39 Arheo 33, 2016, 39–74 Uvod Zobje in čeljustnice so zaradi obstojnosti dragocen vir podatkov o ljudeh iz preteklih zgodovinskih obdobij. Zobje imajo ključno vlogo pri žvečenju, zato lahko pri preteklih ljudstvih iz pojavnosti kariesa in obrabe zob določimo osnovne značilnosti prehrane in načina preži- vljanja, neobičajna obraba pri določenem posamezniku pa lahko kaže na uporabo zob pri različnih ponavljajočih se opravilih. Oblika in velikost zob sta pretežno genet- sko določena in zato uporabna pri določanju biološke sorodnosti med prebivalstvenimi skupinami. Negenetske razvojne napake sklenine so nespecifičen pokazatelj de- lovanja škodljivih vplivov okolja (npr. bolezni in neustre- zne prehrane) na ljudi iz preteklih obdobij. Forenziki so razvili metode za dentalno določitev spola in kronološke starosti posameznika, ki so uporabne tudi v antropologiji (Pagliara et al. 2014). Tudi čeljustnice so bogat vir antropoloških podatkov. Spodnja čeljustnica se uvršča med najobstojnejše kosti, zato si z njenimi merami in oblikovnimi značilnostmi lahko pomagamo pri določitvi spola, zlasti kadar so ostali deli skeleta slabo ohranjeni (Balci et al. 2005). Na osnovi stopnje zakostenelosti šivov med kostmi trdega neba lah- ko ocenimo kronološko starost posameznika (Mann et al. 1987). Zelo zanimiv del čeljustnice je tudi alveolna kost s svojimi fiziološkimi in bolezenskimi spremembami. Analiziral sem zobe in čeljustnice treh človeških skeletov iz bronastodobne gomile pod Brinjevo goro (1600‒1500 pr. n. št.), ki so jo leta 1956 izkopali pod vodstvom arhe- ologa Stanka Pahiča. Namen paleodontološke raziskave je bil določiti: (i) oblikovne znake zob in čeljustnic, (ii) zobne mere, (iii) kronološko starost posameznikov na osnovi rentgenskih posnetkov stalnih zob, (vi) bolezen- ske spremembe zob in čeljustnic, (vii) obrabo zob. Raz- iskava želi prispevati k boljšemu poznavanju bioloških lastnosti, zdravstvenega stanja, prehrane in načina ži- vljenja bronastodobnih prebivalcev na ozemlju današnje Slovenije. Poudariti velja, da raziskava osvetljuje oralno zdravje treh posameznikov, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na celotno prebivalstveno skupino, ki so ji ti posamezniki pripadali. Analiza obsežnejšega skeletnega gradiva bi lahko dala bistveno drugačne epi- demiološke podatke. Skeletno gradivo in metode Skeletno gradivo Pahič (1962–1963) poroča, da je bilo v gomili pet grobov in v vseh so bili med ostanki skeleta tudi (vsaj deloma ohranjene) čeljustnice in zobje. Del tega gradiva se je v kasnejših letih izgubil, zato so predmet pričujoče razi- skave le čeljustnice treh skeletov (2, 3 in 5) s skupno 49 stalnimi zobmi. Podatke o spolu in kronološki starosti teh posameznikov poznamo iz rezultatov dveh antropoloških analiz (glej Tomazo Ravnik 2012; Thomas 2012). Analizi sta pokazali, da je skelet 2 pripadal moškemu, ki je bil starejši od 50 let, skelet 5 pa moškemu, ki je bil po eni oceni star 40–55 let, po drugi oceni pa 50–60 let. Skelet 3 je pripadal ženski, ki je bila po eni oceni stara približno 20 let, po drugi oceni pa približno 30 let. Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Palaeodontological analysis of the skeletal remains from the Bronze Age tumulus at Brezje below Brinjeva gora © Iztok Štamfelj Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa in Univerzitetni klinični center Ljubljana, Center za zobne bolezni, iztok.stamfelj@mf.uni-lj.si Izvleček: V prispevku je predstavljena raziskava zob in čeljustnic dveh moških in enega ženskega skeleta, ki so jih leta 1956 našli v bronastodobni gomili pod Brinjevo goro v vzhodni Sloveniji. V raziskavi sem med drugim uporabil zobozdravstveni mikroskop in rentgenske slikovne metode, vključno z računalniško tomografijo s stožčastim snopom. Rezultati potrjujejo zaključke antropološke analize skeletov, osvetlili pa so tudi morfološke značilnosti zob, oralno zdravje in prehrano bronastodobnih posameznikov. Ključne besede: paleodontologija, zobna morfologija, paleopatologija, bronasta doba, računalniška tomografija s stožčastim snopom Abstract: The contribution brings the results of the analysis of teeth and jawbones belonging to two male and one female skeleton unearthed in 1956 in a Bronze Age tumulus below Brinjeva gora, eastern Slovenia. The analysis used several devices including a dental microscope and X-ray imaging methods such as cone- beam computed tomography. The results corroborate those of the anthropological analysis of skeletal remains and shed light on the morphologic characteristics of the teeth, oral health and diet of the three Bronze Age individuals. Keywords: palaeodontology, dental morphology, palaeopathology, Bronze Age, cone-beam computed tomography 1.01 Izvirni znanstveni članek 40 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Zapisovanje zob Zaradi nazornosti je v prispevku uporabljen Mühlrei- terjev način zapisovanja zob, pri katerem stalne zobe zapišemo s črkami I, C, P in M (okrajšava za sekalce, podočnike, ličnike in kočnike) in z arabsko številko (1 za podočnike, 1 ali 2 za sekalce in ličnike ter 1, 2 ali 3 za kočnike), pri tem s položajem številke označimo, ali je zob zgornji ali spodnji, levi ali desni. Tako npr. desni zgornji prvi kočnik zapišemo z 1 M, levi spodnji podočnik s C 1 , levi zgornji drugi sekalec pa z I 2 . Ugotavljanje oblikovnih znakov zob in čeljustnic Oblikovne znake zob in čeljustnic sem ugotavljal makro- skopsko in z 10-kratno povečavo z lupo. Pri zobeh, ki jih ni bilo mogoče odstraniti iz alveol, sem število korenin določil na osnovi rentgenskih posnetkov. Merjenje velikosti zobnih kron Velikost zobnih kron sem izmeril z digitalnim kljunastim merilom s koničasto zabrušenimi merilnimi kraki (Walter Werzeuge Salzburg GmbH, Avstrija) z natančnostjo 0,1 mm. Izmeril sem širino (meziodistalni premer) in debe- lino (vestibulooralni premer) zobnih kron. Močno obra- bljenih ali poškodovanih zob nisem izmeril. Periapikalno in panoramsko rentgensko slikanje zob Zgornje in spodnje čeljustnice bronastodobnih skeletov 2 in 5 smo posneli z digitalnim ortopantomografom Kodak 8000C Digital Panoramic and Cephalometric System 1 . Pred tem smo čeljustnice z lepilnimi trakovi pričvrstili v ortopantomograf v ustreznem položaju. Nekatere zobe smo posneli tudi z aparatom za intraoralno rentgensko slikanje Planmeca Prostyle Intra (Helsinki, Finska) 2 . Računalniška tomografija s stožčastim snopom Spodnji čeljustnici skeletov 2 in 5 smo posneli še z novejšo radiološko slikovno metodo, imenovano računalniška tomografija s stožčastim snopom (RTSS). 1 Snemanje je potekalo pri nastavitvah 71 KV , 12 mA in 13,2 s. 2 Slikanje je poteklo pri nastavitvah 60 kV , 8 mA, 0,160 s. Pri tem smo uporabili rentgenski film Carestream Dental E-speed (velikosti 30,5 × 40,5 mm). Uporabili smo aparaturo Veraviewepocs 3D R100 (J. Mo- rita Mfg. Corp., Kyoto, Japonska) 3 . Določanje kronološke starosti posameznikov S programom Adobe Photoshop 5.0 sem na digitalizira- nih lokalnih rentgenskih posnetkih izbranih zob določil relativno obsežnost pulpine votline in izračunal kronolo- ško starost posameznika po metodi, ki so jo razvili Kvaal in sodelavci (Kvaal et al. 1995). Ugotavljanje zobnega kariesa Tako kot priporoča Caselitz (1998), je bilo merilo priso- tnosti kariesa kaviteta v sklenini ali cementu, vidna s pro- stim očesom. Pri vsaki kariozni spremembi sem zabeležil lokacijo na zobu (krona, vrat, korenina) in zobno ploskev (okluzalna, mezialna, distalna, vestibularna, oralna). Na- predovanost karioznih sprememb sem ocenil rentgensko. Ugotavljanje apikalnega parodontitisa Znake prisotnosti apikalnega parodontitisa sem ugota- vljal makroskopsko in rentgensko. Ugotavljanje parodontalne bolezni Razgradnja marginalne alveolne kosti je eden od znakov parodontalne bolezni. Izgubo marginalne kosti pri bro- nastodobnih skeletih sem vrednotil na dva načina: i) po absolutni (direktni) metodi, pri kateri merimo razdaljo med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveol- ne kosti (RAK) v mm, in ii) po relativni (proporcionalni) metodi, pri kateri izražamo višino alveolne kosti, ki ob- daja zob, kot odstotni delež dolžine zoba (Snoj Cvetko et al. 1994). Poleg vodoravne razgradnje alveolne kosti sem ugotavljal še prisotnost poševne kostne resorpcije in razgradnjo kosti v predelu koreninskega razcepišča več- koreninskih zob (prizadetost koreninskega razcepišča) (Salvi et al. 2008). Pri absolutni metodi sem ob vsakem prisotnem zobu na šestih mestih z Williamsovo parodontalno sondo (Hu-Friedy, ZDA) izmeril razdaljo SCM-RAK: mezio- 3 Snemanje je potekalo pri 90 kV in 7 mA. Čas ekspozicije je bil 9,4 s, velikost voksla 0,125 mm, debelina rezine pa 1 mm. 2D prereze in 3D rekonstrukcije anatomskih struktur sem pregledoval na zaslo- nu osebnega računalnika s programom i-Dixel One Volume Viewer 2.0.0 (J. Morita, Kyoto, Japonska). 41 Arheo 33, 2016, 39–74 bukalno, bukalno, distobukalno, meziopalatinalno, pala- tinalno in distopalatinalno. Tista mesta, na katerih je bila kost poškodovana po smrti, sem pri meritvah izpustil. Za vsak zob sem izračunal povprečno razdaljo SCM-RAK. Pri proporcionalni metodi sem analiziral digitalizirane panoramske posnetke zgornjih in spodnjih čeljustnic. S programom Adobe Photoshop 5.0 sem na posnetkih iz- meril razdaljo med vrhom krone in koreninsko konico (dolžina zoba) ter razdaljo med robom alveolne kosti in koreninsko konico (višino alveolne kosti) na mezialni in distalni strani vseh prisotnih zob. Za višino alveolne kos- ti pri vsakem posameznem zobu sem upošteval povprečje izmerjenih vrednosti na mezialni in distalni strani zoba. Na panoramskih rentgenskih posnetkih analiziranih skeletov je bilo zaradi zob, izgubljenih po smrti, in po- škodovanosti čeljustnic izmerljivih le 34,4 % (66/192) aproksimalnih ploskev. Ugotavljanje zobnega kamna Prisotnost zobnega kamna sem ugotavljal z zobozdra- vstvenim mikroskopom (OPMI Pico, Carl Zeiss AG, Oberkochen, Nemčija) pri 3,4-kratni in 5,1-kratni pove- čavi. Pri vsakem zobu sem določil, na katerih ploskvah je zobni kamen in njegovo lego glede na SCM. Ničelno domnevo, da se pogostnost zgornjih in spodnjih zob z zobnim kamnom ne razlikuje, sem preverjal s testom hi- -kvadrat, posebej za zobe interkaninega (sekalci in pod- očniki) in transkaninega predela (ličniki in kočniki). Sta- tistični izračuni so bili narejeni s programom Microsoft Excel. Razliko sem obravnaval kot statistično značilno pri p ≤ 0,05. Ugotavljanje hipoplazij sklenine Makroskopski pregled površine sklenine sem dopolnil s pregledom pod zobozdravstvenim mikroskopom pri 8,5-kratni povečavi. Z digitalnim kljunastim merilom sem izmeril razdaljo med SCM in sredino vsake ugoto- vljene linearne hipoplazije sklenine (LHS). Izmerjeno razdaljo sem pretvoril v starost otroka v času nastanka hipoplazije tako kot Goodman in sodelavci (Goodman et al. 1980). Določanje okluzijskega odnosa med zobnima lokoma Uporabili smo Anglovo razvrstitev okluzijskega odno- sa med zobnima lokoma v sagitalni (anteroposteriorni) ravnini: razred I (normalni griz), razred II (distalni griz), razred III (mezialni griz). Ugotavljanje obrabe zob Stopnjo okluzalne obrabe zob sem določil po osemsto- penjski Molnarjevi lestvici (1–8) (Molnar 1971). Upo- rabil sem tudi kazalnik obrabe zob TWI (Tooth Wear In- dex), ki ima pet stopenj (0–4) in ločeno vrednoti vratni in preostali del vestibularne ploskve ter grizno ploskev/ grizni rob in oralno ploskev (Smith, Knight 1984). Rezultati Skelet 2 Opis zgornjih čeljustnic Ohranjene so obe zgornji čeljustnici s 7 stalnimi zobmi in situ in leva nebnica (tabela 1, slika 1A). Desna zgornja čeljustnica je zlepljena iz dveh delov, ker se je po smrti prelomila prek zobiščnega in nebnega odrastka. Prelom poteka ob alveoli zoba 2 P. Incizivni šiv je v celoti zakos- tenel, znake zakostenevanja pa kažejo tudi ostali trije nebni šivi. Ob prevzemu gradiva je bil v alveolo zoba I 1 prilepljen 1 C, ki pripada skeletu 3. Alveola zoba 1 C v zgornji čeljustnici skeleta 3 se po velikosti in obliki uje- ma s korenino omenjenega zoba. Poleg tega se omenjeni 1 C z distalno aproksimalno faseto natančno prilega me- zialni aproksimalni faseti 1 P, ki pripada skeletu 3. Slika 1A prikazuje zgornji čeljustnici skeleta 2 po tem, ko je bil 1 C prenesen k skeletu 3. I 2 skeleta 2 je prilepljen v ustrezno alveolo, vendar je zasukan za 180° in tako z la- bialno ploskvijo obrnjen v palatinalno smer, s palatinalno ploskvijo pa v labialno smer. Kljub veliki obrabljenosti lahko pri tem zobu s pomočjo zobozdravstvenega mik- roskopa določimo palatinalno in labialno ploskev, ker ima prva na zobnem tuberklu vidne sledove vzdolžnih brazd, mezialna ploskev pa se od distalne razlikuje po višjem loku SCM. Po smrti so bili izgubljeni 3 M, 2 P, 2,1 I 1 , P 2 , M 3 . V nasprotju s tem sta bila 1 M 1 izgubljena za časa življenja, njuni alveoli sta se preoblikovali in zapolnili s kostnino. Lega alveole po smrti izgubljenega P 2 kaže, da je bil zob zasukan distopalatinalno za 45°, 1 M 1 sta 42 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro pomaknjena nekoliko nad grizno ravnino. Opisane spre- membe so nastale postopoma po izgubi 1 M 1 , iz njih pa lahko sklepamo, da omenjena zoba nista bila izgubljena neposredno pred smrtjo. Opis spodnje čeljustnice Ohranjena je spodnja čeljustnica s 14 stalnimi zobmi in situ (tabela 1, slika 1B). Kost je zlepljena, ker se je po smrti prelomila med telesom in desno navpično vejo v predelu simfize, zdrobljena pa je bila tudi v predelu levih kočnikov. Mentalni odprtini (foramen mentale) sta enojni in ležita pod stikom obeh spodnjih ličnikov. Predel bra- de je pri pogledu s spodnje strani oglate oblike. Spodnji rob telesa spodnje čeljustnice je na obeh straneh nekoliko izbočen, brez predgonialne zareze. Oba čeljustna kota sta pri pogledu iz zadajšnje strani ravna. Zadajšnji rob obeh ramusov je brez upogiba. 1 I 1 sta bila izgubljena po smrti, njuni zobnici sta poškodovani in zato le delno ohranjeni. Oblikovni znaki zob in čeljustnic Pri zgornjih zobeh zaradi napredovane obrabe ni bilo mogoče določiti večine oblikovnih znakov zobne krone, lahko pa sem določil število korenin: ena korenina pri 1,2 I 1,2 , 1 C 1 , 2 P 2 , dve korenini pri 1 P 1 , tri korenine pri 3,2 M 2,3 (slika 2). Pri spodnjih zobeh je boljša ohranjenost zob- nih kron omogočala določitev večjega števila oblikovnih Tabela 1. Značilnosti zobovja pri skeletu 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro – manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, apikalni parodontitis, zobni kamen in linearne hipoplazije sklenine. Table 1. Characteristics of the teeth belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora – missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and linear enamel hypoplasia. Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone PM 9,1 AM PM -- 5,4 PM PM PM 5,5 5,9 -- PM AM 9,5 PM VO premer krone PM 11,6 AM PM 8,7 8,9 PM PM PM 6,4 8,7 9,0 PM AM 12,0 PM Stopnja obrabe** PM 7 AM PM 7 7 PM PM PM 6 7 8 PM AM 7 PM Lega kariesa PM D* AM PM O O PM PM PM O O O PM AM D* PM Napred. kariesa PM N AM PM O O PM PM PM O O O PM AM N PM AP O O AM O O O O O O O O P O AM O O Zobni kamen PM O AM PM O O PM PM PM X O O PM AM X PM LHS PM O AM PM O O PM PM PM O O O PM AM O PM Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone 10,2 10,6 10,3 7,3 7,3 -- 5,9 PM PM 6 7,1 7,2 7,1 10,5 10,8 10,6 VO premer krone 10,1 10,0 10,4 8,1 8,2 8,8 6,4 PM PM 6,4 8,6 7,9 7,9 10,3 10,0 10,2 Stopnja obrabe** 4 5 6 4 4 4 3 PM PM 3 4 4 4 6 4 4 Lega kariesa O B* M*, D* O O O O PM PM O O O O D* O O Napred. kariesa O Z S, Z O O O O PM PM O O O O S O O AP O O O O O O O PM PM O O O O O O O Zobni kamen X X Y X X, Y X X PM PM X X X X Y O O LHS O O O O O O P PM PM P O O O O O O Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM – zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), MD – meziodistalno, VO – vestibulooralno, M – mezialno, D – distalno, B – bukalno, * – karies na zobnem vratu, ** – 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), Z/S/N – zunanja/srednja/notranja tretjina dentinskega plašča, AP – apikalni parodontitis, LHS – linearna hipoplazija sklenine, O – odsotnost kariesa/AP/ zobnega kamna/LHS, P – prisotnost AP/LHS, X/Y – zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo. Legend: PM – postmortally lost tooth, AM – intravitally lost tooth, MD – mesiodistally, VO – vestibuloorally, M – mesial, D – distal, B – buccal, * – cervical caries, ** – 8-point Molnar’s scale (1971), Z/S/N – outer/middle/inner third of dentine, AP – apical periodontitis, LHS – linear enamel hypoplasia, O – absence of caries/AP/calculus/LHS, P – presence of AP/LHS, X/Y – calculus above/below the cementoenamel junction. 43 Arheo 33, 2016, 39–74 znakov. 1 P 1 imata na grizni ploskvi po 2 vršička, 2 P 2 po 3 vršičke, 3,2 M 2,3 po 4 vršičke. 3 M 3 imata pod meziobukal- nim vršičkom drobno jamico, ki je najverjetneje protosti- lid. 2 M 2 imata fisurni sistem X oziroma Y , 3 M 3 pa fisurni sistem + oziroma X. Pri 1 M 1 zaradi velike obrabljenosti ni bilo mogoče določiti niti števila vršičkov niti vrste fisurnega sistema. 3,2 M 2 imajo na bukalni ploskvi približ- no 1 mm dolg skleninski jezik. Eno korenino imajo 2,1 I 1,2 , 1 C 1 , 2,1 P 1,2 , dve korenini pa 3,2,1 M 1,2,3 . Čeljustnice nimajo kostnih izboklin (eksostoz). Spodnji rob telesa spodnje čeljustnice je izbočen, zato na ravni površini ni stabilna in jo lahko zazibamo (zibajoča spodnja čeljustnica, angl. rocker jaw). Okluzijski odnos med zobnima lokoma Zobna loka sta simetrična, njuno okluzijsko ujemanje pa je zaradi večje obrabljenosti zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi slabo. Določitev okluzijskega odnosa med zobnima lokoma ni bila mogoča zaradi premajhnega števila ohranjenih zgornjih zob. Obraba zob Zgornji zobje so zelo močno obrabljeni, okluzalna obra- ba je od 6. do 8. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 1) oz. 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 2). Njihove zob- ne krone so zaradi obrabe skoraj v celoti uničene (sliki 3–4). Pri 1 P 1 je vlogo grizne ploskve prevzela zobna ko- renina, le na bukalni ploskvi je pri P 1 2 mm, pri 1 P pa 3 mm ohranjene sklenine. Obraba je dosegla zobno koreni- no tudi na palatinalni strani 2 M 2 (slika 4). Pri vseh zgor- njih zobeh je zaradi obrabe izpostavljen terciarni dentin, pri P 1 pa je odprt pulpni prekat (slika 3B). Pri ohranjenih Slika 1. Zgornji čeljustnici (A) in spodnja čeljustnica (B) skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Figure 1. Maxillae (A) and mandible (B) belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. Slika 2. Panoramski rentgenski posnetek zgornjih čeljustnic skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Puščici (→←) označujeta kariozni spremembi na distalni ploskvi zob 2 M 2 . D – desno, L – levo. Figure 2. Panoramic radiograph of maxillae belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. Arrows (→←) mark the carious lesions on the distal sides of 2 M 2 . D – right side, L – left side. 44 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro interkaninih zobeh (I 2 , 1 C 1 ) je obraba vodoravna, C 1 pa ima na palatinalni strani še poševno zabrušenje (slika 3B). Ohranjeni zgornji transkanini zobje ( 1 P 1 , 2 M 2 ) ima- jo grizne ploskve obrabljene poševno v palatinalni smeri pod kotom približno 30° (slika 4). Pri skeletu 2 preseneča precej manjša obrabljenost spo- dnjih zob v primerjavi z zgornjimi zobmi (sliki 1A–1B); okluzalna obraba spodnjih zob je od 3. do 6. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 1) oz. od 2. do 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 2). Najbolj obrabljena spodnja zoba sta 1 M 1 . Okluzijska ravnina v predelu spodnjih kočnikov je poševna, vendar bistveno manj kot pri 2 M 2 . Grizne ploskve spodnjih kočnikov so čašasto oblikovane, ker so predeli z izpostavljenim dentinom obrabljeni bolj kakor okolna sklenina. Slika 3. Levi zgornji zobje skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A – pogled z labialne strani. Poševna razgradnja alveolne kosti (↓↓) ob korenini zoba I 2 . B – pogled z okluzalne strani. C 1 ima na palatinalni strani poševno zabrušenje (→), pri P 1 pa je zaradi velike obrabljenosti odprt pulpni prekat (↑). C – pogled z bukalne strani. Apikalna razgradnja kosti (→↓←) ob bukalni korenini P 1 . D – puščice na rentgenskem posnetku označujejo periapikalni radiolucenci ob koreninah zoba P 1 . Figure 3. Left maxillary teeth of the skeleton 2 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva gora. A – labial view. Note vertical loss of alveolar bone (↓↓) near root of the tooth I 2 . B – occlusal view. C 1 exhibits an inclined wear facet on the palatal side (→) whereas the pulp chamber of P 1 has been exposed (↑) as a result of heavy wear. C – buccal view. Note apical bone resorption (→↓←) associated with buccal root of P 1 . D – arrows on radiograph indicate periapical radiolucencies associated with both roots of P 1 . 45 Arheo 33, 2016, 39–74 Povprečna stopnja obrabe po Molnarjevi lestvici je pri zgornjih zobeh 7,0 (49/7), pri spodnjih zobeh pa 4,2 (59/14). Tudi če pri izračunu upoštevamo samo tiste spodnje zobe, ki imajo ohranjen istoimenski zob v zgor- nji čeljusti, je povprečna stopnja obrabe spodnjih zob 4,0 (28/7). Povprečna vrednost kazalnika TWI za incizalni rob/grizno ploskev je pri zgornjih zobeh 4,0 (28/7), pri spodnjih zobeh 2,6 (36/14). Kazalnik ima na palatinalni strani C 1 zaradi prej omenjenega poševnega zabrušen- ja vrednost 4, na vseh ostalih vestibularnih in oralnih ploskvah pa vrednost 1. Zobni karies Kavitirane kariozne spremembe so na distalnih ploskvah 2 M 2 (sliki 4A–4B), na bukalni ploskvi 2 M (slika 6B), na mezialni in distalni ploskvi 1 M ter na distalni ploskvi M 1 (tabela 1). Vseh 6 karioznih sprememb je na zobnem vratu. Po rentgenski sliki sta kariozni spremembi na di- stalnih ploskvah 2 M 2 globoki in segata v notranjo tretji- no dentinskega plašča (slika 2), kariozni spremembi na mezialni ploskvi 1 M (slika 5A) in na distalni ploskvi M 1 (slika 5B) segata v srednjo tretjino dentinskega plašča, kariozni spremembi na distalni ploskvi 1 M (slika 5A) in Slika 4. Distalna ploskev zoba 2 M (A) in zoba M 2 (B), ki pripadata skeletu 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Puščici (→←) označujeta kariozni spremembi na zobnem vratu obeh zob. Pri obeh zobeh je obraba griznih ploskev izrazito poševna in na palatinalni strani že sega v zobno korenino. Figure 4. Distal sides of 2 M (A) and M 2 (B) which belong to the skeleton 2 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva gora. Arrows (→←) indicate cervical carious lesions on both teeth. Occlusal surfaces of both teeth show markedly oblique wear planes which are palatally engaging the root. Zobna ploskev Zgornji zobni lok 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 C PM 1 AM PM 1 1 PM PM PM 1 1 -- PM AM 1 PM B PM 1 AM PM -- -- PM PM PM -- -- -- PM AM 1 PM O/I PM 4 AM PM 4 4 PM PM PM 4 4 4 PM AM 4 PM L PM -- AM PM -- -- PM PM PM 1 4 -- PM AM -- PM L 1 1 1 1 1 1 1 PM PM 1 1 1 1 -- 1 1 O/I 3 3 4 2 2 2 2 PM PM 2 2 2 2 4 3 3 B 1 1 1 1 1 1 1 PM PM 1 1 1 1 1 -- 1 C 1 1 1 1 1 1 1 PM PM 1 1 1 1 1 1 1 Zobna ploskev 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 Spodnji zobni lok Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM – zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C – cervikalno, B – bukalno, O/I – okluzalno/incizalno, L – lingvalno, * – Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984). Legend: PM – postmortally lost tooth, AM – intravitally lost tooth, C – cervical, B – buccal, O/I – occlusal/incisal, L – lingual, * – TWI (Smith, Knight, 1984). Tabela 2. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 2. Table 2. Tooth wear index* scores in Skeleton 2. 46 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Slika 5. Prikaz spodnje čeljustnice skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Bri- njevo goro z metodo račinalniške tomogra- fije s stožčastim snopom. A – meziodistalni vzdolžni prerez predela desnih spodnjih ličnikov in kočnikov. Zob 1 M ima kariozni spremembi na mezialni (←) in distalni ploskvi (→) ter prizadeto koreninsko razce- pišče (*). Ob mezialni korenini zoba 2 M je vidna poševna razgradnja alveolne kosti (↑). B – meziodistalni vzdolžni prerez predela levih spodnjih ličnikov in kočnikov. Zob M 1 ima kariozno spremembo na distalni ploskvi (←) in prizadeto koreninsko razcepišče (*). C – bukolingvalni vzdolžni prerez zoba 2 M s kariozno spremembo na bukalni ploskvi (→). Figure 5. Cone-beam computed tomography images of the mandible belonging to Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A – mesiodistal longitudinal section of the right mandibular premolars and molars. 1 M exhibits carious lesions on mesial (←) and distal sides (→), as well as furcation involvement (*). Note vertical loss of alveolar bone (↑) near the mesial root of 2 M. B – mesiodistal longitudinal section of the left mandibular premolars and molars. M 1 exhibits a carious lesion on the distal side (←) and furcation involvement (*). C – buccolingual longitudinal section of 2 M showing a carious lesion on the buccal side (→). na bukalni ploskvi 2 M (slika 5C) pa sta omejeni na zuna- njo tretjino dentinskega plašča. Apikalni parodontitis P 1 , pri katerem je obraba dosegla pulpni prekat, ima ob konici bukalne korenine makroskopsko vidno razgradnjo kosti premera 3,2 mm (slika 3C). Na rentgenskem po- snetku tega zoba sta ob konicah obeh korenin (bukalne in palatinalne) vidni manjši neostro omejeni radiolucen- ci (slika 3D). Alveoli po smrti izgubljenih zob 2 P 2 sta v apikalnem delu nepravilno oblikovani, kar dopušča mo- žnost, da gre za vnetni razgradnji kosti. Tudi njun nasta- nek bi bil vzročno lahko povezan z odprtjem pulpnega prekata zaradi obrabe. V nasprotju s tem pa ob spodnjih zobeh ni znakov apikalne razgradnje kosti. Hipoplazije sklenine 2 I 2 imata v vratni polovici labialne ploskve vsak po 2 šibko izraženi vodoravno potekajoči hipoplaziji sklenine (slika 6A). Pri I 2 sta hipoplaziji od SCM oddaljeni 2,6 mm in 3,4 mm, pri 2 I pa 2,3 mm in 3,4 mm. Parodontalna bolezen Znaki parodontalne bolezni so prisotni ob 42,9 % (12/28) ocenjenih zob, med katerimi je devet kočnikov ( 3,2 M 2,3 , 3,2,1 M 1,2 ), dva ličnika (P 1,2 ) in en sekalec (I 2 ) (tabela 3). Kočniki 2,1 M 1 , 2 M 2 imajo prizadeto koreninsko razcepišče (slike 4A, 4B, 5A, 5B, 6B in 6C). Ob mezialni koreni- ni 2 M in ob korenini zoba I 2 je razgradnja alveolne kosti poševna (slike 3A, 5A in 6B), ob ostalih 10 zobeh pa vo- doravna. Ob parodontalno prizadetih zobeh je povprečna 47 Arheo 33, 2016, 39–74 Slika 7. Povprečna razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobeh skeletov 2 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Figure 7. Average cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeletons 2 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. Slika 6. Spodnji zobje skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A – zob I 2 z dvema šibko izraženima linearnima hipoplazijama sklenine (→). B – predel desnih spodnjih ličnikov in kočnikov z bukalne strani. Pri zobu 2 M sta s puščicama označena kariozna sprememba (→) in poševna razgradnja alveolne kosti (↑) ob mezialni korenini. Zoba 2,1 M imata prizadeto koreninsko razcepišče (*). C – predel levih spodnjih ličnikov in kočnikov z bukalne strani. Zob M 1 ima prizadeto koreninsko razcepišče (*). Figure 6. Mandibular teeth of Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A – I 2 with two faintly expressed linear enamel hypoplasias (→). B – buccal view of the right mandibular premolars and molars. Arrows mark a carious lesion (→) and vertical loss of alveolar bone (↑) near the mesial root of 2 M. 2,1 M exhibit furcation involvement (*). C – buccal view of the left mandibular premolars and molars. M 1 exhibits furcation involvement (*). 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 8,0 3M 2M 1M 2P 1P 1C 2I 1I I1 I2 C1 P1 P2 M1 M2 M3 Povprečna razdalja SCM-RAK (mm) Vrsta zoba Zgornji zobje skelet 5 skelet 2 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0 3M 2M 1M 2P 1P 1C 2I 1I I1 I2 C1 P1 P2 M1 M2 M3 Povprečna razdalja SCM-RAK (mm) Vrsta zoba Spodnji zobje skelet 5 skelet 2 48 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Tabela 3. Razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobovju skeleta 2 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro (v mm). Table 3. Cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeleton 2 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora (in mm). razdalja SCM-RAK med 4,5 mm in 7,3 mm, ob zobeh brez znakov parodontalne bolezni pa med 3,0 mm in 3,9 mm (slika 7). Pri prvih je višina alveolne kosti v območju med 41,9 % in 57,2 % dolžine zoba, pri drugih pa med 56,2 % in 75,5 % dolžine zoba (slika 8). Napredovana parodontalna bolezen (višina alveolne kosti < 50 % dol- žine zoba in/ali prizadetost koreninskega razcepišča 2. ali 3. stopnje) je bila prisotna ob petih zobeh ( 2 M 2 , I 2 , 1 M 1 ). Zobni kamen Otočki zobnega kamna so prisotni pri 66,7 % (14/21) zob (tabela 1). V zgornji čeljusti ima zobni kamen 28,6 % (2/7) zob, v spodnji čeljusti pa 85,7 % (12/14) zob. Otoč- ki zobnega kamna ležijo na anatomski kroni, razen pri 1 M 1 , kjer ležijo na anatomski korenini, in pri 1 P, kjer leži- jo tako na anatomski kroni kot na anatomski korenini. Na anatomski kroni ležeči zobni kamen je pri obeh zgornjih zobeh na bukalni ploskvi, pri vseh spodnjih zobeh pa na palatinalni ploskvi. Na anatomski korenini ležeči zobni kamen je pri vseh treh spodnjih zobeh na bukalni ploskvi, pri 1 M pa tudi na palatinalni ploskvi. Mesto 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MB PM 7,0 AM PM 4,0 4,0 PM PM PM 7,0 5,0 3,0 PM AM 5,0 PM B PM 6,0 AM PM 4,0 4,0 PM PM PM 7,0 5,0 -- PM AM 5,0 PM DB PM 7,0 AM PM 3,0 3,0 PM PM PM 7,0 4,0 5,0 PM AM 6,0 PM MP PM 8,0 AM PM 3,0 3,0 PM PM PM 3,0 3,0 -- PM AM -- PM P PM 8,0 AM PM 3,0 3,0 PM PM PM 4,0 3,0 -- PM AM -- PM DP PM 8,0 AM PM 3,0 3,0 PM PM PM 5,0 3,0 -- PM AM 6,0 PM Povprečje PM 7,3 AM PM 3,3 3,3 PM PM PM 5,5 3,8 4,0 PM AM 5,5 PM PKR PM 3 AM PM 0 -- PM PM PM -- -- 0 PM AM 2 PM Mesto 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MB 4,0 7,0 6,0 4,0 2,0 3,0 3,0 PM PM 3,0 3,0 3,0 3,0 5,0 5,0 -- B 3,0 5,0 9,0 5,0 6,5 8,0 3,0 PM PM 3,0 10,0 6,5 5,0 9,0 5,0 -- DB 3,0 4,0 9,0 4,0 4,0 3,0 3,0 PM PM 2,5 3,0 3,0 3,0 5,0 3,0 -- ML 5,0 4,0 6,0 3,0 3,0 3,0 2,5 PM PM 2,0 3,0 3,0 3,0 5,0 5,0 -- L 4,0 4,0 7,0 3,0 3,0 2,0 3,0 PM PM 2,0 2,0 3,5 3,0 5,0 5,0 -- DL 4,0 4,0 5,0 3,0 2,5 3,0 3,5 PM PM 2,0 2,5 3,0 3,0 5,0 4,0 -- Povprečje 3,8 4,7 7,0 3,7 3,5 3,7 3,0 PM PM 2,4 3,9 3,7 3,3 5,7 4,5 -- PKR 0 1 3 -- -- -- -- PM PM -- -- -- -- 2 0 -- Legenda: MB – meziobukalno, B – bukalno, DB – distobukalno, MP – meziopalatinalno, P – palatinalno, DP – distopalatinalno, PKR – stopnja prizadetosti koreninskega razcepišča (0 – brez prizadetosti, 1 – do 1/3 širine, 2 – več kot 1/3 širine, 3 – celotna širina medkoreninskega kostnega pretina). Zobje z znaki parodontalne bolezni (povečana razdalja SCM-RAK, spremenjen potek roba alveolne kosti, izguba povrhnje kompakte ipd.) so zapisani krepko. Siva polja označujejo zobe, pri katerih ohranjenost čeljustne kosti ne zadošča za oceno prisotnosti/odsotnosti parodontalne bolezni. Legend: MB – mesiobuccally, B – buccally, DB – distobuccally, MP –mesiopalatally, P – palatally, DP – distopalatally, PKR – degree of furcation involvement (0 – no involvement, 1 – not exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 2 – exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 3 – whole width of the interradicular bony septum). Teeth with signs of periodontal disease (increased CEJ-AC distance, change of the contour of the AC, loss of the surface cortical bone, etc.) are written in bold. Grey boxes indicate teeth with insufficient alveolar bone preservation to assess the presence/absence of periodontal disease. 