila, naj toga plemenitoga gosta gorfprimle. Po krat-kotn pozdravlenji je baron St. Come za Brous- sona pitao, či bi ga doa*a najiao. Ta vdovica ga je v Broussona stanovanje odpelala i na to nazšjodišla k čeri. Nikak si je ne tnogla pre-misliti, ka ma Broussona ndjvčkši protivnik pri njem za iskati. Ddnok se njima je somnilo, ka z toga nede nikaj dobroga, &r se je baren St. Come vsigddr, kak jdien protivnik te pravice obnašao. Ali Lizika se je n& mogla nadale zadržati, ka bi ne vošla z hiže i v bližini Broussona sta-novžnji v ednom skritom k6ti hodnika nebi se skrila, gde je St. Come mimo mogao idti i bi počakala i vidla, ka se rn& zgoditi. Ne je dugo č&kala, ar za kratko vrSmen so se odprle dveri na Broussona stanovšnji i St. Come stopi skoz njih z hiše z erdččim obršzom i z hitrimi sto-p4ji se pašči ostaviti hišo, brezi toga, ka bi ga Brousson vdsprevodo. Očividno sta se mogla svaditi, ar je St. Come od srditosti na glasno dpriliš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 53. notristopo On k ednoj tškšcj sironiaškoj faraili-ji, štera rdvno s^/ojega gospoda"ra preklinja i Gospodnoga BogL zavolo siromašiva, I pravro bi: Čiovek ne žive samo z krahora, nego z vsakšo^ Rečjov, štera z vfist Bože shaja, Iščiie pa najpr-vo kralestvo Bože I vse drfigo da se vam. Či bi se JezuS s tšmi rei&mi poklono notri, gotovo bi pesnice zdigali protl Njerns l prcklinjali bi Ga, ka sa Ga bogatci podkfipill i zšto guči tak. I Či bi nadale pravo: Vidtte, jas sem tttdi vnogo dfclao za d?uge> vnogo in6či, Iiibezmsern potrošo na Itidi, vračo, včio ! nahrano seni je i te eden me je zatajo, te drugi 6daof te tr&ji tni je ne zahv&lo. Pa sem itak me prekiinjao. Siro-maka od rnčne ^čkšega je ne bilo, nišče je ne-dužno ne telko moke pretrpo, kak jas, na križ so me prebili, norčžrili so se z mčne oni tiidi, šterim sem nazdj dao zdravje, pa sem je jaž ?tak ne preklinjao i odurja?ao, nego molc sem se za nje. Prispodobsio čmte i vi i zadovolni i blšjžetii bodete. Ali što bi na to nasleduvao Jezuša? Te shomak bi ga odpravo od sveje hiže. Či bi Jezuš ta stopo pred ednoga pijanca, k&rtaša, ali pred roba kakši drfigi hudi poželeoj, erkavši: AJi si človek ti? Ne vidiš bnike skuze svojc oiater^, svoje ženč? Ne milijo se ti tsoja ranjavaf blfida deca? Ne vidiš, da te tž skuze karajo, te obrazi prosijo, či vglih so neml? Zndi kama vodi td tvo?a pot? Na vekivečno skvarje-Rje. Čini pokoro! Za vsškoga nas bi meo pdr v src^ sega-joči, opominajoči reči. I komi bi pcvedao pra-vico v oči, vsairi bl Ga odurjžvao i komaj bi čakao na ono voro, gda bi lehko kričao: raz-pi ga! Na Velki petek zato ne tožfmo druge, kak so zafajili, ošpotavali i na križ prebili Jezuša, nego strsnimo se i zmislirno si, kelkokržt smo ga i mi ožpota!?, zsfajili, odali i te Y duhi ta pokleknemo pod Kristuša križ, molivšl se za miloščo Božo. Od toga križa n6va p6t pela: pokoročinenja pot - na žifek veki^eČni. JUVENTUS. Na veiki petek. I te srdčen spždne 1 Odičeni dfifci, KI so — liki iičbe sunce — svekii čisti, Tiid! opadnejo. Poti vrejdnosti, trnje, gloždje rcdijo Na bojiščgj teii ti srdčni vmerjejo, Manp ostanejo. Kcga reč navduši^ na delo ga fofidi, Smrti se neboji, — či za ti mantrani Žitek i vse zgiibi: Skrvavi bar v-boii, — ah nej je zgiibleni, Ešče