PREDSTAVLJAMO VAM KRAJEVNO SKUPNOST PRULE Njeni uspehi in problemi Predstavibi neko skupnost je kaj težka naloga. Le po-mislimo na številne dejavni-ke, ki lahko vplivajo na nje-no rast, razvoj. Zgodi se, da zanemarjamo ¦ napore ljudi, ki so sicer marsikaj prispe-vali k njenemu razvoju, ki pa so na drugi strani ostali »anonimni«. Za to je več raz-logov. Marsikomu se zdi, da njegovega dela ne velja po-sebej poudarjati, saj o uspešnosti govorijo že dose-ženi rezultati. Ker je za do-seganje nekega cilja večkrat potrebno delo širšega kroga Ijudi, se dogaja, da je pri doseženem uspehu omenjen le vodja skupine, nič pa ne govorimo o zaslugah ostalih ljudi. V krajevni skupnosti, kjer se ljudje dnevno sreču-jejo s številnimi težavami, je . nujno, da se v primerni ob-Kkd paudarijo tudi zasluge ostalih prizadevnih krajanov. DOTRAJANOST HIŠ, CESTNO POVEZAVO ... Če bi hoteld v celoti pred-staviti skupnost, moramo, na-vajatd nujno nekaj podatkov. Za KS Prule je značilno, da je na njenem območju veli-ko starih prebivalcev, ki sta-nujejo v dotrajanih hišah. Tako je bilo pred letom 1955 zgrajenih 100 hiš. Kakšne spremljajoče probleme to po-raja, lahko najbolje povedo prizadeti organi, še bolje pa kar prebdvalci sami. Ti ne skrivajo nezadovoljstva zara-di počasnega reševainja sta-novanjskega vpfašanja. Mor-da je KS Prule poleg KS Sta-re Ljubljane ena tistih skup-nosti, kjer se s stanovanjsko problematiko srečujejo že vrsto let in kjer ne kaže, da bi bila v kratkem času zago tovljena stanovanja. Problem novih stanovanj bo z leti še bolj pereč, še zlasti če upoštevamo, da je skupnost brez močnejših de-lovnih organizacij. Torej je brez prepotrebnega denarja, brez katerega pa ni mogoče stcnriti skoraj ničesar. Sicer pa je skupnost ko-munalno kar dobro urejena. Asfaltirane so vse ceste, isto velja~za razsvetljavo in za ze-lene površine, namenjene ig-ri mladine in za odmor sta-rejših po koncu napornega dne. Nekaj težav povzroča le povezava (cestna) z Karlov-ško cesto, po kateri vozi po-dnevi več tisoč vozdl. Cesta je tiajkraj&a povezava Ljub-ljane s kraji na Dolenjskem in Hrvaškem. Da bi uredili ta problem, je po mnenju vodstva skupnosti treba to-rej postavitd semafor na Ja-nežičevi cesti. Na Prulah je po zadnjih podatkih 550 avtomobilov, ki se jim pridružijo običajno še avtomobilisti iz Trnovega in drugih krajev. Gneča je ve-lika zlasti ob konicah. KS upa, da bodo z ureditvijo ne-katerih cest, ki sicer ne spa dajo na njeno območje, pri-šli v boljši položaj naposled tudi njend vozniki. OTROŠKO VARSTVO, CELODNEVNA ŠOLA Ce pogledamo, kako je po skrbljeno za otro|ko varstvo, lahko ugotovimo, da je KS dosegla zavidljive rezultate. To nam potrjujejo objavlje" iw rezultati. V organizdrano varstvo ni zajetih le pet ot-rok. S takimi rezultati pa se težko ponaša še kakšna dru-ga skupnost! Lep uspeh tudd za širšo družbeno skupnost, ki si kljub - težavam že vsa povojna leta prizadeva vklju- čevati kar največje število najmlajših v arganizriirano družbeno varstvo. Kmalu se bo vključilo v varstvo še več otrok. Na ob-močju KS je le ena osnovna šola, ki je zaradi zastarelosti uporabna le za enoizmenski pouk. če bi hoteli uvesti po-daljšano bivanje, za kar še zavzemajo vse zavestne socia-listične sile z zvezo komuni-stov na čelu, bi morali zgra-diti ob sedanjem poslopju še prizidek. Njegova zmogljivost je 400 učencev. Le zgraditev novega prizidka bo omogoči-la izpolnitev tistih vzgojnih smotrov, za katere se zavze-ma vsa naša družbena skup-nost, ko želi pri pridobiva-nju izobrazbe izenačiti vse otroke. Pri tem pa jih žela socializirati, to je pripravdti za kar najhitrejše vključeva-nje v družbeno dogajanje Poleg prostora pa rabi šola za celodnevni pouk še šest vzgojiteljev, šest učiteljev in pet oseb, namenjenih za ku-hanje hrane. • Tu je treba omeniti še gradn.jnjo rekreacij-skih prostorov. Nove prosto re pa bo moral dobibi tudi vzgojni zavod Janeza Levca, pri čemer bo treba zgraditi še 20 učilnic za razredni po-uk, teleovadnico, tri delavni