49 Arheo 33, 2016, 39–74 Skelet 3 Opis zgornjih čeljustnic Ohranjeni so manjša dela obeh zgornjih čeljustnic ob incizivni odprtini in dva zgornja stalna zoba ( 1 P in 1 C) (tabela 4). Incizivni šiv je v celoti zakostenel, ohranjeni del prednjega sredinskega nebnega šiva je nezakostenel, ostali nebni šivi pa niso ohranjeni. V prevzetem gradivu je bil 1 C skeleta 3 prilepljen v alveolo zoba I 1 pri ske- letu 2, skelet 3 pa je imel v alveolo zoba 1 I prilepljen 2 I, v alveolo zoba C 1 pa C 1 . 2 I najverjetneje ne pripada skeletu 3, njegova obrabljenost je namreč nesorazmerno majhna v primerjavi z obrabljenostjo sosednjih 1 P in 1 C. C 1 najverjetneje pripada skeletu 3 in je le prilepljen na napačno mesto, njegova alveola v spodnji čeljustnici pa ni ohranjena. Slika 9A prikazuje ohranjena dela zgornjih čeljustnic, pripadajoča zoba 1 P in 1 C ter zob C 1 , ki spada k spodnji čeljustnici. P 1,2 sta bila izgubljena za časa ži- vljenja, njuni alveoli sta zapolnjeni s kostnino. V predelu alveole manjkajočega zoba 2 I je čeljustna kost razgraje- na, luknjičasta in brez sledov lamine cribriformis, zato sklepam, da je bil tudi ta zob izgubljen pred smrtjo (slika 9B). Po smrti so bili izgubljeni 2 P, 1 I 1,2 , C 1 . Opis spodnje čeljustnice Ohranjen je le manjši brezzobi kos spodnje čeljustnice ob desnem čeljustnem kotu (slika 10C). V njem je alveola zoba 3 M, ki je bil izgubljen po smrti (tabela 4). 2 M in najverjetneje tudi 1 M sta bila izgubljena za časa življenja, njune alveole so zapolnjene s kostnino. Oblikovni znaki zob in čeljustnic Eno korenino imajo 2,1 I 1,2 , 1 C 1 , C 1 , dve korenini pa 1 P. Na ohranjenih delih čeljustnic ni kostnih eksostoz. Okluzijski odnos med zobnima lokoma Ohranjenost zob in čeljustnic ne zadošča za določi- tev okluzijskega odnosa med zobnima lokoma, zato na tej osnovi ni bilo mogoče preveriti, ali gre za ostanke čeljustnic istega skeleta. Obraba zob Po Molnarjevi lestvici je obraba edinih dveh ohranjenih zgornjih zob ( 1 P, 1 C) stopnje 5, obraba edinega ohranje- nega spodnjega zoba (C 1 ) pa stopnje 4 (tabela 4). Stopnja obrabljenosti približno ustreza istovrstnim zobem skeleta 5. Kazalnik TWI za incizalni rob/grizno ploskev ima pri Slika 8. Primerjava zob pri skeletih 2 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro po višini alveolne kosti, izraženi kot odstotni delež dolžine zoba. Figure 8. Comparison of the heights of alveolar bone expressed as a percentage of tooth length in Skeletons 2 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. 0 20 40 60 80 100 3M 2M 1M 2P 1P 1C 2I 1I I1 I2 C1 P1 P2 M1 M2 M3 Višina alveolne kosti (%) Vrsta zoba Zgornji zobje skelet 2 skelet 5 0 20 40 60 80 100 3M 2M 1M 2P 1P 1C 2I 1I I1 I2 C1 P1 P2 M1 M2 M3 Višina alveolne kosti (%) Vrsta zoba Spodnji zobje skelet 2 skelet 5 50 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone N N N PM 5,7 7,5 AM PM PM PM PM AM AM N N N VO premer krone N N N PM 8,3 7,8 AM PM PM PM PM AM AM N N N Stopnja obrabe** N N N PM 5 5 AM PM PM PM PM AM AM N N N Lega kariesa N N N PM M* O AM PM PM PM PM AM AM N N N Napred. kariesa N N N PM N O AM PM PM PM PM AM AM N N N AP N N N O O O AM O O O O AM AM N N N Zobni kamen N N N PM O X AM PM PM PM PM AM AM N N N LHS N N N PM O O AM PM PM PM PM AM AM N N N Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone PM AM AM N N N N N N N 6,7 N N N N N VO premer krone PM AM AM N N N N N N N 7,1 N N N N N Stopnja obrabe** PM AM AM N N N N N N N 4 N N N N N Lega kariesa PM AM AM N N N N N N N O N N N N N Napred. kariesa PM AM AM N N N N N N N O N N N N N AP PM AM AM N N N N N N N O N N N N N Zobni kamen PM AM AM N N N N N N N O N N N N N LHS PM PM AM N N N N N N N O N N N N N Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM – zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), N – manjkajoči del čeljustnice z zobmi, MD – meziodistalno, VO – vestibulooralno, * – karies na zobnem vratu, ** – 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), Z/S/N – zunanja/srednja/ notranja tretjina dentinskega plašča, M – mezialno, ARK – apikalna razgradnja kosti, LHS – linearna hipoplazija sklenine, O – odsotnost kariesa/ ARK/zobnega kamna/LHS, P – prisotnost ARK/LHS, X/Y – zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo. Legend: PM – postmortally lost tooth, AM – intravitally lost tooth, N – missing portion of the jawbone with teeth, MD – mesiodistally, VO – vestibuloorally, * – cervical caries, ** – 8-point Molnar's scale (1971), Z/S/N – outer/middle/inner third of dentine, M – mesially, AP – apical periodontitis, LHS – linear enamel hypoplasia, O – absence of caries/AP/calculus/LHS, P – presence of AP/LHS, X/Y – calculus above/below the cementoenamel junction. Tabela 4. Značilnosti zobovja pri skeletu 3 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro – manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, apikalna razgradnja kosti, zobni kamen in linearne hipoplazije sklenine. Table 4. Characteristics of the teeth belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora – missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and linear enamel hypoplasia. 51 Arheo 33, 2016, 39–74 Slika 9. Ohranjeni deli čeljustnic in zobje skeleta 3 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A – ohranjena dela zgornjih čeljustnic z zobema 1 P (a) in 1 C (b). V alveolo po smrti izgubljenega zoba C 1 je prilepljen zob C 1 (c), ki spada k spodnji čeljustnici. Alveoli zob P 1,2 sta zapolnjeni s kostnino, ker sta bila zoba izgubljena za časa življenja. B – v odlomku desne zgornje čeljustnice so vidne deloma ohranjene alveole zob 1 P, 1 C in 1 I (↑↑↑), v predelu 2 I (↓) pa je lamina cribriformis povsem razgrajena, ker je bil zob izgubljen pred smrtjo. C – ohranjen del spodnje čeljustnice ob desnem čeljustnem kotu z alveolo po smrti izgubljenega zoba 3 M (↓). Alveoli zob 2,1 M sta zapolnjeni s kostnino, zoba sta bila izgubljena za časa življenja. Figure 9. Remains of the jawbones with teeth belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A – fragments of maxillae with 1 P (a) and 1 C (b). The tooth in the socket of postmortally lost C 1 is actually C 1 (c) belonging to the mandible of Skeleton 3. The sockets of P 1,2 are filled with bone since both teeth were lost during lifetime. B – partly surviving sockets of 1 P, 1 C in 1 I (↑↑↑) are visible in the fragment of the right maxilla; however, lamina cribriformis in the area of 2 I (↓) is completely resorbed indicating that the tooth was lost before death. C – mandible fragment in the part near the mandibular angle with the empty socket of postmortally lost 3 M (↓). Sockets of 2,1 M are filled with bone; these teeth were lost during lifetime. Tabela 5. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 3. Table 5. Tooth wear index* scores in Skeleton 3. Zobna ploskev Zgornji zobni lok 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 C N N N PM 1 1 PM PM PM PM PM AM AM N N N B N N N PM 1 1 PM PM PM PM PM AM AM N N N O/I N N N PM 3 3 PM PM PM PM PM AM AM N N N L N N N PM 1 3 PM PM PM PM PM AM AM N N N L PM AM N N N N N N N N 1 N N N N N O/I PM AM N N N N N N N N 2 N N N N N B PM AM N N N N N N N N 1 N N N N N C PM AM N N N N N N N N 1 N N N N N Zobna ploskev 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 Spodnji zobni lok Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM – zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C – cervikalno, B – bukalno, O/I – okluzalno/incizalno, L – lingvalno, * – Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984). Legend: PM – postmortally lost tooth, AM – intravitally lost tooth, C – cervical, B – buccal, O/I – occlusal/incisal, L – lingual, * – TWI (Smith, Knight, 1984). 52 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro 1 C in 1 P vrednost 3, pri C 1 vrednost 2 (tabela 5), kar ustre- za istovrstnim zobem skeleta 5. Omenjeni kazalnik ima na vestibularnih in oralnih ploskvah vrednost 1 z izjemo palatinalne ploskve 1 C, na kateri ima vrednost 3. Zobni karies in apikalni parodontitis Zob 1 P ima kavitirano kariozno spremembo na mezialni ploskvi v predelu zobnega vratu (slika 10A). Rentgenski posnetek zoba je pokazal, da sega karies v notranjo tre- tjino dentinskega plašča (slika 10B). Preostala zoba 1 C in C 1 nimata kariesa. Aveola zoba 2 I je deloma razgrajena, na mestu, kjer je normalno gladka alveolna kost, je spon- gioza (slika 9B). Zob je bil najverjetneje izgubljen kratek čas pred smrtjo. Na ohranjenih delih čeljustnic ni znakov apikalnega parodontitisa. Parodontalna bolezen Alveola po smrti izgubljenega 3 M kaže znake vodoravne razgradnje alveolne kosti, ob ostalih zobeh pa je čeljustna kost tako slabo ohranjena, da ni bilo mogoče oceniti pri- sotnosti/odsotnosti parodontalne bolezni. Zobni kamen 1 C ima otoček zobnega kamna na distalni ploskvi ana- tomske krone, ostala dva zoba ( 1 P in C 1 ) nimata zobnega kamna. Skelet 5 Opis zgornjih čeljustnic Obe zgornji čeljustnici sta deloma ohranjeni in imata 9 stalnih zob in situ (tabela 6, slika 11A). Desna zgornja čeljustnica je zlepljena, ker se je po smrti prelomila prek alveole zoba 1 P. Incizivni šiv je povsem zakostenel, prav tako tudi ohranjeni srednji del prečnega šiva, prednji sredinski nebni šiv je nezakostenel. Čeprav ima desna zgornja čeljustnica 1 M že in situ, je bil v prejetem gradi- vu poleg nje še en izolirani 1 M. Zob je bil najverjetneje napačno določen za M 1 in zato dodan skeletu 5. Morda pripada skeletu 3, pri katerem pa pripadajoča alveola ni Slika 10. Zob 1 P skeleta 3 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. A – mezialna ploskev zoba. Puščici označujeta kariozno spremembo na zobnem vratu (→←). B – rentgenski posnetek zoba kaže, da sega kariozna sprememba (←) v neposredno bližino pulpine votline. Figure 10. 1 P belonging to Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. A – Mesial side. Arrows (→←) mark a cervical carious lesion . B – radiograph shows a close proximity between the carious lesion (←) and the pulp cavity. Slika 11. Zgornji čeljustnici (A) in spodnja čeljustnica (B) skeleta 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Puščici (→←) označujeta torus palatinus. Figure 11. Maxillae (A) and the mandible (B) of the skeleton 5 from Bronze Age site Brezje under Brinjeva gora. Torus palatinus is marked with arrows (→←). 53 Arheo 33, 2016, 39–74 ohranjena. Delno ali v celoti ohranjene alveole zob 3 M, 1 P 1 kažejo, da so ti zobje izpadli po smrti. Zobiščni od- rastek z zobmi P 2 , M 1,2,3 ni ohranjen, vendar bi iz nor- malnega položaja grizne ravnine v predelu levih spodnjih transkaninih zob (antagonistov) lahko sklepali, da so bili tudi ti zobje izgubljeni šele po smrti. Temu v prid govori tudi stopnja obrabe spodnjih transkaninih zob (drugega ličnika in kočnikov), ki je na levi strani v povprečju celo nekoliko večja kot na desni strani (4,8 vs. 4,0 po Mol- narjevi lestvici). Za časa življenja pri tem posamezniku najverjetneje ni bil izgubljen noben stalni zob. Opis spodnje čeljustnice Spodnja čeljustnica je ohranjena v celoti skupaj s 14 stal- nimi zobmi in situ (tabela 6, slika 11B). Zlepljena je iz več delov, ker se je po smrti zdrobila v predelu P 1,2 in M 1 , odlomila pa sta se tudi oba sklepna odrastka. I 2 in P 1 sta se izgubila po smrti. Rentgenski posnetek C 1 je poka- zal, da je njegova zobna korenina zlomljena v apikalnem predelu. Poškodba je verjetno nastala po smrti. Spodnja čeljustnica ima na desni strani enojno, na levi strani pa dvojno mentalno odprtino (foramen mentale). Mentalne odprtine ležijo pod stikom drugega ličnika in prvega ko- Tabela 6. Značilnosti zobovja pri skeletu 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro – manjkajoči zobje, zobne mere (v mm), stopnja okluzalne obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, apikalni parodontitis, zobni kamen in linearne hipoplazije sklenine. Table 6. Characteristics of the teeth in Skeleton 3 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora – missing teeth, tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, apical periodontitis, dental calculus and linear enamel hypoplasia. Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone PM 8,9 9,9 6,7 PM 8,0 7,0 8,5 8,5 6,9 8,1 PM N N N N VO premer krone PM 11,9 11,7 8,8 PM 8,9 6,4 7,6 7,8 6,5 8,9 PM N N N N Stopnja obrabe* PM 5 7 5 PM 5 5 5 5 5 5 PM N N N N Lega kariesa PM O O O PM O O O O O O PM N N N N Napred. kariesa PM O O O PM O O O O O O PM N N N N AP O O O O O O O O O O O O N N N N Zobni kamen PM X X X PM X X X O X X PM N N N N LHS PM O O O PM O O O O O O PM N N N N Značilnost 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MD premer krone 11,9 10,9 10,1 7,0 6,5 7,3 5,6 4,3 4,5 PM 6,9 PM 7,2 9,8 10,8 10,4 VO premer krone 9,9 10,4 10,9 8,3 8,0 8,5 6,4 6,1 6,0 PM 8,6 PM 8,3 10,7 10,4 10,6 Stopnja obrabe* 3 4 6 3 3 4 4 5 5 PM 4 PM 4 6 5 4 Lega kariesa O O O O O O O O O PM O PM O O O O Napred. kariesa O O O O O O O O O PM O PM O O O O AP O O O O O O O O O O O O O O O O Zobni kamen X X X X X X X X O PM O PM X X X X LHS O O O O O O O O O PM O PM O O O O Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, N – manjkajoči del čeljustnice z zobmi, MD – meziodistalno, VO – vestibulooralno, * – 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), AP – apikalni parodontitis, LHS – linearna hipoplazija sklenine, O – odsotnost kariesa/AP/zobnega kamna/LHS, P – prisotnost AP/LHS, X/Y – zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo. Legend: PM – postmortally lost tooth, N – missing portion of the jawbone with teeth, MD – mesiodistally, VO – vestibuloorally, * – 8-point Molnar's scale (1971), AP – apical periodontitis, LHS – linear enamel hypoplasia, O – absence of caries/AP/calculus/LHS, P – presence of AP/ LHS, X/Y – calculus above/below the cementoenamel junction. 54 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro čnika. Bradna izboklina (protuberantia mentalis) je moč- no izražena. Predel brade je pri pogledu s spodnje strani oglate oblike. Spodnji rob telesa spodnje čeljustnice je na desni strani raven, na levi strani ima manjšo predgo- nialno zarezo. Oba čeljustna kota sta uvihana (gonialna inverzija). Zadajšnji rob obeh ramusov je brez upogiba. Oblikovni znaki zob in čeljustnic Zobni kroni 1 I 1 na palatinalni strani nimata vidnih obrob- nih grebenov (nelopatasta oblika zobne krone), pri 2 I 2 pa sta obrobna grebena šibko izražena (lopatasta oblika v sledeh), poleg tega imata oba na palatinalni ploskvi sle- po jamico (foramen caecum). Pri 1 C 1 ima zobni tuberkel obliko vršička, ki ga od preostale zobne krone ločujeta Slika 12. Predel levih (A) in desnih spodnjih kočnikov (B) skeleta 5 z lingvalne strani. Puščice (↑↑) označujejo mizasto oblikovan, luknjičav alveolni rob na lingvalni ploskvi zob 3 M 3 . Na zobnem vratu M 2 je debelejša plast zobnega kamna (*). Slikanje spodnje čeljustnice z metodo računalniške tomografije s stožčastim snopom je pokazalo, da ima zob M 3 nadštevilno korenino radix entomolaris: na meziodistalnem vzdolžnem prerezu (C) in na vodoravnem prerezu (D) levih spodnjih kočnikov je nadštevilna korenina označena s puščico. Figure 12. Lingual view of the left (A) and right mandibular molars (B) belonging to Skeleton 5. Arrows (↑↑) mark the porous boardlike border of the limbus alveolaris on the lingual sides of 3 M 3 . A thicker deposit of calculus (*) is present along the cervix of M 2 . Cone-beam computed tomography has revealed that M 3 possesses a supernumerary root, radix entomolaris: arrows mark the supernumerary root on the mesiodistal longitudinal (C) and axial sections (D) of the left mandibular molars. 