z-groba krila je čfiti gias rejči Za štero on trpi. gučao vu sebi i niti ne mislo na to, ka ga dve oke sprevajajo: »Jas že pokažem tomi nesrdni-norai skarlivci što sam jas, žao de rsjerm ešče, tak istina, kak je meni St. Come im^". Hštro je odbežao i za par minut je Lizika ^iila, kak se je na kočujsj odpeiao Ona je pa hitro ostadla svoje skrito mesto i se je k materi paščila, ka nje naj vse pove, ka je vidia i čfila. wJas sam si ts raisliia, ka St. Come nikaj hfidpga n?a vu glšvi", odgovori ta mati, gda nje je Lizika vse povedala. »Bog njerai poniči njegovo hfido nakanenje". Koniaj ka je t6 v5pcvedala, razburjeno st6-pi Brousson vu hišo. »Odpiistite mi lublene ses-tre", erče Brousson gda je te pitajoči pogl^d ti žen vivlo, Bda všj motim, ali jas moreni z varaa gučati. Jas tak nrislim, ka te St Come nikaj hfi-doga mL v nakanenji. Prvle rae je šteo nagnoti, da bi se podvrgao pod krala nepravičnifa zrav-nanji i da bi odstopo i goridao skončanje de-pttt&cijskoga gjiilčša v Toulcusi i ga je ešče ntti ne sram bilo obečatJ, ka či popustim, de se kralevski d?or proti iceni milostivno obnašao, — tak da bi moja dUšnavest za penez i za di-ko na oddajo bila. Jas sara ga na krdtko od-pravo i pred oči posta?o njegovo nevernost proti vadlfivanji. Na to je čemerno voodišao z hiše". Tč žene so se presirahšile, ali ta mati je donok povedala Broussonl, ka je Uzik& od ba-rona čula. Brousson sš je eden čas prem&I&vao i je odgovoro: wOd njega si Človek lehko misli, ka hudo kiiha vu sebi. Jas sem v Boži rokaj. Ali donok je potrebno, naj sl od toga z bratmi, t6 je z Icardom i z Peyrolom zgučim, kak to delo stoji". Z tem osfavi te žene, da bi šo teva dva prijatela goripoiskat. Stran 54. DUSEVNI LIST apriliš 20. V-iejlo oblečena reL, ta veiika moč : Boži jedini sin, z-nčbe doj pridoč, Presvetša"va i vči. Odprč millionom dojzaprete oči I sveklost prihSja, rardk se razvedri Pri njegovoj rejči. Z-vfist njegvi se glasi, ka nds Bog V-slobodščino stvoro i či lanc nosimo, Sami smo si krivi! Što spozna, ka je svčto ~ dobro — pravično, De sloboden, obarje svojo pravico Ntgd&r nede vrobstvi. V-rodno zem!6 spadne ta reč i vo zide Cfltejnje pravice zbiidl vmillione, V-duhi je prehodi! Či človek občiiti Boži kejp sloboden: Je zlatnao, doj vrga© lancov teško breraen On sloboden hodi. Porfišen je stdri svet, razmetani, zničen I či je bdr ešče, velka, gosta kmica Zorja se skažfije. Velki dfih se skaže vu njč posveti, Steri mrak razženč, paraet presveti Jezuša poštuje. Viš proti Jezuši, ki je blagosloyo 1 gori dao zidti to sveklost čakano, Se gori zburkajo: Obtest i ii zmožni, kim so prekrštšena Hfida nakanejnja, Štero zapclajo. žnjimi je vnožina Oslepleno liidstvo li: ,,rdzpi ga," kriči, Na svojga bojnika smrt prdvi svedoči Na kiiži ga vmori 1 Koga dnes diči, viitro ga zavrže, Ošpota, prekune, meče njemi mreže, Vnožina tak čini. Do časa se vidi ta greha obJadncst, Premagan te dičen, koga je liibeznost Gnala proti njemi 1 Ar se je to ludst^o z-hfidimi združilo, Naj ki je za njč prišao i rejšiti šteo, De po njem Rčidfije se kmica, obla~da krvka, Jezuša vmorijo, — totš je pra?ica Na križ jo rdzpijo. Ki se nestrahši smrti, z-groba gor stane: Na Jezuša križi se smrti moč zlamte, Td jo prepravijo! Gori je šldfivao krv, zemelski