ce za tehnični pouk ter eno učno stanovanje s kuhinjo za gospodinjski pouk Poleg te-ga pa so potrebni objekti še v drugih občinah. Za varstvo predšolskih otrok bi bilo treba povečatd igrala na do sedanjih igriščih ob Prijate-ljevi cesti in ob Ljubljanioi ter zagotoviti dodatno igrišče na -Prulah in rekreacijski pro-stor na južnem grajskem po-bočju. POMOC OSTARELIM IN MLADINI KS ima veliko starejših prebivalcev. Za pomoč ostare-lim je treba organizirati ne-go bolnika na domu v sode-lovanju s patronažno službo, organizirati pomoč pri naba-vi kurjave, hrane skupno z Rdečim križem, poživita klub-sko življenje v skupnib pro-storih na Špioi in ob Grud-novem nabrežju, pomagati pri sprejemu ostarelih v dom počitka ali pa v bolnišnico ter zdravilišča. Treba pa je pomagati tudi pri urejanju denarnih zadev. Razveseljivo je, da je starih ljudi, potrebnih takojšnje po-moči, v bbčini le pet. Pač pa sprejema redno družbeno po-moč 25 oseb, izredno pa 40 oseb. Redno pomoč dobivajo večinoma osebe, ki nimajo pravice do pokojnine. Med prosilci pa je tudi nekaj mlaj-ših, ki so nesposobni za redno delo." V zvezi s tem je treba ornenibi še kriminalna dejanja; najbolj žalostno poglavje, ki jih skušajo zatirati z vsemi sredstvi, Velika vzgojna zanemarje-nost na eni strani in materiali-zacija na drugi strani in z njo zvezano čustveno zanemarja-nje mladine povzroča osebnost-ne motnje pri otrocih že v najnežnejši dobi. Tu je leglo kasnejših deliktov. Otroci, oro-pani topline, ne znajo presodi ti, kaj je prav in kaj naspro tuje veljavnim družbenim nor-mam. Želja po uveljavljanju jih pripelje na pot kriminala. Ne-redko pa se lahko temu pri-družijo še motnje pri navezo-vanju stikov z drugim spo-lom. Taki ljudje so kasneje težje prilagodljivi, še zlasti, ko začenjajo živeti kot zakonci, postavljeni pred številne pro-pleme. še in še bi lahko naštevali, kakšne težave čakajo na ustrez-no rešitev. Tu gre za zanemar- janje sicer dovolj velikega šte-vila zelenih. površin, gradnjo vodovoda oziroma njegovo preusmeritev. Na srečo v skupnosti ni TOZD, ki bi spuščala v arak strupene pline. Do onesnaže-nja zraka prihaja zaradd dru-gih vzrokov. Najbolj so izpo stavljeni slabemu zraku pre-deli ob večjih cestah (Karlov-ški) in podobno. Da se omeji onesnaženje, predlaga KS ven-tilacijske naprave v predoru pod Gradom, napeljavo toplo-vodnih naprav za ogrevanje stanovanj, omejitev dovozade-lavcem na delo z lastnimi vo zili itd. Prebivalce kraja je treba naučiti metati odpadke v pripravljene koške za smeti. Poleg tega naj za čističo okoli svojih lokalov skrbijo tudi tr-govske organizacije. Najpomembnejše pa je na-vajanje mladih na snago, kar je ob vsem tem najbolj pere-če. Pionirji in mladinci naj bi se v kar največjem številu ude-leževali očiščevalnih akcij.kjer bi čistili okolico stanovanjskih blokov, igrišč in sama igrišča. VELIKE POTREBE... Območje Prul potrebuje no-vo pošto, mlečno restavraoijo, pri čemer velja posvetiti poseb-no pozornost zahajanju mla-dih v gostilne in bifeje. Name-sto tega naj mladi gredo v mlečne restavraeije. Bolj kot doslej bi morali preživljati svoj prosti čas v naravi, na urejenih igriščih in na drugih prostorih, ki služijo razvedri-lu. Mladina pa naj bi se zbira-la tudi ob novi čolnarni. Pri tem naj bi uredili špico in re-šili vprašanje internata gradbe-nega podjetja Ingrad iz Celja, kj ima v samskih domovih večje število delavcev. Poleg športnih dejavnosti pa je tudi še delo v družbenih organizaoijah: mladinski. zve- ai komunistov, kamor naj bi sprejemali najbolj delovne in programu zveze komunistov predane mladince. Mladina se bo takih oblik izobraževanja raje udeleževala, oim bolj pe-stra bodo. Predavatelji, med katerimi naj ne bi manjkalo izkušenih družbenopolitičnih delavcev, bi morali mladincem vzpodbujati zanimanje za vsa interesna področja, krepitd pa jtim tudi čut za pomoč starejšim, za de-lo nezmožnim občanom. Mladi bi se morali slejkoprej odreči dejavnostim, ki jim v poznej-šem življenju sploh ne kori-stijo. F. C.