55 Arheo 33, 2016, 39–74 fisuri. Pri 2,1 M ter 1 M 1 število vršičkov na grizni ploskvi zaradi napredovane obrabe ni določljivo, 2 M 2 imata po 4 vršičke, 3 M 3 pa po 5 vršičkov. Pri 3 M bukalna fisura zavi- ja distalno, kar je ena od oblik protostilida. Fisurni sistem ima pri 2 M 2 in M 3 verjetno obliko X, pri 3 M pa verjetno obliko +. 2,1 M 1,2 imajo na bukalni ploskvi približno 2 mm dolg skleninski jezik. Pri prisotnih zobeh sta določitev števila korenin omogo- čila klasično rentgensko slikanje in RTSS, pri zobeh, ki so bili izgubljeni po smrti, pa makroskopski pregled zob- nic. Eno korenino imajo 2,1 I 1,2 , 2,1 I 1,2 , 1 C 1 , 1 C 1 , 2,1 P, 2,1 P 1,2 , 3 M, dve korenini 3,2,1 M 1,2 , tri korenine pa 2,1 M in M 3 . Po- snetki z RTSS so pokazali, da ima M 3 poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne korenine) še nadštevilno korenino radix entomolaris (RE) (sliki 12C–12D). RE izhaja iz koreninskega debla na lingvalni strani med obe- ma rednima koreninama. Vhod v koreninski kanal RE leži distolingvalno od vhoda v lingvalni kanal mezialne korenine. RE je ravna in 2–3 mm krajša od obeh rednih korenin. Čeljustnice skeleta 5 imajo več kostnih izboklin, t. i. ek- sostoz. Vzdolž sredinskega nebnega šiva, ki je ohranjen v dolžini 3 cm, je podolgovata kostna izboklina visoka 2–3 mm – palatinalni torus (torus palatinus) (slika 11A). Na palatinalni strani desnih zgornjih kočnikov so vozličaste kostne izbokline visoke 2–3 mm, medtem ko predel levih zgornjih kočnikov ni ohranjen. Na spodnji čeljustnici so na lingvalni strani desnega podočnika in ličnikov tipne vozličaste kostne izbokline – mandibulni torus (torus mandibularis). Kontralateralni predel spodnje čeljustni- ce je poškodovan, vendar se zdi, da je bil omenjeni kost- ni znak izražen obojestransko. Spodnja čeljustnica je na ravni podlagi stabilna. Okluzijski odnos med zobnima lokoma Zobna loka sta simetrična in usklajena. Usklajenost zob- nih lokov potrjuje pripadnost obeh čeljustnic istemu ske- letu oz. posamezniku. Okluzijski odnos sem lahko do- ločil le na desni strani, ker levi zgornji zobje manjkajo. Odnos prvih stalnih kočnikov ustreza tipu III (mezialni griz) po Anglovi razvrstitvi. V središčni okluziji je bukal- na brazda 1 M mezialno od meziobukalnega vršička 1 M. Tudi odnos stalnih podočnikov ustreza razredu III: zgor- nji podočnik okludira distalno od stika med spodnjim podočnikom in spodnjim prvim ličnikom. Pri skeletu 5 Tabela 7. Kazalnik obrabe zob TWI* pri skeletu 5. Table 7. Tooth wear index* scores in Skeleton 5. Zobna ploskev Zgornji zobni lok 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 C PM 1 1 1 PM 1 1 1 1 1 1 PM N N N N B PM 1 1 1 PM 1 1 1 1 1 1 PM N N N N O/I PM 3 4 3 PM 3 3 4 4 3 3 PM N N N N L PM 1 1 1 PM 1 1 1 1 1 1 PM N N N N L 1 1 1 1 1 1 1 1 1 PM 1 PM 1 1 1 1 O/I 2 3 4 2 2 2 2 2 2 PM 2 PM 2 4 3 3 B 1 1 1 1 1 1 1 1 1 PM 1 PM 1 1 1 1 C 1 1 1 1 1 1 1 1 1 PM 1 PM 1 1 1 1 Zobna ploskev 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 Spodnji zobni lok Legenda: PM – posmrtno (post mortem) izgubljen zob, AM – zob izgubljen za časa življenja (ante mortem), C – cervikalno, B – bukalno, O/I – okluzalno/incizalno, L – lingvalno, * – Tooth Wear Index (Smith, Knight 1984). Legend: PM – postmortally lost tooth, AM – intravitally lost tooth, C – cervical, B – buccal, O/I – occlusal/incisal, L – lingual, * – TWI (Smith, Knight, 1984). 56 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro je ali spodnja čeljustnica protrudirana ali pa je zgornja čeljustnica retrudirana. Obraba zob Zobje skeleta 5 so močno obrabljeni, okluzalna obraba je 3. do 7. stopnje po Molnarjevi lestvici (tabela 6) in 2. do 4. stopnje po kazalniku TWI (tabela 7). Najbolj obra- bljeni zobje so zgornji in spodnji prvi kočniki ( 1 M, 1 M 1 ). Po Molnarjevi lestvici je povprečna stopnja obrabe zgor- njih zob 5,2 (47/9), spodnjih zob 4,3 (60/14). Tudi če pri izračunu upoštevamo le spodnje zobe, ki imajo prisoten istoimenski zob v nasprotni čeljusti, je povprečna stopnja obrabe spodnjih zob 4,4 (35/8). Povprečna vrednost ka- zalnika TWI za incizalni rob/grizno ploskev je pri zgor- njih zobeh 3,3 (30/9), pri spodnjih zobeh 2,5 (35/14). Omenjeni kazalnik ima na vseh vestibularnih in oralnih ploskvah vrednost 1. Okluzijska ravnina v predelu koč- nikov je poševna. Grizne ploskve kočnikov so čašasto oblikovane, ker so predeli z izpostavljenim dentinom ob- rabljeni bolj kakor okolna sklenina. Tabela 8. Razdalja med skleninsko-cementno mejo (SCM) in robom alveolne kosti (RAK) pri zobovju skeleta 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro (v mm). Table 8. Cementoenamel junction (CEJ) to alveolar crest (AC) distance in the teeth of Skeleton 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora (in mm). Mesto 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MB PM 4,0 3,0 2,0 PM -- 2,0 2,5 2,0 -- -- PM N N N N B PM 4,0 3,0 3,0 PM -- -- 1,5 -- -- -- PM N N N N DB PM 4,0 3,0 2,0 PM -- -- 1,0 -- -- -- PM N N N N MP PM 3,0 3,0 3,0 PM -- 1,0 1,0 1,0 1,5 2,0 PM N N N N P PM 3,0 3,0 3,0 PM -- 1,0 2,0 2,0 1,5 -- PM N N N N DP PM 3,0 2,0 2,0 PM -- -- 2,0 -- 1,5 -- PM N N N N Povprečje PM 3,5 2,8 2,5 PM -- 1,3 1,7 1,7 1,5 2,0 PM N N N N PKR PM 0 0 -- PM -- -- -- -- -- -- PM N N N N Mesto 3 M 2 M 1 M 2 P 1 P 1 C 2 I 1 I I 1 I 2 C 1 P 1 P 2 M 1 M 2 M 3 MB 2,5 2,0 3,0 -- -- -- -- -- -- PM -- PM 2,5 -- 2,5 2,5 B 2,5 2,0 -- -- -- -- -- -- -- PM -- PM -- 4,0 3,0 3,0 DB 2,0 2,0 3,0 3,0 -- -- -- -- -- PM -- PM -- 3,5 2,5 2,5 ML 4,0 3,0 3,0 -- -- -- -- -- -- PM -- PM 2,5 4,0 3,0 4,0 L 4,0 3,0 -- -- -- -- -- -- -- PM -- PM -- 4,0 3,0 4,0 DL 4,0 2,5 3,0 2,0 -- -- -- -- -- PM -- PM -- 4,0 3,0 3,0 Povprečje 3,2 2,4 3,0 2,5 -- -- -- -- -- PM -- PM 2,5 3,9 2,8 3,2 PKR 0 0 0 -- -- -- -- -- -- PM -- PM -- 0 0 0 Legenda: MB – meziobukalno, B – bukalno, DB – distobukalno, MP – meziopalatinalno, P – palatinalno, DP – distopalatinalno, N – manjkajoči del čeljustnice z zobmi, PKR – stopnja prizadetosti koreninskega razcepišča (0 – brez prizadetosti, 1 – do 1/3 širine, 2 – več kot 1/3 širine, 3 – celotna širina medkoreninskega kostnega pretina). Znaki parodontalne bolezni so prisotni samo na lingvalni ploskvi obeh spodnjih tretjih kočnikov, zato sta zapisana krepko. Siva polja označujejo zobe, pri katerih ohranjenost marginalne alveolne kosti ne zadošča za oceno prisotnosti/ odsotnosti parodontalne bolezni. Legend: MB – mesiobuccally, B – buccally, DB – distobuccally, MP –mesiopalatally, P – palatally, DP – distopalatally, N – missing portion of the jawbone with teeth, PKR – degree of furcation involvement (0 – no involvement, 1 – not exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 2 – exceeding 1/3 of the width of the interradicular bony septum, 3 – whole width of the interradicular bony septum). Signs of periodontal disease are present on the lingual side of both mandibular third molars which are therefore written in bold. Grey boxes indicate the teeth with insufficient alveolar bone preservation to assess the presence/absence of periodontal disease. 57 Arheo 33, 2016, 39–74 Zobni karies in apikalni parodontitis Zobovje skeleta 5 je brez kavitiranih karioznih sprememb in apikalnih razgradenj kosti (tabela 6). Parodontalna bolezen Pri skeletu 5 marginalna alveolna kost ob 19 ocenjenih zobeh z izjemo obeh spodnjih modrostnih zob ne kaže sprememb, ki so značilne za parodontalno bolezen. Al- veolni rob je oster in posnema obliko SCM. V nasprotju s tem je na lingvalni ploskvi spodnjih modrostnih zob alveolni rob širok (3 mm), mizasto oblikovan in ima lu- knjičavo površino (sliki 12A–12B). Takšna oblika alve- olnega roba je znak prisotnosti parodontalne bolezni, ki se pojavlja zlasti ob kočnikih, in jo v angleški literatu- ri označujejo z izrazom mizasti rob (boardlike border) (Strohm, Alt 1998). Na lingvalni ploskvi spodnjih tretjih kočnikov je razdalja med SCM in RAK 4 mm, korenin- ska razcepišča niso prizadeta. Pri skeletu 5 je povprečna razdalja med SCM in RAK večja od 3,0 mm pri 4 zobeh ( 2 M, 3 M, M 1 , M 3 ), kar predstavlja 25,0 % (4/16) izmerje- nih zob, večja od 3,5 mm pa le pri enem zobu (M 1 ), kar je 6,3 % (1/16) izmerjenih zob (tabela 8, slika 7). Pri zobeh skeleta 5 je višina alveolne kosti v območju med 54,1 % in 69,8 % dolžine zoba (slika 8). Zobni kamen Zobni kamen je prisoten pri 87,0 % (20/23) zob (tabela 6). V zgornji čeljusti ima zobni kamen 88,9 % (8/9) zob, v spodnji čeljusti pa 85,7 % (12/14) zob. Pri vseh 20 zo- beh leži zobni kamen na anatomski kroni. Gre za otočke zobnega kamna, le na lingvalni ploskvi M 2 (slika 12A) in na palatinalnih ploskvah 1 C 1 , I 2 je prisoten v debelejši plasti vzdolž SCM. Pri zgornjih zobeh je zobni kamen največkrat prisoten na bukalni ploskvi (7/8), sledita pa- latinalna (5/8) in mezialna ploskev (2/8). Pri spodnjih zobeh je zobni kamen največkrat prisoten na palatinalni ploskvi (10/12), manj pogosto na bukalni (3/12), mezial- ni (3/12) in distalni ploskvi (2/12). Izolirana zgornja stalna zoba (desni drugi sekalec in desni prvi kočnik) Oblikovni znaki zob V gradivu sta bila tudi dva zoba, ki ne pripadata nobe- nemu od analiziranih treh skeletov. Po oblikovnih zna- kih gre za 2 I in 1 M (slika 13). 2 I ima nelopatasto zobno krono in zobni tuberkel v obliki gladkega izbočenja, ki ga distalno omejuje prek obrobnega grebena potekajoča kronsko-koreninska palatinalna brazda (slika 13E). Braz- Slika 13. Izolirana zoba, pri katerih je analiza pokazala, da ne pripadata skeletom 2, 3 in 5 z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro. Zob 1 M ima na mezialni (A) in distalni ploskvi (B) kariozno spremembo (→←). Rentgenski posnetek zoba (C) kaže, da segata obe kariozni spremembi v srednjo tretjino dentinskega plašča (M – mezialno, D – distalno). Zob 2 I z labialne (D) in palatinalne strani (E). Puščica (←) označuje kronsko-koreninsko palatinalno brazdo. Figure 13. The two isolated teeth established not to have belonged to Skeletons 2, 3 and 5 from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. 1 M has carious lesions (→←) on the mesial (A) and distal sides (B). Radiograph (C) shows that both lesions extend into the middle third of dentine (M – mesial, D – distal). Labial (D) and palatal (E) views of 2 I. Arrow (←) marks the interruption groove. 58 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro da ne sega na korenino. 2 I ima eno korenino. Pri 1 M so na obrabljeni grizni ploskvi vidna razgaljena dentinska jedra štirih vršičkov. 1 M ima tri korenine. Obraba zob Grizna ploskev 1 M je obrabljena poševno v palatinalni smeri pod kotom približno 15°. Po Molnarjevi lestvici je obraba 1 M 5. stopnje, obraba 2 I pa 3. stopnje (tabela 9). Zobni karies 1 M ima kavitirani kariozni spremembi na obeh aproksi- malnih ploskvah v predelu zobnega vratu (sliki 13A– –13B). Rentgenski posnetek tega zoba je pokazal, da spremembi segata v srednjo tretjino dentinskega plašča (slika 13C). Na posnetku so prikazane tudi makroskop- sko vidne cementne zadebelitve apikalno in na medkore- ninskih ploskvah meziobukalne in distobukalne koreni- ne. Njihov nastanek je najverjetneje vzročno povezan s postopnim izraščanjem zoba zaradi močne obrabe. Zobni kamen Oba izolirana zoba imata manjšo količino zobnega ka- mna na anatomski kroni, in sicer 1 M na bukalni ploskvi, 2 I pa na mezialni ploskvi (tabela 9). Napake pri določanju zob Analiza je pokazala, da je bila v treh primerih napačno določena vrsta zoba: i) Skeletu 3 ne pripada 2 I, ki je bil ob prevzemu gradiva prilepljen v alveolo zoba 1 I. Raziskava je pokazala, da omenjeni 2 I ne pripada nobenemu od treh analiziranih skeletov. Zob sem brez poškodbe kosti odlepil iz alveole in pustil poleg ostankov čeljustnic, ki pripadajo skeletu 3. ii) Pri skeletu 3 je C 1 prilepljen v alveolo zoba C 1 . Al- veola zoba C 1 v spodnji čeljustnici ni ohranjena, zato ne morem z gotovostjo trditi, da gre za zob skeleta 3, je pa to glede na zobne mere zelo verjetno. Omenjenega C 1 nisem odstranil iz alveole, ker bi pri tem najverjetneje poškodoval kost. iii) Pri skeletu 2 je bil ob prevzemu gradiva 1 C prilepljen v alveolo zoba I 1 . Omenjeni 1 C pripada skeletu 3, ki ima delno ohranjeno pripadajočo alveolo, zato sem ga na to mesto tudi prenesel. Poleg tega so bile v dveh primerih napačno določene plo- skve zoba: i) Pri skeletu 2 je I 2 prilepljen v ustrezno alveolo, ven- dar tako, da je z labialno ploskvijo obrnjen v palatinalno smer, s palatinalno ploskvijo pa v bukalno smer. Zob sem pustil prilepljen v nepravilnem položaju. ii) Skelet 5 je imel ob prevzemu dva desna zgornja prva kočnika ( 1 M), enega in situ, drugi pa je bil priložen zgor- Tabela 9. Značilnosti dveh izoliranih zgornjih stalnih zob z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro – zobne mere (v mm), stopnja obrabe po Molnarjevi lestvici, karies, zobni kamen, linearne hipoplazije sklenine in kazalnik obrabe zob TWI***. Table 9. Characteristics of two isolated teeth from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora – tooth measurements (in mm), occlusal attrition stage on the Molnar scale, caries, dental calculus, linear enamel hypoplasia and tooth wear index***. Zob 1 M 2 I MD premer krone 9,9 7,2 VO premer krone 11,7 6,6 Stopnja obrabe* 5 3 Lega kariesa M*, D* O Napredovanost kariesa S, S O Zobni kamen X X LHS O O Kazalnik TWI C 1 0 B 1 0 O/I 4 2 L 1 0 Legenda: MD – meziodistalno, VO – vestibulooralno, M – mezialno, D – distalno, * – karies na zobnem vratu, ** – 8-stopenjska lestvica po Molnarju (1971), *** – Tooth Wear Index (Smith, Knight. 1984), Z/S/N – zunanja/srednja/notranja tretjina dentinskega plašča, LHS – linerana hipoplazija sklenine, O – odsotnost kariesa/zobnega kamna/ LHS, X/Y – zobni kamen nad/pod skleninsko-cementno mejo, C – cervikalno, B – bukalno, O/I – okluzalno/incizalno, L – lingvalno. Legend: MD – mesiodistally, VO – vestibuloorally, M – mesially, D – distally, * – cervical caries, ** – 8-point Molnar's scale (1971), *** – TWI (Smith, Knight, 1984), Z/S/N – outer/middle/inner third of dentine, LHS – linear enamel hypoplasia, O – absence of caries/ calculus/LHS, X/Y – calculus above/below the cementoenamel junction, C – cervically, B – bucally, O/I – occlusally/incisally, L – lingually. 