žitek I zistava stoji, pod njov veren šereg Srdčno naprej tere . . . Obladnost je njegva, — njegova de pšlma, Što sam sebe ta da na aldov, šter' znišga, Nikak ga nevtere! PAP GABOR. Na prišestno noč, okoli 2 v6r, se je eden saniočen konjenik jezdo proti Nimesi, vu šterom nažega staroga poznanca Pierre Favre lehko spozaamo. Z Anduze je prišao, gde je trgovske posle meo za odpraviti. Pri Craix de Fer-i se je naednok samo z ednopar konjeniki najšao, štero je ne daleČ od Nimes a, ki so vu velke plašče bi!i zasiikani od pčte do glave. Vu miš« lenji, ka se je morebidti pa z razbojniki najšao, kak pri St. Ponsi, je naprepotegno svoje pišto-le i se je pripravo, Li bi ga napadnoli. Na nje-govo velko čiiduvanje, se njemi eden od njih proti jezdi i gda je bluzi prišao ga prijaznivo pita, či bi on te napreposiani post od ti z An duze poslani dragonerov bio. »NSI* odgovori na kritko Pierre i sejena kelko je samo mogoče bilo, vu varaš paščo. Či ravno ka je ktnica bila, je toga pitajočega ko-njenika ddnok spcznao; to je St. Come barona glas bio. Kak eden blisk njemi je vu pamet spadnolo, ka se tti za nikše hudo nakandnje ide. Favre je že vu Anduzi čuo, gde je eden garni-zion dragonerov bilo, ka solddke pošlejo v Ni- mes, naj te jeretnike na povrnenje prisiljavajo i kak se je vidlo, ka te fearon St. Cotne te dra-gonare vu etoj noči čaka, se je dobro bilo pas-čiti. Znoj je samo tak teko z konja, gda je Pi-erre doiuo prišao. Komaj ka je pred vrštami z konja dojskočo, njemi je mati že sama vrdta od prla. Pričakuvanje nje je ne dalo spati i jecelo vremen gori bila i tak čakala na sina. »Lubleno raoje detea, zkriči ta mati, med tčm ka ga je obinola, »srečno si nazaj prišao ?" »Ja, drdga mama", jo zagvfiša lGbeznivo Pierre, »aliK, nadaljava nžglo, wpri Craixde Fer-i sam se z St. Come baronom najšao. Kak se vidi je dragonare priiielo i sam je čaka dnes noč. Gospod Brousson i ovi driigi voditeli mo-rejo opominani bidti, ar soldaki so vsakšo tni-nuto lehko eti. Ti gorizbiidi gospoda Brousso-na, jaz bom pa hitro Š6 k gosp. Icardi i Peyroliu. Na to je prekdao svojega konja svojemi vornomi slugi Matješi, ki je med tčm tOdi na-pre prižao, on satn se je pa cdločo k tema dvema dohovnikoma. Ta prestrašena mati se je pa za malo vkuperpobrala i je šla toga l&bez- apriliš 20. DUSEVNI LIST Stršn 55. IM nehodijo radi u-nišfepni mestaj liidje g#kci? Jestejo kraji vu šteri ludje nehodijo radi v-cerkev, neščejo Bože slfižbe poslfihšati. Pa* v drugom mestj radi poiščejo gori hižo Božo, ne-zavržejo one Bože zapovedi, štera nedelne i svčtešnje dni pos^etiti zapove. Pčldo denera cti prinšs v-Prekmurji so vsško nedelo i svetke napunjene z-vernikmi Bože htže. Prekmursko liidstvo zarazmi, ka se za nebesko hrano, na osnavlanje duše ravno tak trbe skrbeti, kak za telovne potrebčine. Vesničarje radi hodijo vu cčrkev, prottomi se je varašanci ogiblejo (ali ne vsi). Te poleg svoji pozvšnj i poslov se v-Soboto noč razveseljavajo, v-nedelo pa predpol-dnčvom spijo (?) Či boš pitao cerkevzamOdjavca, zaka se ogible Bože hiže ? ti med večim odpovedava-njem, modriitrajoč tak odgovori: Nevidi se nii predga, slOžba boža rai je neinteresantna. Te drfigi pa ndimre, či se za intelligentnešega drži, se z-tem preštirašva, ka je intelligentnomj človeki ne potrebno v-cerkev hoditi, ar popevje nepredgajo tak, ka bi se njim dopadnolo i. t. n. Takši so spodobni k-farizeušom, ki so tiidi ne radi posluhšali Kdstuža, ar so se njihova dela i žitek protivila ž-njegovim Božim nšvukom. Z-,,Magvetou časopisa t. 1. trčtje številke za naše čtitele po slovenskom v-eti redžj doli spišem, kak je to eden amerikanski novinpisatel v-piišlič pobrano vkupspisao ona pogovžrjanja, z-šterirai šeg6 raajo cerkvi odfirjavci predgare, ali si duhovne pastere potvarjati: ,,Ci je predgar črstev i ostro predga, teda pravijo, ka je nervozen, zaletžni, či je pa rairov-ne temperature i z-časoma guči, te je rauden i vtraglivi; či njemi vlasje serijo, te ga že za pre-staroga sodijo, či je pa mlžcii, pogovdrjajo ga, ka malo skušenja mš. i neobhoden je. Či kaj novoga šč^ mesto staroga doprinestt, te je re~ belJiinJ, nemirlivi, nepošlfije to prveše — indaš-nje; či pa varje tradicije, nezavrže te prveše nšvade, teda ga za zaostšnjenoga pršvijo, nega vu njem napre terajočega diiha, brezi ambicije je. Či poleg vonabržncga spisa logično guči, teda njegova predga nebodi i nezažiga, navolijo se jo posliihšati. Či poleg dušnevesti vse po-polno ščd razložitt popularno razkiasti. teda je predga duga ; či nakržtzi v-prebrdaom štiluši, navdušeno predga, teda ga potvdrjajo, ka brezi logike, esi i ta, vkriž guči, zga"n)a reči, tak da ga nerazmijo> Či med predganjem z-kotrigami gestikuldliva, teda je komidijaš, či pa negestiku-Idliva, te je mrtev steber. Či krepek glšs roa, te se zdčra, trobi, či pa navlaki guči, pravijo, ka nivoga gosta opominat, ar je znala, ka vsakše odlašanje znš nevolo prinesti. wJas sam si to mislo", erčž Brousson, gda je od teflevarnosti čQo, wali Bog je naša obramba". Pri Favrovoj hiši je Brousson ne sraeo nadale ostanoti, ar se je lehko čakalo, ka do ga najprvle eti iskali. Z varaša voidti je tudi ne bilo raogoče, kx so skoz varaški vršt v5 nikoga ne pustili. Tak se je moglo za njega edno skriv-no mesto vu varaši poiskati, dokeč se njemi posreči všraš ostaviti. Pri poznšni proteitdntaj je ne bio vu stžlnosti, ar sami so ne bili vu varnosti i njfhove hiše ttidi preiščejo. Te je te stari sluga Matješ tan^čivao, ka Broussoona pri svojern šogori skrije, ki je bix tQdi proteštant bio, ali vu sirotnaikoj stavi bodoči pčk. Tak je Broussou z Matješom odišao i za malo sta prišla do hiše toga peka. Ešče je posvet bio vu hiši, ar je Matješa šogor vu svojern nočaom deli bio zaposleni. Matješ je trOpo po dveraj, na šte-ro je te pčk oblok odro i je pitao: »Što je vGnej?" .Matješl" je bio odgovor. Te pek se je paščo odpreti i Čiiduvajoč je pitao: wKa pa jeste Matješ? Koga si pripelao!" Z tčm posveti z lampašom, žteroga je v rokaj držao Broussoni v obr&z i ešče z vekšim čiidfi-vanjem ercž: »Kuj, ti si gospoda Broussona pripelao? Ka se je pa zgSdilo?" »Pst, pst, Andrč!" odgovori Matješ. wNe delaj larme! Gospod Brousson potrebuje edno skrivno mesto, gde ga ne nšjdejo. Protivniki ga bodejo iskali". ^Aha, zdaj že razmira I" erče tc pek. BNo pri meni ga nenajdejo tak hitro i ga eti niti na~ hitroma ne bodo iskali." Z tLm njidva notri pela vu hišo i potom ka je ta pekojca, Matješa sestra bar prestrašeno pozdršvila toga velikoga gosta, so Broussona vu edno z deskami obito