59 Arheo 33, 2016, 39–74 njima čeljustnicama. Ni znano, kateremu skeletu pripada izolirani 1 M, morda skeletu 3. Izračun kronološke starosti posameznikov na osnovi rentgenskih posnetkov zob S človekovo kronološko starostjo so v najboljši korela- ciji meritve relativne obsežnosti pulpine votline na rent- genskih posnetkih prvega in drugega zgornjega sekalca, drugega zgornjega ličnika, drugega spodnjega sekalca, spodnjega podočnika in prvega spodnjega ličnika (Kvaal et al. 1995). Pri skeletu 2 sem starost izračunal iz meri- tev na drugem zgornjem sekalcu (53 let) in iz meritev na vseh treh spodnjih zobeh (44 let), pri skeletu 3 iz meritev na spodnjem podočniku (33 let), pri skeletu 5 pa iz me- ritev na vseh šestih zobeh (58 let). Izolirani zob 2 I, ki ne pripada nobenemu od treh analiziranih skeletov, je glede na obsežnost pulpine votline pripadal mlajšemu odrasle- mu človeku (27 let), kar se sklada z majhno obrabljenost- jo tega zoba (3. stopnja po Molnarjevi lestvici, 2. stopnja po kazalniku TWI). Izračuni so skupaj z antropološkimi ocenami starosti posameznikov prikazani v tabeli 10. Tabela 10. Izračun kronološke starosti skeletov z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro na osnovi rentgenskih posnetkov zob. Table 10. Calculation of the chronological age of the skeletons from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora based on the dental radiographs. Skelet Zob P R A B C M W L Starost (leta) TTR JLT 2 I 2 1,05 0,8 0,04 0,07 0,11 0,41 0,09 0,93 53 a > 50 > 50 I 2 1,16 0,81 0,04 0,07 0,10 0,44 0,09 0,99 44 b C 1 1,04 0,79 0,16 0,10 0,12 0,44 0,11 0,92 P 1 1,15 0,85 0,15 0,18 0,09 0,48 0,14 1,00 3 C 1 1,17 0,83 0,15 0,14 0,17 0,49 -- -- 33 c ca. 30 ca. 20 5 I 1 0,79 0,58 0,00 0,18 0,12 0,33 0,15 0,68 58 d 50-60 40-55 2 I 0,88 0,64 0,00 0,19 0,11 0,36 0,15 0,76 2 P 1,03 0,79 0,14 0,10 0,08 0,43 0,09 0,91 2 I 0,86 0,63 0,00 0,07 0,07 0,32 0,07 0,74 1 C 0,98 0,79 0,00 0,13 0,09 0,40 0,11 0,88 1 P 1,03 0,78 0,15 0,08 0,06 0,42 0,07 0,91 ? 2 I 1,13 0,77 0,29 0,21 0,18 0,52 0,20 0,95 27 a -- -- Legenda: P – razmerje dolžina zobne pulpe/dolžina korenine, R –razmerje dolžina zobne pulpe/dolžina zoba, A – razmerje širina zobne pulpe/ širina korenine v višini skleninsko-cementne meje, B – razmerje širina zobne pulpe/širina korenine pri oddaljenosti ene četrtine dolžine korenine od skleninsko-cementne meje, C – razmerje širina zobne pulpe/širina korenine na sredini korenine, M – povprečje vseh razmerij, W – povprečje B in C, L – povprečje P in R. Regresijske formule za izračun kronološke starosti posameznika na osnovi rentgensko določenih parametrov (Kvaal et al. 1995): a starost = 103,5 – 216,6(M) – 46,6(W – L), b starost = 135,3 – 356,8(M) – 82,5(W – L), c starost = 158,8 – 255,7(M), d starost = 129,8 – 316,4(M) – 66,8(W – L). Ocena kronološke starosti posameznika po standardnih antropoloških postopkih: TTR – Tatjana Tomazo Ravnik, JLT – Jayne-Leigh Thomas (glej Tomazo Ravnik 2012; Thomas 2012). Legend: P – ratio length of pulp/length of root, R – ratio length of pulp/length of tooth, A – ratio width of pulp/width of root at cementoenamel junction, B – ratio width of pulp/width of root at one quarter of the root length from cementoenamel junction, C – ratio width of pulp/width of root at mid-root level, M – mean value of all ratios, W – mean value of width ratios B and C, L – mean value of lengths ratios P and R. Regression formulae for chronological age based on radiographically determined parameters (Kvaal et al., 1995): aAge = 103,5 – 216,6(M) – 46,6(W – L), bAge = 135,3 – 356,8(M) – 82,5(W – L), cAge = 158,8 – 255,7(M), dAge = 129,8 – 316,4(M) – 66,8(W – L). Estimates of chronological age based on standard anthropological procedures: TTR – Tatjana Tomazo – Ravnik, JLT – Jayne-Leigh Thomas (glej Tomazo-Ravnik, 2012; Thomas, 2012). 60 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Razprava Ohranjenost čeljustnic in zobovja Pri arheološkem gradivu lahko stopnjo ohranjenosti čeljustnic prikažemo z deležem ohranjenih zobnih polo- žajev, tj. predelov z (i) zobmi in situ, (ii) s preobliko- vanimi in zapolnjenimi alveolami (izguba zob za časa življenja) in (iii) s praznimi alveolami (izguba zob po smrti) (Caselitz 1998). Ohranjenih zobnih položajev je pri skeletu 5 87,5 % (28/32), pri skeletu 2 100,0 % (32/32), pri skeletu 3 pa 40,6 % (13/32). Vsi trije skeleti skupaj imajo ohranjenih 76,0 % (73/96) zobnih položajev. V gradivu je skupno 49 stalnih zob, med katerimi je 11 sekalcev, 10 podočnikov, 11 ličnikov in 17 kočnikov. Po- leg tega je v čeljustnicah 20 praznih, delno ali v celoti ohranjenih alveol, ker so se pripadajoči zobje izgubili pri izkopavanju arheološkega gradiva in/ali njegovi nadalj- nji obdelavi. Med temi tako imenovanimi po smrti izgu- bljenimi zobmi je 18 enokoreninskih zob (9 sekalcev, 6 ličnikov, 2 kočnika in 1 podočnik) in 2 trikoreninska zoba (oba kočnika). Za skeletno gradivo z arheoloških najdišč je na splošno značilno, da je med zobmi, izgubljenimi po smrti, največ enokoreninskih zob, ker so v primerjavi z večkoreninskimi zobmi slabše pritrjeni v čeljustnice. Obraba zob Rezultati so pokazali, da je obraba zob pri analiziranih bronastodobnih posameznikih nastala skoraj izključno z atricijo in abrazijo. Atricija je posledica griznih in me- zializacijskih sil, abrazija pa posledica brusnih delcev v hrani. Brusni delci so bili lahko sestavina hrane (npr. silikatni fitoliti v hrani rastlinskega izvora) ali pa so se vanjo zanesli med predelavo in pripravo hrane, npr. ka- mniti delci, ki so se pri mletju žita z mlinskimi kamni pomešali z moko (Scott 1997). Kerr (1998a) meni, da je v preteklih obdobjih abrazijo v največji meri pospeševala v Evropi do poznega srednjega veka razširjena navada žvečenja kosti perutnine in drugih manjših živali, ki so zaradi kostnega mozga zelo hranljive. Tretja vrsta obrabe je erozija (fizikalno-kemična obraba zoba), ki pa glede na predstavljene rezultate na zobe bronastodobnih posame- znikov ni imela večjega vpliva. Moški, ki mu je pripadal skelet 5, je imel v mladosti naj- verjetneje normalni griz, mandibularni prognatizem pa se je razvil kasneje z zmanjšanjem višine griza zaradi močne obrabe. Ceperuelo et al. (2015) so takšen prido- bljeni mandibularni prognatizem opisali pri skeletu mo- škega z bakrenodobnega najdišča El Mirador v današnji severni Španiji. Poleg tega so raziskave pokazale, da se je pri preteklih ljudstvih zaradi močne obrabe postopoma spreminjal tudi okluzijski odnos v interkaninem predelu, in sicer od normalnega incizalnega previsa prek okluzi- je zob na zob do obratnega incizalnega previsa (Kaifu 2000). Skeleta 2 in 5 imata skoraj enako povprečno stopnjo ob- rabe spodnjih zob tako po Molnarjevi lestvici (4,2 vs. 4,3) kot po kazalniku TWI (2,6 vs. 2,5), kar kaže na pri- merljivo kronološko starost obeh posameznikov. Pri ske- letu 2 je zelo nenavadna precej večja povprečna stopnja obrabe zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi tako po Molnarjevi lestvici (7,0 vs. 4,2) kot po kazalniku TWI (4,0 vs. 2,6). Nenavaden je tudi večji naklon grizne rav- nine pri zgornjih kakor pri spodnjih kočnikih. Posledica je okluzijsko neujemanje zgornjih in spodnjih zob. Pri žvečenju hrane se zgornji in spodnji zobje obrabljajo pri- bližno enako hitro, zato gre pri skeletu 2 bolj verjetno za posledico neke dodatne aktivnosti, morda uporabe zgor- njih zob pri določenem opravilu. C 1 ima na palatinalni strani poševno zabrušenje, ki bi skupaj z močno obra- bljenostjo sosednjega P 1 lahko nastalo na takšen način. Kakšno opravilo bi lahko povzročilo močnejšo obrabo zgornjih zob, ostaja nerešeno vprašanje. Iz literature po- znamo opise obrabe zgornjih in spodnjih sprednjih zob zaradi obdelave živalskih kož pri lovcih in nabiralcih in žlebičasto obrabo na aproksimalnih ploskvah zob zaradi uporabe koščenih zobotrebcev ali obdelave nitastih ra- stlinskih ali živalskih delov (npr. tetiv) z zobmi (Scott 1997), kar pa je omejeno na posamezne zobe ali skupino zob, zato ni primerljivo s stanjem pri analiziranem skele- tu 2. Druga možna razlaga je, da se je pri delu s skeletnim gradivom v preteklosti zgodila zamenjava in čeljustnice sploh ne pripadajo istemu skeletu. Velikost zobnih kron Mere stalnih zob so uporabne za določitev spola v an- tropologiji in sodni medicini. Najzanesljivejše ločevanje spolov omogoča kombinacija meziodistalnih premerov najmanj šestih stalnih zob (Garn et al. 1977a). Možnosti za analizo so bile v našem primeru zelo omejene, ker so pri skeletu 3 ohranjeni samo trije zobje. Velikost zobnih 61 Arheo 33, 2016, 39–74 kron pri skeletih 2 in 5, ki sta po ugotovitvah antropo- logov pripadala moškima, smo primerjali z velikostjo zobnih kron pri skeletu 3, ki je po njihovih ugotovitvah pripadal ženski. V primerjavo smo poleg zob, ki z goto- vostjo pripadajo skeletu 3 ( 1 C in 1 P), vključili še zob C 1 , ki verjetno pripada skeletu 3, in izolirana zoba 1 M in 2 I, ki verjetno ne pripadata nobenemu od treh analiziranih skeletov. Podatki za paleolitske, mezolitske in sedanje prebivalce Evrope kažejo, da so pri stalnih podočnikih velikostne razlike med spoloma večje kot pri ostalih zo- beh (Garn et al. 1977b; Frayer 1977; Lund, Mörnstad 1999). Naša primerjava je pokazala, da so mere obeh zob, ki pripadata skeletu 3, brez izjeme manjše od mer istovrstnih zob pri skeletih 2 in 5 (tabele 1−6), kar bi lah- ko pomenilo, da je skelet 3 pripadal ženski, ostala dva skeleta pa moškima. Poleg tega so rezultati primerjave skladni z domnevo, da tudi zob C 1 pripada skeletu 3. Nje- gove zobne mere so manjše od mer spodnjih podočnikov, ki pripadajo skeletoma 2 in 5 (tabele 1−6). V nasprotju s tem pa izolirana zoba 1 M in 2 I po velikosti bolj ustrezata moškemu kakor ženskemu zobovju (tabele 1−9), kar ob upoštevanju zaključkov določanja zob pritrjuje trditvi, da ne pripadata nobenemu od treh analiziranih skeletov. Pettenati-Soubayroux et al. (2002) so preizkušali zane- sljivost različnih načinov določanja spola na francoskem zobnem gradivu iz začetka 18. stoletja. Ugotovili so, da sta najzanesljivejša pokazatelja spola kazalnik zgornjih sekalcev (angl. incisor index) in kazalnik spodnjih zob (angl. lower dental index). Prvi je razmerje med meziodi- stalnima premeroma drugega in prvega zgornjega sekal- ca, izraženo v odstotkih ( 2 I 2 MD premer / 1 I 1 MD premer × 100), drugi pa je razlika med meziodistalnima preme- roma spodnjega podočnika in drugega spodnjega sekal- ca, izražena v mm ( 1 C 1 MD premer – 2 I 2 MD premer). Pri skeletu 5 je vrednost kazalnika zgornjih sekalcev (desno 82,4 %, levo 81,2 %) bolj podobna povprečni vrednosti kazalnika za moške (80,5 %) kakor za ženske (76,3 %) iz omenjenega francoskega gradiva. Tudi vrednost kazal- nika spodnjih zob je tako pri skeletu 2 (levo 1,1 mm) kot pri skeletu 5 (desno 1,7 mm) bolj podobna povprečni vrednosti kazalnika za moške (0,97 mm) kakor za žen- ske (0,67 mm) iz francoskega gradiva. Poudariti velja, da gre pri tem za primerjavo s prebivalstveno skupino iz povsem drugega časovnega obdobja in prostora, vsee- no pa so rezultati skladni z interpretacijo na osnovi prve metode. Oblikovni znaki stalnih zob in čeljustnic Zobna morfologija analiziranih bronastodobnih skeletov (odsotnost lopataste in dvojne lopataste oblike pri zgor- njih sekalcih, drugi zgornji sekalci s kronsko-koreninsko palatinalno brazdo, drugi spodnji kočniki s štirimi vršič- ki, dvokoreninski prvi zgornji ličniki, trikoreninski drugi zgornji kočniki) je značilna za kavkaško prebivalstveno skupino. Veliko presenečenje pa je bila ugotovitev, da ima M 3 skeleta 5 poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne) še nadštevilno korenino radix entomolaris (RE). RE se lahko razvije na lingvalni strani spodnjih stalnih in mlečnih kočnikov. Po podatkih iz literature je pri Evropejcih pogostnost trikoreninskega prvega spodn- jega stalnega kočnika manjša od 5 %, pri Afričanih manj- ša od 3 %, v nasprotju s tem pa je njegova pogostnost pri Azijcih med 20 % in 30 % (Scott, Turner II 1997). Po rentgenski oceni ima RE pri sedanjih prebivalcih Slovenije 1,3 % (18/1361) prvih, 0,3 % (4/1575) dru- gih in 1,8 % (13/736) tretjih spodnjih stalnih kočnikov (Strmšek, Štamfelj 2017). Podobni so nekoliko starejši podatki za Nizozemce, po katerih ima RE 1,07 % prvih, 0,14 % drugih in 0,85 % tretjih spodnjih stalnih kočnikov (Visser 1948). Ugotovitev pričujoče raziskave dokazuje, da so nosilci dednega zapisa, ki pri spodnjih kočnikih omogoča razvoj RE, na območju današnje Slovenije živeli že v srednji bronasti dobi. V nasprotju s tem v vzhodni Anatoliji pri skeletih iz železne dobe (1100–600 pr. n. št.) še niso ugotovili nobenega mlečnega (0/15) ali stalnega spodnjega kočnika (0/144) z RE, ugotovili pa so jih pri skeletih iz srednjega veka (10. stol.), in sicer pri obeh skupinah spodnjih kočnikov (Erkman, Kaya 2014). Avtorja domnevata, da so ustrezni dedni zapis na to ob- močje zanesli migracijski tokovi iz Azije šele v srednjem veku. Pri M 3 skeleta 5 sem makroskopsko in celo z lokalnim rentgenskim posnetkom lahko ugotovil le prisotnost dveh rednih korenin, tretjo korenino (RE) pa je pokaza- la šele RTSS. Slednja z veliko ločljivostjo prikaže zobe in sosednje anatomske strukture v vseh treh dimenzijah, zato je v dentalni medicini zelo uporabna za razpozna- vo bolezenskih sprememb in načrtovanje koreninskega zdravljenja zob, vse pogosteje pa se uporablja tudi pri paleodentoloških raziskavah skeletnih ostankov iz pre- teklih obdobij. 62 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Opisi spodnjih kočnikov z RE pri ljudeh iz predzgodo- vinskih obdobij so v literaturi maloštevilni, kar je po- vezano tudi z dejstvom, da so v večini raziskav število korenin določali z makroskopskim pregledom gradiva. To pa zlasti pri kočnikih ni zanesljiv način, ker se teh zob večinoma ne dá odstraniti iz alveol, zato je za ne- posredni pregled dostopen le vratni del zobne korenine. Na železnodobnem najdišču v severnem Pakistanu (Ti- margarha) so pri 15,4 % skeletov (2/13) ugotovili pri- sotnost prvega spodnjega stalnega kočnika z RE, v obeh primerih obojestransko, pri enem skeletu pa tako kot v našem primeru prisotnost tretjega spodnjega stalnega ko- čnika z RE (Lukacs 1983). Na francoskem najdišču pri kraju Rouffignac so med človeškimi skeletnimi ostanki iz železne dobe našli M 2 (1/21) s kratko nadštevilno ko- reninico RE (Sahly et al. 1962). Tudi v zobnem gradivu z nubijskih najdišč (100 pr. n. št.