kamro odpelali, štera je Broussoni zdaj za stanovanje sldžila i gde je preci dobro bio skrlti. (Dale prlde.) Strdn 56. DUŠEVNI LIST apriliš 20. jnukla", Č\ se ori doniJ vu hiži drži \ pripravla k-poz^anji, ga očarifo, ka se na stran vleče, boie bi bjlo, či bi se za vernikov živlenfe bri- gao, Či ga na cesti vndijo, preci rsjeml naočš mečejo, ka se s3s?tjg pošetava, hdgše bi bilo, čsbl se predgo včio. Č« gmatosre pregledava i doma poišče gori. te je šoiorL Či se z-sircmdki tuvarišiva, za soctalista ga držijo. Č* bogatce pregledava, te se raed te orednšeše pritiskšva. I da Božo rčč brezi preberanja osob gl&st se tim preoiočnešim zamen ? Bog zna, ka ?se nenakla dajo na njega ? 1" Ne je tak dUhovnika stan tak lehki, kak to niki mislijo. — Hja, ki se ogible cerkvi, - - onv ?sigdžr naide na to nikši zrok, z-kem driigoga krivi! F. J. Sobotško evang. žensko družtvo je i letcs držalo z-!epioi nashajom pretekdče postne ne-delne zvečarke. V-peti prvi nedelaj vu šoli, na šdsto, to je td na cvetno nedelo vu cčrkvi pred veilkim računom posluh^^ccv držani. Po r^d-noj popoldaešnjoj božo] službi so se začnoli verski zvečarje: Šolska deca so lepe duhovne veršuše deklafnalivali n'a veliko radost rcditelom i nazoči boddčim, ki so se veselili, kaj i it raa-liSki z radcsfrjov delajo ino se vajajo ^u opra^ vfcaj verske občutnosti i duhovnoni podigšvanji i svedostvo djdli od svoje svete ?ere evaegeli* čanske. Na edno nedelo so na veliko zadovol-nost edno igro: »Konec sv§taa dali napre, šte-ro napreddnje bi i t!m odraSenim na diko bilo, na štero je je gospd Ružojca skrbno pripršvila. Evang. Dijaškoga Doma osnovlenikl so zvon deklamacij pod Kerčmar Zoltšn missionara vod-stvom večkrat pobožne diihovne pesmi z~velkim navdiišenjem popevali. Vsako nedelo je bilo na-vučno gori čtenjd i napredivanje. Goričtenja" so držali: Ruža Ester i Kovatš Annuška gospodiči-ni, KerčtHeir Zoltšn versko, Dr. Vučak Štefan zdr&vnik pa od cecaije decč zgšjanja napreda^ vanje, štero so raatere i ženske navdiiieno po-slohšale. Najv^kši nashaj je dosegnjeni na cvet-no nedelo vu cčrkvi držšni zaprtni verski zveča-rek. Na šterom so gosp. Kuhžr Ferenc mlšdi mordvski dCihovnik z-prebranitn, skrbnlm napre-danjem od Dr. Luther Mšrtona ka^ktera goričte- njS držah*. 76 mladi gospod so se uprsv, kak eden vreli, velkoga trošta delavec vu gospodna yino-gradš pokazali notri i požtii?an]e vernikov si egvušali. Čestitamc ! — Napre sta da"nivi dve solo popevanji, ed^o je Schok Illuš gospodičina popšvala, edno pa Kerčmar Zcllan missionariuš z lepim glasom sta daJa" capre, z-orgolami je oba Kovatš Annuš gospodičina sprevajals. Na-pre je dani po smešnom khoruši tiidi eden stari choral, štercga raiii vkfipglasni akkordi so glo-boko obhodili srdca tl pesiahšajoč! vernikov, Pri pesmj noiri navčenp so hvale vjedno ob-hodnost i trttda nemilOvanja skrbncst Rula Fe-renc kasitcrvučite! pokazals notri. Pintarič M&riŠ-ka je zsvojim že od vse nas dobro poznanim lepsm nsprerišJijern deklarrialivsla po Arany Jž-noši pisano i po Fiisar Jšnoši poslovenčene ,,Rctchele plač je t6 daleč slišžče pripoznanje dobroga evangeličanskoga delanja. Konfirm^cija v Puconci. Aprila 9 ga, na Cvetno nedelo je bih letošnja osvetna konfir-madja dec^ v Pucoaskoj c6rk?i. Konfrmalivani je bilo I živelo obprvim z Kristulovov sv. ve-č^rjov 79 dece, 41 dečkov i 38 deklic. Konfir- manduije so z radostjov i navdiišenostjov po-kazalil ka gla"vna včenja s;. vere naše krstšan-ke pozaajo. K-oblubedevanjl so !epe, pripravne veršuše pravli i med osvetkom več mili pesem pop6vali. Dev6t sirotic brez očL i pet sirotic brez matčrč bodoči so dflhovnik posebno tfidi blagosiovtli, pri šterom se je vsaki skuzo. Naj ete lepi dea deci i roditelom kera bole nepo-zableai ostane vu njihovom celom žitki, zato je fara vse konfirmanduše z lepimi spdmenka lista-mi obdatfi/ala. Ka ti konfirmaiivani z djanjom ttidi iččjo živeti za našo sv. m. cerkev, kre toga svedoči njihov pri toj priliki prineieni dldov. Daifivali so dečki vsevkiip 262 Din. Štero šumo so dopunili pucoaski občno poznani. vreli i delaven š. ravnatel Titan Jožef na 300 Din ino t& vsota se obrnd na Gustav Adolfa Podpornico. Dekilce so danhale vsevkfip 261 Din i so to vsoio odldStle na farni oltarski fond. — Pucon-ska presirana cerkev je pri toj genlivoj osvet-nosti nabito puna bila. Dcsta vernikov je prišlo z sdsedni far ttidi gledat ete pozdignjeni osvetek. Dari k nesprhUvomi venci v spomin na Luthatovo Fiisšr Šarolto za Diačkoga Doma štipendij: Celec Ivanova Gorica 10 D, Flisar Irdna Vaneča (z Francije) 25 D, Cipott Ivan Po-lana 15 D, Baler Ana Gorica (z Francije) 25 Din. - Najsrčneša hvžia za te korine poštiivanja. Sebeborci. Naše ogengasilsko drOštvo eden za ovits, kdmaj v po leta vremeni, |e 3 dobre, verne, vrele kotrSge siroje zgubilo. Marca 23-ga po dugšem vehnenji nas je ostavo Bedok Šte-van, star 31 let - Aprila 3 ga je pa zaspao Tkauč Lajoš star 34 let. Srmdk Tkauč Lajoš je dosta pretrpo že vu svoji mladi ietaj Vitčzno je tao vzeo vu svetovnoj b«jni; na fronti je bio 22 mesecov v prvoj šturmliniji; bojtivao se je pri PJjavi; avanžero je za kapr@la, d6bo je ed-no brunzeno i mi'o srebrno odlikovanje. 12 lct je bio ogengasilec našega driištva; v zač6tki četnik, po rdaoj stnrti Škalič Aladšra smo siga pa za sVojega podnačelnika zebrali; ali vu ettj česti se je že ne mogao skazati med nami, ar je nesmileni beteg k posteii prikapčo toga pr?le tak krepkoga i batrivnoga moža. Sedem ogen-gasslni drOštev je tao vzelo pri njegovom tuž-nora sprčvodi. Vu imdni tGvarišov tak pri Be-d5k Števana, kak pri Tkauč Lajoša odprtom grobi sd naš vreden načelnik, župan i občinski kurdtor Celec Števan vz^Ii genllvi slobdd. Nesprhlivi venec. Z-Bodonec g. Šiftar Ka-ro!y dOhovnika deca: Didi, Kamila i Endre so na svoje nepozšblene krstne materž, vu Kerme-dini vdareminoče Šarkdny Ferencove spdmenck za venca rešitev na E ang. Dijaški Dom strada-joči vučiteliščnikov podporo 300 dinarov aldfi-vali. Zahvšlnim otrokom za te lepl dar naj Gos-podin Bog obilno plača, tčmbole, dr so z-pri-nešenitn ddrom ne samo zahvalnost prikžzali toj prenrinočoj, nego so i dobrotivnost činili z-onimi ki podpčranje potrebfijejo. Zagvfišno je jakši i Strdn 60. DOŠEVNI LIST apriliš 20. Sprotolešnje vračenje. I Človeče telo trbe od časa do časa očistiti od nepotrebni, teli škodlivi dugovanj. Hfif|a o2iliVl]fi&B inoči njemi trbe dati, naj ga zdravoga i žilavoga či~ nitno. Za to je najbole pplppavniŠB, telo z MPlaninka" zdravilnim čajorn vrdčiti, šteri je z najbogšega pjanln-lhO|B