–550 n. št.) je bil med 71 prvimi spodnjimi stalnimi kočniki le en trikoreninski zob (1,7 %) (Turner II, Markowitz 1990). Na železnodobnih najdiščih južne Italije (9. do 2. stol. pr. n. št.) niso na- šli nobenega trikoreninskega prvega spodnjega stalnega kočnika, kar je presenetljivo glede na številčnost vzorca (279 skeletov) (Coppa et al. 1998). Kronološka starost posameznikov Uporabljena metoda, ki so jo razvili Kvaal et al. (1995), omogoča izračun kronološke starosti odraslega posamez- nika na osnovi meritev velikosti pulpine votline na peria- pikalnih rentgenskih posnetkih zob. Metoda temelji na rentgenskih posnetkih zob današnjih Norvežanov, vendar se je izkazala za uporabno tudi pri analizi arheološke- ga skeletnega gradiva. Przystańska et al. (2015) so pri skeletnih ostankih osmih odraslih ljudi s poljskega bro- nastodobnega najdišča ugotovili skladnost med ocenami starosti, ki so bile izračunane po omenjeni dentalni me- todi, in tistimi, ki so temeljile na osteoloških kriterijih. Kvaal in During (1999) sta pri skeletnih ostankih posad- ke švedske vojaške ladje Vasa, ki se je potopila leta 1628, ugotovili ujemanje dentalne in osteološke ocene starosti pri 11 od skupno 15 posameznikov, pri katerih je bilo mogoče določiti starost po obeh metodah. Pri skeletu 2 sem na osnovi rentgenskega posnetka zoba I 2 izračunal kronološko starost 53 let. Antropološki oce- ni sta bili pri tem skeletu enotni (> 50 let) (tabela 10). Popolna zakostenelost incizivnega šiva in znaki zakos- tenevanja preostalih treh nebnih šivov prav tako kažejo na starost 50 let ali več (Mann et al. 1991). Ker pa zaradi manjše obrabljenosti spodnjih zob v primerjavi z zgorn- jimi zobmi ter okluzijskega neujemanja zobnih lokov ne izključujem možnosti, da čeljustnice ne pripadajo istemu skeletu, sem kronološko starost izračunal še na osnovi rentgenskih posnetkov treh spodnjih zob. Rezultat (44 let) bi lahko potrjeval omenjeno možnost. Pri skeletu 3 sem na osnovi rentgenskega posnetka zoba C 1 izračunal kronološko starost 33 let, kar se bolj ujema z eno (ca. 30 let) kakor z drugo antropološko oceno (ca. 20 let). Vendar pa v prid starosti okrog 30 let govorita tudi popolna zakostenelost incizivnega šiva, ki se navadno ne razvije pred 30. letom starosti (Mann et al. 1987), in Tabela 11. Razvrstitev karioznih in manjkajočih zob z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro po zobnih skupinah. Table 11. Distribution of carious and missing teeth in the skeletons from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. Zgornji zobni lok Št. zob in situ 2 3 5 3 1 1 3 0 18 Št. izoliranih zob 0 1 0 0 0 1 0 0 2 Št. PM izgubljenih zob 4 3 1 2 3 0 0 3 16 Št. AM izgubljenih zob 0 0 0 1 1 2 0 0 4 Št. karioznih zob 0 0 0 1 0 1 2 0 4 Vrsta zoba I1 I2 C P1 P2 M1 M2 M3 Skupaj Št. zob in situ 2 3 4 3 4 4 4 4 28 Št. izoliranih zob 0 0 1 0 0 0 0 0 1 Št. PM izgubljenih zob 2 1 0 1 0 0 0 1 5 Št. AM izgubljenih zob 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Št. karioznih zob 0 0 0 0 0 2 1 0 3 Spodnji zobni lok Legenda: PM – po smrti (post mortem), AM – za časa življenja (ante mortem) Legend: PM – postmortally, AM – intravitally 63 Arheo 33, 2016, 39–74 zmerna obrabljenost zob (4,7 po 8-stopenjski Molnarjevi lestvici). Pri skeletu 5 sem na osnovi rentgenskih posnetkov šestih zob izračunal kronološko starost 58 let, ki se bolj uje- ma z eno (50–60 let) kakor z drugo antropološko oceno (40–55 let). Na osnovi nebnih šivov (povsem zakostenela incizivni šiv in srednji del prečnega šiva, nezakostenel prednji sredinski nebni šiv) lahko sklepamo le, da je bila oseba starejša od 40 let. Zobni karies Zobni karies je razgradnja trdih zobnih tkiv zaradi delo- vanja kariogenih bakterij. Od treh bronastodobnih skele- tov je le eden brez kariesa (moški skelet 5). V analizira- nem gradivu je 14,3 % (7/49) karioznih zob: pet zob pri skeletu 2 (5/21), en zob pri skeletu 3 (1/3), nič zob pri skeletu 5 (0/23), poleg tega ima karies še eden od dveh izoliranih zob. Dva zoba imata po dve kariozni spremem- bi, pet zob pa po eno. Med sedmimi karioznimi zobmi so trije prvi kočniki ( 1 M, 1 M 1 ), trije drugi kočniki ( 2 M 2 , 2 M) in en prvi ličnik ( 1 P) (tabela 11). Prevladujoča prizade- tost kočnikov ni presenetljiva, saj se je karies v vseh ob- dobjih najpogosteje pojavljal pri tej zobni skupini, zlasti na prvem in drugem kočniku, manj pogosto na ličnikih, karies na sekalcih in podočnikih pa je bil redkost vse do obdobja po letu 1000 n. š. (Caselitz 1998). Ugotovljeni delež karioznih stalnih zob (14,3 %) je zna- čilen za način preživljanja, ki temelji na poljedelstvu (2,2–26,9 %) (Turner II 1979), se pa uvršča v zgornji del razpona vrednosti za evropska bronastodobna najdišča (slika 14). Zanimivo je, da je tudi v 2500 do 3000 let mlajšem srednjeveškem skeletnem gradivu iz Središ- ča ob Dravi primerljivih 15,8 % karioznih stalnih zob (Štamfelj 2004). Primerljiv odstotek navajajo še Cucina et al. (1999), ki so pregledali 430 stalnih zob z zgodn- jebronastodobnih najdišč na območju Trentina v današ- nji Italiji. Prebivalci tega območja so imeli v neolitiku le 4,1 % karioznih stalnih zob, kar je značilno za prehrano, ki vsebuje malo ogljikovih hidratov, v bakreni dobi 6,2 % karioznih stalnih zob, v zgodnji bronasti dobi pa že 16,1 % karioznih stalnih zob. V današnji španski Valen- cii so primerljiv delež karioznih stalnih zob ugotovili na bronastodobnem najdišču Castellets (17,1 %), na ostalih dveh najdiščih iz istega obdobja je bil delež manjši (Vi- nalopó, 8,9 %; Cova dels Blaus, 5,4 %) (Polo-Cerdá et al. 2007). Delež karioznih stalnih zob je bil manjši tudi na srednjebronastodobnem najdišču Tiszafüred na severo- vzhodu današnje Madžarske (3,2 % ali 123/3903) (Ube- laker, Pap 1996), na zgodnjebronastodobnem najdišču Rogalin na vzhodu današnje Poljske (1,1 % ali 2/178) (Przystańska et al. 2015) in na zgodnjebronastodobnih najdiščih na območju današnje osrednje Nemčije (5,8 % ali 110/1896) (Nicklisch et al. 2016). Tudi v megalit- skem gradivu (1800 pr. n. št.) z najdišča Roche v današnji osrednji Franciji je karioznih le 4,2 % (25/610) stalnih zob (Brabant, Cordier 1966). Večanje pogostnosti kariesa od neolitika do bronaste dobe povezujejo s spremembami prehrane zaradi postop- nega prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu in živinoreji. Epidemiološke raziskave so pokazale, da ob- staja povezava med prevalenco kariesa in količino zau- žitih ogljikovih hidratov (monosaharidov, disaharidov in polisaharida škroba) (Turner II 1979; Kelley et al. 1991). Žitarice vsebujejo škrob, ki ima podobno pospešujoč učinek na razvoj kariesa kakor sladkorji (Johansson, Birkhed 1999). Mleko vsebuje laktozo v majhni kon- centraciji, vendar v splošnem velja za nekariogeno ali celo antikariogeno, ker vsebuje kazein, kalcij in fosfat, ki zavirajo razvoj kariesa (Johansson, Birkhed 1999). V nasprotju s prej omenjenim trendom so za območje današnje osrednje Nemčije ugotovili, da je bil delež ka- rioznih zob v starejšem neolitiku (8,6 %) večji kakor v srednjem neolitiku (4,9 %), mlajšem neolitiku (5,5 %) in v zgodnji bronasti dobi (5,8 %) (Nicklisch et al. 2016). Temu trendu je sledila prevalenca kariesa, ki je bila v sta- rejšem neolitiku (54,8 %) večja kakor v srednjem (44,0 %) in mlajšem neolitiku (38,3 %) in v zgodnji bronasti dobi (35,6 %). Meritve količine dušikovega izotopa 15 N v kosteh, ki so jih opravili omenjeni avtorji, kažejo, da se je na tem območju skozi obdobje neolitika postopoma večal delež proteinov v prehrani (meso in mlečni izdel- ki), kar bi lahko povezali z upadanjem pogostnosti ka- riesa. Opisane razlike med najdišči (pogostnost kariesa in njeno spreminjanje skozi čas) bi bile lahko povezane z regionalnimi razlikami v naravnem okolju in posle- dično prehrani predzgodovinskih ljudstev. Ob tem vel- ja omeniti, da na razvoj kariesa poleg vrste in količine ogljikovih hidratov v prehrani vplivajo še številni drugi dejavniki (pogostnost uživanja hrane, konsistenca hrane, količina in sestava sline, genetski dejavniki, ki določajo oblikovne lastnosti in velikost zob ter mineraliziranost in mikrostrukturo trdih zobnih tkiv, količina fluorja in 64 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro drugih elementov v sklenini, nekatere sistemske bolezni itd.), ki jih pri predzgodovinskih ljudstvih slabo poznamo (Tayles et al. 2009). Pri zobeh z Brezja pod Brinjevo goro je vseh devet kario- znih sprememb na zobnem vratu (osem na aproksimalnih ploskvah in ena na bukalni ploskvi) in vse so bile omeje- ne na posamezno zobno ploskev. Tudi pri bronastodobnih prebivalcih iz severovzhodnega predela današnje Ma- džarske je bilo največ karioznih sprememb na zobnem vratu (41,5 %), sledile so kariozne spremembe na zobnih koreninah (21,1 %), na griznih ploskvah (14,6 %), kari- ozno uničenje zobne krone (14,6 %) in karies na apro- ksimalnih ploskvah zobnih kron (8,1 %) (Ubelaker, Pap 1996). Za razliko od tega se pri sedanjem prebivalstvu karies najpogosteje razvije na zobnih kronah kočnikov in ličnikov, in sicer največkrat v fisurnem sistemu na gri- znih ploskvah, nato na njihovih aproksimalnih ploskvah. Pojavljanje kariesa na zobnem vratu in koreninah name- sto na griznih ploskvah pri predzgodovinskih prebival- stvenih skupinah povezujejo z veliko obrabo zob (Maat, Van der Velde 1987; Meinl et al. 2010). Okluzalna obra- ba je povzročila zgodnje preoblikovanje griznih ploskev kočnikov in ličnikov, predvsem izgubo fisur, ki so predi- lekcijsko mesto za razvoj okluzalnega kariesa. Poleg tega se je obraba zobnih kron delno izravnavala z izraščanjem zob, kar je razgalilo vratni del zobne korenine, ki ga sicer pokrivajo obzobna tkiva. Apikalno umikanje obzobnih tkiv pa je lahko pospešila parodontalna bolezen. Po rentgenski oceni segata dve kariozni spremembi v zunanjo tretjino dentinskega plašča, štiri kariozne spre- membe v srednjo tretjino dentinskega plašča, tri pa v notranjo tretjino dentinskega plašča. Nobena kariozna sprememba rentgensko ne sega do pulpine votline, zato domnevam, da zobna pulpa nobenega od prizadetih zob ni bila nepopravljivo okvarjena. Posledica ugotovljenih karioznih sprememb bi lahko bila preobčutljivost zob na toplotne in kemične dražljaje, spontanih bolečin pa posa- mezniki zaradi tega niso imeli. Če bi ti ljudje živeli dlje, Slika 14. Odstotek karioznih stalnih stalnih zob v gradivu iz gomile pod Brinjevo goro (rdeče) in v gradivih z drugih evropskih bronastodobnih najdišč (modro). Figure 14. Percentage of the carious permanent teeth in the bone assemblage from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora (red) and from other European Bronze Age sites (blue). Viri: 1 – Przystánska et al. 2015, 2 – Ubelaker, Pap 1996, 3 – Brabant, Cordier 1966, 4 – Polo-Cerdá et al. 2007), 5 – Nicklisch et al. 2015, 6 – Cucina et al. 1999. 0 5 10 15 20 1,1 3,2 4,2 5,4 5,8 8,9 14,3 16,1 17,1 Delež karioznih zob (%) Država, bronastodobno najdišče (število zob) [referenca] 65 Arheo 33, 2016, 39–74 bi karies po vsej verjetnosti najprej dosegel zobno pulpo pri 2 M 2 skeleta 2 in pri 1 P skeleta 3. Kronični apikalni parodontitis Kronični apikalni parodontitis (KAP) je vnetje, ki se raz- vije ob koreninski konici okuženega avitalnega zoba. Na čeljustni kosti se kaže kot apikalna osteolitična spremem- ba. V večini primerov se razvije ob zobeh, pri katerih sta karies ali obraba dosegla zobno pulpo. Apikalno kostno razgradnjo, ki je nastala zaradi KAP, sem makroskopsko in rentgensko ugotovil pri skeletu 2 ob korenini P 1 . Nastanek KAP je bil v tem primeru vzroč- no povezan z odprtjem pulpnega prekata zaradi močne obrabe, kar je mikroorganizmom iz ustne votline omo- gočilo vstop v notranjost zoba. Pri istem posamezniku je bil KAP morda prisoten tudi ob zobeh 2 P 2 , vendar to zaradi slabe ohranjenosti alveol in izgube zob po smrti ni povsem jasno. V analiziranem bronastodobnem gradivu sem morebitno prisotnost apikalne kostne razgradnje lahko ugotavljal pri 67 zobeh (47 zob in situ ter 20 alveol, ki pripadajo po smrti izgubljenim zobem). Delež zob s KAP je bil 1,5 % (1/67), kar je, upoštevaje majhnost vzorca, primerljivo z 0,42-odstotnim deležem (17/4032) pri bronastodobnih prebivalcih današnje Madžarske (Ubelaker, Pap 1996), vendar precej manj od 6,6-odstotnega deleža (23/349) pri zgodnjebronastodobnih prebivalcih današnjega Trentina v Italiji (Cucina et al. 1999). Brothwell (1963) je pri pre- gledu 910 zob iz obdobja mezolitika v Evropi in Sever- ni Afriki ugotovil 39 primerov odprtja pulpnega prekata zaradi obrabe (4,3 %), pri tem pa je treba upoštevati, da je bila večina pregledanih zob z najdišč v Severni Afriki, kjer je zaradi suhega peščenega okolja v hrani več abra- zivnih delcev kot v Evropi. Pri srednjeveških prebivalcih Središča ob Dravi je bil delež zob s KAP 1,1 % (14/1307) (Štamfelj 2004). Na klinični potek KAP je na osnovi arheološkega skele- tnega gradiva težko sklepati, domnevajo pa, da so v pred- zgodovinskem času nekateri dejavniki delovali v smislu manjše verjetnosti nastanka težjih vnetnih zapletov (Kerr 1998a; Alt et al. 1998). Večina KAP je bila, tako kot pri P 1 skeleta 2, odprtega tipa (odprt pulpni prekat), kar je omogočalo drenažo, to pa zmanjšuje verjetnost nastanka gnojnega vnetja. Poleg tega se je zaradi močne obrabe in posledičnega hitrega izraščanja zob anatomski odnos med koreninskimi konicami in narastišči obraznih mišic spremenil tako, da se vnetni procesi v večini primerov niso širili v globlje predele obraza in vratu, kar bi vodilo v težje, tudi življenjsko nevarne okužbe. Za časa življenja izgubljeni zobje Manjkajoč zob sem opredelili kot izgubljen za časa ži- vljenja, kadar je bila pripadajoča alveola delno ali v ce- loti zapolnjena s kostnino. Moški, ki mu je pripadal ske- let 2, je za časa življenja izgubil oba prva zgornja stalna kočnika, moški, ki mu je pripadal skelet 5, pa po vsej verjetnosti ni izgubil nobenega zoba. Najslabše je ohra- njeno zobovje ženske, ki ji je pripadal skelet 3, ohranjeni odlomki čeljustnic pa kažejo, da je za časa življenja izgu- bila najmanj pet zob ( 2 I, P 1,2 in 2,1 M). Rentgenski posnetki so pokazali, da je bilo vseh sedem zob ekstrahiranih v celoti, brez v kosti zaostalih koreninskih odlomkov. Pri vseh treh posameznikih skupaj je bilo za časa življe- nja izgubljenih 9,6 % zob (7 zob/73 zobnih položajev). Podatek je ob upoštevanju majhnosti vzorca primerljiv s tistimi za druga evropska bronastodobna najdišča. Pri bronastodobnih prebivalcih današnje Madžarske je bila pogostnost za časa življenja izgubljenih zob 4,7 % (229/4858) (Ubelaker, Pap 1996). Pri prebivalcih dana- šnjega italijanskega Trentina se je delež za časa življenja izgubljenih zob povečal s 6,5 % v neolitiku in 2,6 % v bakreni dobi na 13,1 % v zgodnji bronasti dobi (Cucina et al. 1999). Srednjeveški prebivalci Središča ob Dravi so za časa življenja izgubili 8,6 % zob (143 zob/1665 zob- nih položajev) (Štamfelj 2004). Izguba zob za časa življenja ima lahko različno etiolo- gijo. Najpogosteje je posledica napredovanega kariesa, lahko pa tudi napredovane parodontalne bolezni, odkritja pulpnega prekata zaradi obrabe, poškodbe zoba in ne- katerih razvojnih napak zob. Pri skeletih iz gomile pod Brinjevo goro so bili z izjemo 2 I skeleta 3 vsi za časa življenja izgubljeni zobje ličniki (P 1,2 ) in kočniki ( 1 M 1 , 2,1 M). Tudi prej citirana Ubelaker in Pap (1996) poroča- ta o večji pogostnosti izgube za časa življenja pri zobeh transkaninega predela kakor pri zobeh interkaninega pre- dela, kar naj bi predvsem odražalo večjo dovzetnost za karies pri prvi skupini. 