cvetja napravleni. Edno dugoletno probanje nam svedoči, ka je »Planinka* zdravilni čaj, šteri vu sebi ma dobra i vOzprobana na zdravje hasnovita vrastva, je aojbogii i iediii PBgulafpp za člščenjB I pbiovIid]i IpvI. »Planinfca* zdravilni čaj poniČGje betega klice (bacile), precedi krv i jo čini, ka ona lehko tečč po žilaj i vrači cClo (elo. Edno sprotolešnje vračenja od 6-12 kednov je zvonrčdnoga nashaja i td brezi vsake ne-varnosti, pri vse sledeči betegaj, kak pri: slaboiči želodca i nerednoga čiščenja črev, raz-bolenji mehčra i hemoroida, pri slabošči tela, pri slabošči i obolčnji srca, za befežna jetra, za nervoznost i živčenom betegi. «Planinka" zdravilni čaj pokrepuje apetit i je zvonrčdno hasnoviti na pliiča. Prosite v apotekaj i v drogerijaj satno ppail MPlaninkatf zdravilni čaj, šteri se ne odava odpreto, nego samo v origmšlno plotnbirani zavitkaj za 20.— Din., z eti označenim zagovornim znakom i z imčnom delajoče firme: Leharna Mr. Ph. L B9H0VEC, Ljubljana 3. štera pošila po pošti: 4 pake za 70 D, 8 pakov za 140 D, 12 pakov ža 190 D. Reg. br. 1. 349. od 6/VII. 1932. pred Bogora prijčtneii etakši dar, kak pa ono m&rno činenje, kl k-mrtelnim spomenek tak tnis-lijo obarvati, ka svoje dšri v-sprhlive vence vlo-žijo i ničestnosti na porob vržejo. Dkrl na Diački Doiti. Sobotškoga evang. ženskoga družtva odbornice so evang. dijaško-ga doma gojence na fašenek, kak v prveii 16-taj, tak tudi letos z-žmahnimi fankami obilno obgostile. Jako lepa hvala za to dobro skrbnost. — Z-Sobote g. Šift^r mlinar so daruvali eden pmt tikvinoga olija. Z Rakičana Vučkič JanošlO, z-Oederovec Kršnjec Peter 50 D. Gospodin Bog naj povrnč i blagoslovi dobrovolne daritele. Srčna hvala. D. Lendavsko ev. žensko drfištvo |e na tretjo i pčto postno nedelo verski zvečerek dr-žalo, pri šteri prilikaj sta napredavanje mela Škalič duh. i Galitš Iluška vitčitelica, gorčtenje Škaličova i Hari Iren, deklamalivale so Bohar Ilonka, Vukan lrenka i Hari Mariška. — Na vu-zemski pondžlek večer de drflštvo v »Koronia naprSdavanje melo. Turobni glasi. Odselili so se zadnjl me-sec z Puconske fare vu večnost: Zrinski Mihšlj v Moščancf, star 66 let, vd. Gergorec Julia, roj. Kalamar v Andrejci stara 69 let; Fartelj Ivan v Bokrači star 59 1, vd. Luthar Žužanav Sebebcr-ci stara 81 1, Celec Ivan na Gorici star 62 1., vd. Kerčmar Kata, roj. Fartelj v Krnci, stara 64 leta. Naj raajo eti vopreminoči sladtek grob-ni s6n i blaženo gorstanenje! PoSta. Cipott Vince Bethlehem, Flisar Ire-na i Baler Ana vu franciji. Pisma i peneze za-hvalnostjov prijčli. Lčpa hvdla za trud, vreiost; dariivanje i poštiivano spominanje. — Dfiševni List odpošlemo i po svčtkaj vu pismi dugši od-govor dobite. Z lfibeznivim pozdravom I Samovolnl dari na goridržanje Dtiievnoga Lista: Toplak Jožef Petanjci 10 D, Kološa Iva-nova Puconci 5 D, Škrilec Janoš Puconci 2 D, Bohar Šandor Mačkovd 10 Din. Radi bi nadal-j&vali. Srdčna hvala! Ščavnica. Na našetn evang. pokopališči je pali edna gotnila pozdignenja. Ostavili so nas iz Žitnic Poredoš Mikloš 85 let stari. Lčpi slo-bod sta mela Baron J. mariborski senior i Kerč-mar Zoltan misionski predgar. Nazoči je bilo dosta ludi, ar so pokonjdk jako prijaznivi človek bili. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.