66 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Parodontalna bolezen V literaturi navajajo za razdaljo SCM-RAK pri zdravih obzobnih tkivih mladih odraslih ljudi vrednosti od 1,3 do 3,0 mm (Lennon, Davies 1974; Gjermo et al. 1984; Štamfelj 2004). Pri parodontalni bolezni je ta razdalja zaradi razgradnje kosti povečana, vendar pa se s staro- stjo povečuje tudi fiziološko zaradi postopnega izrašča- nja zob, zlasti pri veliki obrabi zob, zato pri skeletnem gradivu ni zanesljiv pokazatelj prisotnosti parodontalne bolezni (Clarke, Hirsch 1991). Skladno s priporočili iz li- terature je bilo v tej raziskavi merilo prisotnosti parodon- talne bolezni povečana razdalja SCM-RAK (> 4 mm) z znaki vnetne razgradnje kosti, kamor spadajo spremenje- na oblika alveolnega roba, ki ne posnema oblike SCM, manjkajoča povrhnja kompakta in vidni številni razširje- ni nutritivni foramni (Strohm, Alt 1998). Prisotnost znakov parodontalne bolezni sem lahko ugota- vljal pri skeletih 2 in 5, pri skeletu 3 pa je ohranjenost če- ljustne kosti preslaba. Rezultati kažejo, da se je parodon- talno zdravje moških, ki sta jima pripadala skeleta 2 in 5, kljub primerljivi starosti močno razlikovalo. Pri skeletu 5 so znaki parodontalne bolezni prisotni le ob dveh zobeh, pri skeletu 2 pa ob 12 zobeh in pri skoraj polovici teh zob je bila bolezen napredovana. Takšno stanje je rezultat naravnega poteka bolezni. Tudi epidemiološke raziskave pri današnjih prebivalstvenih skupinah so pokazale, da za razvoj parodontalne bolezni niso dovzetne vse osebe. Za napredovano parodontalno boleznijo, ki ogroža obstoj zob, oboli med 10 % in 20 % oseb (Papapanou, Wen- nström 1990). Kljub temu da ima večina prebivalstva s starostjo slabše stanje obzobnih tkiv, prizadene parodon- talna bolezen tudi v starejših prebivalstvenih skupinah le del prebivalstva (Brown et al. 1989). Pri bronastodobnih skeletih so znaki parodontalne bo- lezni prisotni ob 11 kočnikih (štirih zgornjih in sedmih spodnjih), dveh zgornjih ličnikih in enem zgornjem se- kalcu. Prevladujoča prizadetost kočnikov se ujema z re- zultati epidemioloških raziskav pri živečih in preteklih populacijah (Kerr 1991). Pri srednjeveških prebivalcih Središča ob Dravi je bila največja kostna razgradnja iz- merjena v zgornji čeljusti ob kočnikih, v spodnji čeljusti pa ob kočnikih in sekalcih (Štamfelj 2004). V primerjavi z zobnim kariesom je naravna zgodovina parodontalne bolezni slabo poznana. Primerjavo rezulta- tov različnih študij otežujejo majhni vzorci in neenotnost meril za določitev prisotnosti parodontalne bolezni. Iz- postaviti pa velja obsežno raziskavo na skeletnih gradi- vih z Britanskega otočja (Kerr 1998b). Avtor je določal spremembe na alveolni kosti pri 504 skeletih iz predzgo- dovinskega obdobja, srednjega veka, 17., 18. in 19. sto- letja in pri tem ugotovil, da je pogostnost parodontalne bolezni v zadnjih 3000 letih kljub velikim spremembam oralnega okolja ostala nespremenjena. Zobni kamen Skupno je v gradivu 75,5 % (37/49) zob z zobnim ka- mnom. Skelet 5 ima zobni kamen na 87,0 % (20/23) zob. Pri vseh zobeh je pritrjen na anatomsko krono (supragin- givalni zobni kamen), kar se sklada z zdravo alveolno kostjo pri tem posamezniku. Skelet 2 ima zobni kamen na 66,7 % (14/21) zob. Upoštevaje njegovo lego glede na SCM in prizadetost alveolne kosti, sklepam, da gre pri 57,1 % (12/21) zob za supragingivalni zobni kamen, pri 9,5 % (2/21) zob pa za subgingivalni zobni kamen. Subgingivalni zobni kamen je prisoten samo na 1 M 1 , ob katerih so vidni znaki napredovane parodontalne bole- zni. Znano je, da nastane subgingivalni zobni kamen v predelu parodontalnega žepa kot stranski proizvod vne- tja (Lang et al. 2008). Prisotnost zobnega kamna olajša kopičenje bakterijskega zobnega plaka, vendar ni nepo- sredni vzročni dejavnik parodontalne bolezni, zato ne preseneča, da sta se moška kljub približno enaki količini supragingivalnega zobnega kamna in primerljivi staro- sti močno razlikovala glede parodontalnega zdravja; pri enem je bila ob slabi polovici zob prisotna (mestoma napredovana) razgradnja alveolne kosti, pri drugem je bila alveolna kost praktično zdrava. Skelet 3 ima zobni kamen na anatomski kroni enega od treh ohranjenih zob, prav tako je zobni kamen prisoten na anatomski kroni obeh izoliranih zob. Supragingivalni kamen je prisoten na 71,4 % (35/49) vseh ohranjenih zob. Pri veliki večini zob gre za majhno količino zobnega kamna, vendar je treba upoštevati, da je ocena količine zobnega kamna pri arheološkem gradi- vu zaradi posmrtnega krušenja nezanesljiva. Pogostnosti zgornjih (72,7 % oz. 8/11) in spodnjih interkaninih zob (70,0 % oz. 7/10) s supragingivalnim zobnim kamnom se ne razlikujeta (hi-kvadrat, p = 0,89), nekoliko bliže statistični značilnosti je razlika med zgornjimi (55,6 % oz. 5/9) in spodnjimi transkaninimi zobmi (78,9 % oz. 15/19) (hi-kvadrat, p = 0,20). 67 Arheo 33, 2016, 39–74 Zobje zgornjega interkaninega predela imajo supragingi- valni zobni kamen največkrat na bukalni (45,5 %) in pa- latinalni ploskvi (36,4 %), zobje spodnjega interkaninega predela pa na lingvalni ploskvi (60,0 %). Zobje zgornje- ga transkaninega predela imajo zobni kamen največkrat na bukalni ploskvi (55,6 %), zobje spodnjega transka- ninega predela pa na lingvalni ploskvi (73,7 %). Zobni kamen nastane z mineralizacijo mehkih zobnih oblog. V raziskavi ugotovljena razporeditev supragingivalnega zobnega kamna je običajna in se ujema s položajem izvo- dil velikih žlez slinavk v ustni votlini (Lang et al. 2008). Ustje izvodila predušesne žleze slinavke (glandula paro- tis) leži bukalno ob drugem zgornjem kočniku, ustja iz- vodil podčeljustnične žleze (glandula submandibularis) in podjezične žleze slinavke (glandula sublingualis) pa ležijo pod jezikom (Brand, Isselhard 2003). Linearne hipoplazije sklenine Linearne hipoplazije sklenine (LHS) so nespecifičen od- raz delovanja okoljskih škodljivih dejavnikov na otrokov organizem (Baume, Crawford 1980). Lahko so posledica neustrezne prehrane pri otroku, sistemskih in infekcijskih bolezni (Schultz et al. 1998). Sklenina se po zaključe- nem razvoju ne prenavlja več, zato ostane motnja traj- no zapisana v njeno strukturo. Pri skeletu 2 imata 2 I 2 v sklenini vratne polovice labialne ploskve vsak po dve šibko izraženi linearni hipoplaziji. Vsak par hipoplazij je približno enako oddaljen od SCM, zato ga lahko poveže- mo z istim vzročnim dejavnikom. Iz časovnih določil pri razvoju drugega spodnjega stalnega sekalca (Goodman et al. 1980) lahko določim, da je en par LHS nastal pri starosti 2,5 let, drug par pa pri starosti 3 let. Menijo, da je pri preteklih ljudstvih to obdobje sovpadalo s prekinitvijo dojenja in prehodom na mešano prehrano (Goodman et al. 1980). V našem primeru je to le nepreverjena domne- va. Čas prehoda na mešano prehrano bi lahko opredelili z analizo mikroelementov barija in stroncija v sklenini, ki pa je destruktivna metoda, primerna za večje vzorce (Grupe 1998). V zobnem gradivu iz gomile pod Brinjevo goro ima LHS 33,3 % (2/6) spodnjih sekalcev. V zgodnjebronasto- dobnem gradivu iz današnjega italijanskega Trentina je takšnih spodnjih sekalcev 75,0 % (12/16) (Cucina et al. 1999). LHS sem ugotovil pri 33,3 % (1/3) skeletov oziroma pri 4,1 % (2/49) zob iz gomile pod Brinjevo goro. Objavljeni podatki o pogostnosti hipoplazij skle- nine pri stalnih zobeh z drugih bronastodobnih najdišč se razlikujejo. Pri zgodnjebronastodobnem gradivu z današnje vzhodne Poljske (Rogalin) so jih ugotovili pri 23,1 % (3/13) posameznikov (Przystańska et al. 2015), pri bronastodobnih prebivalcih s severovzhoda današn- je Madžarske (Tiszafüred) le pri 0,5 % (19/3805) stalnih zob (Ubelaker, Pap 1996), v današnji španski Valencii na enem najdišču pri 13,1 % stalnih zob, na drugih štirih najdiščih pri 20,4 do 23,3 % stalnih zob (Polo-Cerdá et al. 2007), v današnji Armeniji pa na enem najdišču (Black Fortress) pri 62 % skeletov, na drugem (Landjik) pri 50 % skeletov (Khudaverdyan 2011). Perikimacije, ki so normalna značilnost površine sklenine, so pri zobnem gradivu iz gomile pod Brinjevo goro pri 8,5-kratni pove- čavi vidne le pri izoliranem 2 I in pri 3 M 3 skeleta 5. Primerjava oralnega zdravja posameznikov, ki so jim pripadali skeleti z bronastodobnega najdišča Brezje pod Brinjevo goro Pri skeletih 2 in 5 so čeljustnice in zobje dobro ohran- jeni, zato je utemeljena primerjava oralnega zdravja obeh posameznikov. Analiza je pokazala, da je bilo oral- no zdravje precej slabše pri moškem, ki mu je pripadal skelet 2, kakor pri moškem, ki mu je pripadal skelet 5 (slika 15), čeprav sta oba iz iste starostne skupine (50–60 let). Moški, ki mu je pripadal skelet 5, za časa življenja najverjetneje ni izgubil nobenega zoba, ni imel zobnega kariesa, apikalnega parodontitisa in hipoplazij sklenine. Parodontalna bolezen je bila prisotna le na lingvalni stra- ni obeh spodnjih tretjih kočnikov. V nasprotju s tem je moški, ki mu je pripadal skelet 2, za časa življenja izgubil oba zgornja prva kočnika, imel je najmanj pet karioznih zob, najmanj en zob z apikalnim parodontitisom in naj- manj dva zoba z linearnimi hipoplazijami sklenine. Poleg tega je bila ob 12 zobeh prisotna parodontalna bolezen, ob petih zobeh je bila napredovana. Oba moška sta ime- la supragingivalni zobni kamen na več kot polovici zob. Moška se nista razlikovala po povprečni stopnji obrabe spodnjih zob (4,2 vs. 4,3 po Molnarjevi lestvici; 2,6 vs. 2,5 po kazalniku TWI); v nasprotju s tem je povprečna stopnja obrabe zgornjih zob precej večja pri moškem, ki mu je pripadal skelet 2 (7,0 po Molnarjevi lestvici, 4,0 po kazalniku TWI), kakor pri moškem, ki mu je pripa- dal skelet 5 (5,2 po Molnarjevi lestvici, 3,3 po kazalniku TWI). 68 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Zobovje ženske, ki ji je pripadal skelet 3, je zelo slabo ohranjeno (odlomki čeljustnic s 3 zobmi), razpoložljivi podatki pa navajajo k domnevi, da je bilo njeno oralno zdravje najslabše, čeprav je bila najmanj 20 let mlajša od obeh moških. Preseneča zlasti to, da je za časa življenja izgubila najmanj pet zob, kar je v nesorazmerju z njeno starostjo (okrog 30 let), pa tudi to, da sta med izgublje- nimi zobmi dva zgornja ličnika (P 1,2 ) in en zgornji seka- lec ( 2 I), kar bi zlasti pri slednjem težko pripisali posledi- cam kariesa. Karies se je v predzgodovinskih obdobjih zelo redko pojavil na sekalcih in podočnikih. Brabant in Cordier (1966) pri megalitskem gradivu (1800 pr. n. št.) iz današnje osrednje Francije nista ugotovila nobenega karioznega zgornjega sekalca (0/65). Zgovoren je tudi podatek, da pri nobenem od 63 posameznikov (23 mo- ških in 40 žensk) iz srednjeveškega grobišča Središče ob Dravi (10.−15. stol.) nisem ugotovil izgube 2,1 I 1,2 , 1 C 1 in 1 P 1 (Štamfelj 2004). Pri ženski, ki ji je pripadal skelet 3, je bila izguba 2 I bolj verjetno posledica poškodbe, morda celo katere od razvojnih napak, ki se pojavljajo pri drugem zgornjem sekalcu (npr. uvihan zob ali glo- boka kronsko-koreninska brazda), ali pa je šlo za ritual- no odstranitev zoba. Ugotovljene razlike med žensko in obema moškima bi deloma lahko bile odraz dvospolnih razlik glede pogostnosti kariesa pri takratnem prebival- stvu. Obstoj takšnih razlik potrjujejo raziskave številnih arheoloških gradiv, vzroki za večjo pogostnost kariesa pri ženskah kot pri moških pa so verjetno socialne in ne fiziološke narave (Larsen et al. 1991). Zaključki V gradivu je 49 stalnih zob: 21 pri skeletu 2, trije pri skeletu 3, 23 pri skeletu 5, dva zoba (desni drugi zgornji sekalec in desni prvi zgornji kočnik) pa ne pripadata no- benemu od analiziranih treh skeletov. Lahko bi pripadala skeletoma 1 in/ali 4 iz iste gomile, pri katerih pa čelju- stnice niso ohranjene. Skelet 3 ima med vsemi tremi skeleti najmanjše zobne krone, kar se ujema z antropološko določitvijo, da je pri- padal ženski, skeleta 2 in 5 pa moškima. Starost ob smrti, izračunana na osnovi rentgenskih pos- netkov zob, je bila najvišja pri moškem, ki mu je pripadal Legenda: n – število ohranjenih zob/ število ohranjenih zobnih položajev, AP – apikalni parodontitis, LHS – linearne hipoplazije sklenine, PB – parodontalna bolezen, PB napred. – napredovana parodontalna bolezen (višina alveolne kosti < 50 % dolžine zoba in/ali prizadetost koreninskega razcepišča 2. ali 3. stopnje), AMIZ – izguba zoba za časa življenja (ante mortem), ZK – zobni kamen, Molnar 7 & 8 – obraba zob 7. ali 8. stopnje po Molnarjevi lestvici (1971). Legend: n – number of preserved teeth/number of preserved tooth positions, AP – apical periodontitis, LHS – linear enamel hypoplasia, PB – periodontal disease, PB napred. – advanced periodontal disease (alveolar bone height < 50% tooth length and/or furcation involvement of 2nd or 3rd degree), AMIZ – intravitally lost teeth, ZK – dental calculus, Molnar 7 & 8 – attrition score 7 or 8 according to the scale of Molnar (1971). 0 20 40 60 80 100 karies AP LHS PB PB napred. AMIZ ZK Molnar 7 & 8 Prizadeti zobje (%) skelet 5 (n=23/28) skelet 2 (n=21/32) skelet 3 (n=3/13) Slika 15. Oralno zdravje moških, ki sta jima pripadala skeleta 2 in 5, ter ženske, ki ji je pripadal skelet 3 (skeletno gradivo iz bronastodobne gomile pod Brinjevo goro). Figure 15. Oral health of the analysed men (Skeletons 2 and 5) and woman (Skeleton 3) from the Bronze Age site at Brezje below Brinjeva gora. 69 Arheo 33, 2016, 39–74 skelet 5 (58 let), sledita moški, ki mu je pripadal skelet 2 (53 let), in ženska, ki ji je pripadal skelet 3 (33 let). Desni drugi zgornji stalni sekalec, ki ne pripada nobenemu od analiziranih treh skeletov, je po takšnem izračunu pripa- dal človeku, staremu 27 let. Računalniška tomografija spodnje čeljustnice skeleta 5 je pokazala, da ima levi tretji kočnik poleg dveh rednih korenin (mezialne in distalne) še nadštevilno korenino na lingvalni strani – radix entomolaris (RE). Na evropskih predzgodovinskih najdiščih so našli in opisali le nekaj spodnjih kočnikov z RE, pa tudi pri recentnih Kavkazcih je njihova pogostnost majhna. Najdba posredno dokazu- je, da so nosilci dednega zapisa, ki usmerja razvoj te do- datne korenine, na območju današnje Slovenije živeli že v času srednje bronaste dobe. Močno obrabljenost in razmeroma velik delež karioznih zob v vzorcu (14,3 %) bi lahko povezali z abrazivno pre- hrano pretežno rastlinskega izvora. Pri skeletu 2 presene- ča precej večja obrabljenost zgornjih zob v primerjavi s spodnjimi zobmi, kar bi lahko nastalo kot posledica upo- rabe zgornjih zob pri določenem opravilu ali pa se je pri rokovanju z gradivom v preteklosti zgodila zamenjava in čeljustnici sploh ne pripadata istemu skeletu. Rezultati kažejo, da so se analizirani bronastodobni posa- mezniki zelo razlikovali glede oralnega zdravja. Moški, ki mu je pripadal skelet 5, je do konca svojega življenja obdržal popolno in nekariozno zobovje ter z izjemo dveh zob zdravo alveolno kost. Moški, ki mu je pripadal skelet 2, je za časa življenja izgubil dva kočnika, imel je naj- manj pet karioznih zob, najmanj en zob z apikalnim paro- dontitisom, najmanj dva zoba z linearnimi hipoplazijami sklenine in 12 parodontalno obolelih zob, med katerimi je bilo pet zob z napredovano obliko bolezni. Ženska, ki ji je pripadal skelet 3 in je umrla vsaj 20 let mlajša od obeh moških, je za časa življenja izgubila najmanj pet zob, med katerimi sta celo en zgornji sekalec in dva zgor- nja ličnika, kar kljub zelo slabi ohranjenosti zobovja in čeljustnic navaja k sklepu, da je bilo njeno oralno zdravje najslabše. Analiza arheoloških skeletnih najdb je timsko delo, pri katerem sodelujejo arheologi, antropologi in sodelavci različnih biomedicinskih strok. Zobje so zaradi svojih lastnosti (npr. obstojnost, pretežno dedna določenost ve- likosti in oblike, ontogenetska stabilnost) zelo informa- tivno raziskovalno gradivo. To dokazuje tudi pričujoča paleodontološka raziskava, ki temelji na ostankih samo treh posameznikov, kljub temu pa je prispevala številne zanimive ugotovitve in s tem doprinesla k boljšemu po- znavanju prebivalstva, ki je v času srednje bronaste dobe živelo na ozemlju današnje Slovenije. Izziv za priho- dnost predstavljajo doslej neraziskana skeletna gradiva iz domačih muzejskih zbirk in uporaba nekaterih novejših raziskovalnih metod, npr. določanje mikroelementov in izotopov v sklenini ter analiza zobne mikroobrabe. Zahvala Iskreno se zahvaljujem: - inženirjem radiologije Boštjanu Frlanu, Mojci Lah, Marjani Longar, Tadeji Salkič in Nataši Torner s Sto- matološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za izdelavo rentgenskih posnetkov skeletnega gradiva, - Zobnemu rentgenu Rudnik iz Ljubljane, še posebej inženirju radiologije Urošu Horjaku, za računalniško tomografijo spodnjih čeljustnic, - anonimnima recenzentoma, ki sta mi s svojimi pripom- bami pomagala izboljšati besedilo. 70 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro Palaeodontological analysis of the skeletal remains from the Bronze Age tumulus at Brezje below Brinjeva gora (Summary) The contribution presents the results of the palaeodon- tological analysis performed on the human remains excavated in 1956 in a Bronze Age tumulus at Brezje, eastern Slovenia. The remains date to the Middle Bronze Age (1600–1500 BC) and have been attributed to the tu- mulus culture. Two male (Nos. 2 and 5) and two female skeletons (Nos. 3 and 4) were found in the tumulus. The excavation revealed the maxillae and mandibles of all four skeletons, but those of Skeleton 4 were later lost. The analysis has examined the dental status, size and morphology of teeth as well as dental pathologies, tooth wear and enamel hypoplasia. In addition, the dental age of each individual has been estimated according to the radiographic method (Kvaal et al. 1995). Several mod- ern technologies have been used, including dental micro- scope, periapical and panoramic radiography and cone- beam computed tomography (CBCT). Analysis of the crown diameters indicates that Skeleton 3 was female whereas Skeletons 2 and 5 were male. The dental age of the woman has been estimated at around 30 years, that of the men at between 50 and 60 years. This is in broad agreement with the estimates provided by the use of other anthropological methods. The 49 surviving permanent teeth include two ( 2 I and 1 M) that do not be- long to any of the three individuals. The maxillae and mandibles of both men are well pre- served. The dentition of Skeleton 5 was disease-free with the exception of the boardlike border of the limbus alveolaris in the mandibular third molar region. This is regarded as a sign of periodontal disease. In contrast, the man of Skeleton 2 lost two teeth ( 1 M 1 ) during lifetime, he had five carious teeth ( 2 M 2 , 2,1 M 1 ), at least one tooth (P 1 ) with apical periodontitis associated with heavy wear and opening of the pulp cavity, twelve teeth ( 3,2 M 2,3 , 3,2,1 M 1,2 , P 1,2 , I 2 ) with evidence of alveolar resorption indicating periodontal disease and at least two teeth ( 2 I 2 ) exhibiting linear enamel hypoplasia. In both men, small to moderate amounts of calculus were present on most teeth. In the female Skeleton 3, only fragments of the jaws and three teeth survive; one of them is carious ( 1 P). There is evi- dence that she lost at least five teeth ( 2 I, P 1,2 , 2,1 M) during her lifetime, suggesting that her oral health was the worst of all three individuals in spite of her dying at least twen- ty years younger than the two men. All dentitions show heavy wear with dentine exposure. Heavy wear, relatively high percentage of carious teeth (14.3%) and cervical location of all carious lesions are consistent with a plant-based subsistence. Surprisingly, the maxillary teeth of Skeleton 2 are considerably more worn than his mandibular teeth. Average scores for max- illary and mandibular teeth on the Molnar’s scale were 7.0 and 4.2, respectively. Moreover, the plane of attrition is considerably steeper in maxillary than in mandibular posterior teeth. All this may indicate extramasticatory use of teeth; however, it is more likely that the jaws do not belong to the same individual. In the male Skeleton 5, CBCT of the mandible revealed the presence of super- numerary root radix entomolaris (RE) on the left third molar. This represents the earliest evidence to date for the appearance of RE on Slovenian and probably also Euro- pean territory. This radicular variant is rare in living and skeletal Caucasian populations and probably entered Eu- rope from Asia, where it is most common. How and when this happened is currently not known. The identification of RE would not be possible without CBCT, which best illustrates the potential held by modern imaging methods in the field of palaeodontology. 71 Arheo 33, 2016, 39–74 Literatura / References ALT, K. W., J. TÜRP, R. WÄCHTER 1998, Periapical lesions − clinical and anthropological aspects. – V/In: K. W. Alt, F. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Den- tal Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 247−276. BALCI, Y ., M. YA VUZ, S. CAĞDIR 2005, Predictive accuracy of sexing the mandible by ramus flexure. – Homo 55, 229–237. BAUME, R. M., M. CRAWFORD 1980, Discrete dental trait asymmetry in Mexican and Belizean groups. – Ame- rican Journal of Physical Anthropology 52, 315–321. BRABANT, H., G. CORDIER 1966, é tude des dents et des fragments de maxillaires du dolmen de la Roche, Commune de Manthelan (Inder-et-Loire). – Bulletin de la Société royale belge d‘Anthropologie et de Préhistoire 77, 5–29. BRAND, R. W., D. E. ISSELHARD 2003, Anatomy of orofacial structures. St. Louis. BROTHWELL, D. R. 1963, The macroscopic dental pathology of some earlier human populations. – V/In: D. R. Brothwell (ur./ed.), Dental anthropology, Oxford, 271–288. BROWN, L. J., R. C. OLIVER, H. LÖE 1989, Perio- dontal diseases in the U. S. in 1981: prevalence, severity, extent, and role in tooth mortality. – Journal of Periodon- tology 60, 363–370. CASELITZ, P. 1998, Caries – ancient plague of human- kind. – V/In: K. W Alt, F. W Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.) Dental Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 203–226. CEPERUELO, D., M. LOZANO, F. DURAN-SIN- DREU, M. MERCADé 2015, Supernumerary forth mo- lar and dental pathologies in a Chalcolithic individual from the El Mirador Cave site (Sierra de Atapuerca, Bur- gos, Spain). – Homo 66, 15–26. CLARKE, N. G., R. S. HIRSCH 1991, Physiological, pulpal and periodontal factors influencing alveolar bone. – V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Advances in dental anthropology, New York, 241–266. COPPA, A., A. CUCINA, D. MANCINELLI, R. V AR- GIU, J. CALCAGNO 1998, Dental anthropology of Central-Southern, Iron-Age Italy: the evidence of metric versus nonmetric traits. – American Journal of Physical Anthropology 107, 371–386. CUCINA, A., M. LUCCI, R. V ARGIU, A. COPPA 1999, Dental evidence of biological affinity and environmental conditions in prehistoric Trentino (Italy) samples from the Neolithic to the Early Bronze Age. – International Journal of Osteoarchaeology 9, 404–416. ERKMAN, A. C, F. KAYA 2014, Morphological varia- tions of three-rooted mandibular molars in ancient Ana- tolian populations (Dilkaya mound, Van, Turkey): a li- terature review on world populations. – Mediterranean Archaeology and Archaeometry 14, 1–11. FRAYER, D. W. 1977, Dental sexual dimorphism in the European upper Paleolithic and Mesolithic. – Journal of Dental Research 56, 871. GARN, S. M., P. E. COLE, R. L. WAINWRIGHT, K. E. GUIRE 1977a, Sex discriminatory effectivenes using combinations of permanent teeth. – Journal of Dental Research 56, 697. GARN, S. M, C. L. BRACE, P. E. COLE 1977b, Use of crown areas in odontometric analysis. – Journal of Den- tal Research 56, 876. GJERMO, P., H.-T. BELLINI, S. V . PEREIRA, J. G. MARTINS., J. R. FERRACYOLI 1984, Prevalence of bone loss in a group of Brazilian teenagers assessed on bite-wing radiographs. – Journal of Clinical Periodon- tology 11, 104–113. GOODMAN, A. H., G. J. ARMELAGOS, J. C. ROSE 1980, Enamel hypoplasias as indicators of stress in three prehistoric populations from Illinois. – Human Biology 52, 515–528. GRUPE, G. 1998, ‘Archives of childhood‘ – The rese- arch potential of trace element analysis of ancient human dental enamel. – V/In: K. W. Alt, F. W. Rösing, M. Tesc- hler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropology: fundamen- tals, limits, and prospects, Wien, New York, 337 –347. 72 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro JOHANSSON, I., D. BIRKHED 1999, Diet and caries process. – V/In: A. Thylstrup, O. Fejerskov (ur./eds.), Textbook of clinical cariology, Copenhagen, 283–310. KAIFU, Y . 2000, Tooth wear and compensatory mo- dification of the anterior dentoalveolar complex in hu- mans. – American Journal of Physical Anthropology 111, 369–392. KERR, N. W. 1991, Prevalence and natural history of periodontal disease in Scotland – The mediaeval period (900–1600 A.D.). – Journal of Periodontal Research 26, 346–354. KERR, N. W. 1998a, Dental pain and suffering prior to the advent of modern dentistry. – British Dental Journal 184, 397–399. KERR, N. W. 1998b, The prevalence and natural history of periodontal disease in Britain from prehistoric to mo- dern times. – British Dental Journal 185, 527–535. KELLEY , M. A., D. R. LEVESQUE, E. WEIDL 1991, Contrasting patterns of dental disease in five early northern Chilean groups. – V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Advances in dental anthropology, New York, 203–213. KHUDA VERDYAN, A. Y . 2011, The anthropology of infectious diseases ob Bronze Age and Early Iron Age from Armenia. – Dental Anthropology 24, 42–54. KV AAL, S. I., K. M. KOLLTVEIT, I. O. THOMSEN, T. SOLHEIM 1995, Age estimation of adults from den- tal radiographs. – Forensic Science International 74, 175–185. KV AAL, S. I., E. M. DURING 1999, A dental study comparing age estimations of the human remains from the Swedish warship Vasa. – International Journal of Osteoarchaeology 9, 170–181. LANG, N. P., A. MOMBELLI, R. ATTSTRÖM 2008, Oral biofilms and calculus. – V/In: J. Lindhe, N. P. Lang, T. Karring (ur./eds.), Clinical periodontology and im- plant dentistry, Oxford, 183–206. LARSEN, C. S., R. SHA VIT, M. C. GRIFFIN 1991, Den- tal caries evidence for dietary change: an archaeological context. – V/In: M. A. Kelley, C. S. Larsen (ur./eds.), Ad- vances in dental anthropology, New York, 179–202. LENNON, M. A, R. M. DA VIES 1974, Prevalence and distribution of alveolar bone loss in a population of 15-years-old school children. – Journal of Clinical Peri- odontology 1, 175–182. LUKACS, J. R. 1983, Dental anthropology and the ori- gins of two Iron Age populations from Northern Paki- stan. – Homo 34, 1–15. LUND, H., H. MÖRNSTAD 1999, Gender determinati- on by odontometrics in a Swedish population. – The Jo- urnal of Forensic Odonto-Stomatology 17, 30–34. MAAT, G. J. R., E. A. V AN DER VELDE 1987, The caries-attrition competition. – International Journal of Anthropology 2, 281–292. MANN, R. W., S. A. SYMES, W. M. BASS 1987, Maxil- lary suture obliteration: aging the human skeleton based on intact or fragmentary maxilla. – Journal of Forensic Sciences 32, 148–157. MANN, R. W., R. L. JANTZ, W. M. BASS, PS. WIL- LEY 1991, Maxillary suture obliteration: a visual method for estimating skeletal age. – Journal of Forensic Scien- ces 36, 781–791. MEINL, A, G. M. ROTTENSTEINER, C. D. HUBER, S. TANGL, G. WATZAK, G. WATZEK 2010, Caries frequency and distribution in an early medieval Avar po- pulation from Austria. – Oral Diseases 16, 108–116. MOLNAR, S. 1971, Human tooth wear, tooth function and cultural variability. – American Journal of Physical Anthropology 34, 175–190. NICKLISCH, N., R. GANSLMEIER, A. SIEBERT, S. FRIEDERICH, H. MELLER, K. W. ALT 2016, Holes in teeth – dental caries in neolithic and Bronze Age popu- lations in Central Germany. – Annals of Anatomy 203, 90–99. PAGLIARA, F, F. BERTOLDI, R. CAMERIERE, F. BE- STETTI 2014, A recently excavated Copper Age human sample from Italy and dental age estimation results. – 16th International Symposium on Dental Morphology, Aug 26–30, 2014, Zagreb, Croatia; (http://hrcak.srce.hr/ file/184502). PAGLIARA, F., F. BERTOLDI, R. CAMERIERE, F. BESTETTI 2014, A recently excavated Copper Age hu- 73 Arheo 33, 2016, 39–74 man sample from Italy and dental age estimation results. – Bulletin of the International Association for Paleodon- tology 8, 85. PAHIČ, S. 1962–1963, Bronastodobna gomila pod Bri- njevo goro. – Arheološki vestnik 13–14, 349–373. PAPAPANOU, P. N., J. L. WENNSTRÖM 1990, A 10- year retrospective study of periodontal disease progressi- on. Clinical zz of subjects with pronounced and minimal disease development. – Journal of Clinical Periodonto- logy 17, 78–84. PETTENATI-SOUBAYROUX, I, M. SIGNOLI, O. DU- TOUR 2002, Sexual dimorphism in teeth: discrimatory effectiveness of permanent lower canine size observed in a XVIII th century osteological series. – Forensic Science International 126, 227–232. POLO-CERDÁ, M., A. ROMERO, J. CASABÓ, J. DE JUAN 2007, The Bronze Age burials from Cova Dels Blaus (Vall d‘Uixo, Castelló, Spain): an approach to paleodietary reconstruction through dental pathology, occlusal wear, and buccal microwear patterns. – Homo 58, 297–307. PRZYSTAŃSKA, A., D. LORKIEWICZ-MU- SZYŃSKA, M. ABREU-GŁOWACKA, M. GLA- PIŃSKI, A. SROKA, A. REWEKANT, A. HYRCHATA, B. BARTECKI, C. ŽABA, T. KULCZYK 2015, Analysis of human dentition from Early Bronze Age: 4000-year- -old puzzle. – Odontology 105-1, 13–22. SAHLY , A., H. BRABANT, M. BOUYSSOU 1962, Ob- servations sur les dents et les maxillaires du mésolithique et de l‘age du fer, trouves dans la grotte de Rouffignac (Département de la Dordogne, France). – Bulletin du Groupement International pour la Recherche Scienti- fique en Stomatologie et Odontologie 5, 252–285. SALVI, G. E., J. LINDHE, N. P. LANG 2008, Exami- nation of patients with periodontal diseases. – V/In: J. Lindhe, N. P. Lang, T. Karring (ur./eds.), Clinical peri- odontology and implant dentistry 2. Clinical concepts, Oxford, 573–586. SCHULTZ, M., P. CARLI-THIELE, T. H. SCHMIDT- -SCHULTZ, U. KIERDORF, H. KIERDORF, W.-R. TEEGEN, K. KREUTZ 1998, Enamel hypoplasias in archaeological skeletal remains. – V/In: K. W. Alt, F. W. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Dental Anthropo- logy: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 293–311. SCOTT, G. R., C. G. TURNER II 1997, The anthropo- logy of modern human teeth: dental morphology and its variation in recent human populations. Cambridge. SCOTT, G. R. 1997, Dental anthropology. – V/In: R. Dulbecco (ur./ed.), Encyclopedia of human biology 3, Cambridge, 175–190. SMITH, B. G., J. K. KNIGHT 1984, An index for me- asuring the wear of teeth. – British Dental Journal 156, 435–438. SNOJ CVETKO, E., F. PERNUŠ, U. SKALERIČ 1994, Ocena višine alveolarne kosti iz panoramskih posnetkov. – Zobozdravstveni vestnik 49, 113–116. STRMŠEK, L., I. ŠTAMFELJ 2017, Pogostnost trikore- ninskih spodnjih stalnih kočnikov pri prebivalcih Slove- nije. – Zbornik predavanj 17. simpozija zobnih bolezni in endodontije, Bled, 7.–8. april 2017, Bled, Slovenija, 36–37. STROHM, T. F., K. W. ALT 1998, Periodontal disease – etiology, classification and diagnosis. – V/In: K. W. Alt, F. W. Rösing, M. Teschler-Nicola (ur./eds.), Den- tal Anthropology: fundamentals, limits, and prospects, Wien, New York, 227–246. ŠTAMFELJ, I. 2004, Analiza morfoloških značilnosti in bolezenskih sprememb stalnih zob in čeljustne kosti na skeletnem gradivu iz 10.–15. stoletja (Središče ob Dra- vi). Magistrsko delo. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana (neobjavljeno/unpublished). TAYLES, N., K. DOMETT, S. HALCROW 2009, Can dental caries be interpreted as evidence of farming? The Asian experience. – Frontiers of Oral Biology 13, 162–166. THOMAS, J.-L. 2012, Ostelogical report of four graves from Brezje. Ljubljana (neobjavljeno/unpublished). TOMAZO RA VNIK, T. 2012, Antropološka analiza skeletnega materiala Brezje pod Brinjevo goro. Kranj (neobljavljeno/unpublished). 74 Paleodontološka analiza skeletov iz bronastodobne gomile z Brezja pod Brinjevo goro TURNER II, C. G. 1979, Dental anthropological indica- tions of agriculture among the Jomon people of Central Japan. – American Journal of Physical Anthropology 51, 619–636. TURNER II, C. G., M. A. Markowitz 1990, Dental dis- continuity between Late Pleistocene and recent Nubians. Peopling of the Eurafrican-South Asian triangle I. – Homo 41, 32–41. UBELAKER, D. H. 1996, Pap I. Health profiles of a Bronze Age population from northeastern Hungary. – Annales historico-naturales Musei nationalis hungarici 88, 271–296. VISSER, J. B. 1948, Beitrag zur Kenntnis der menschli- chen Zahnwurzelformen. – Medical dissertation, Zürich.