Slovenshe žrtue za domovino. — Franc Brenžlč. Iz ptujske okolice nam piš,ejo: Tudi k Brenčičevim v Nov,ivasi šfev. 6 pri Ptuju je prišla tužria vest o ismrti ljubega sina. G.. stofnik piše ofietu: ^Ponosni ste pač labko na svojega junašikega sina, ker ni bil samo moj najboljši in najvestnejši podčastnik, ampa,k tudi junak, čigar ime )5q ostalo zmiraj na prvem mestu z zlatimi črkami zapisano v zgodovini našega polka in cele naše hrabro armade. Kar je storil velikega Brenčic, je dozdaj edino v na&em bataljonu. Dvakne| je narednik Bren6i6 na dan najhujSeg-a italijanskiega navala v naskoku s svojo 6eto iztrgal Italijanomj našo najivažnojao postojanko, on naprej, davši svojim vojakom sijajen zgled junaštva, sittelosti in možate odločnosti. Težko ranjen, še je zmiraj opomi.liii,al svoje vojake na, vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Predal je dušo Bogu na svoj god, 3. dec 1915, star 24 let. Pokopan je na mestnem pokopališču v Gorici. Njegov grob se mora svetio lesketati izmed vrst njogovih padlih tovarišev. To bo skrb in dolžna hvala naše stotnije junaku F. Brenčiču. Njegoyo ime pa bo v našem polku zmiraj slovelo kot svetel zgled." — Franc Janžekovič. Iz bojnega polja pribaja nam žalostna vest, da je na tfraniku domovine padel v 21. letu svojega ži^vljenja vrl naSelnik ptujskega ,,Orla", član Marijine družbe in vzor-mladenič Franc Janžekovič iz p t u j s k e okolice. Mesoa novembra 1914 je odšel na bojišče, bil do iztfruha ifalijanske vojske v Srbiji, potem pa na lašfcli fronti. Služil je pri našem domažem . ^. pešpolku kot desetnik in je bil vobče priljubljeri. Prijatelji in tovariši mu ohranimo časten spomin, a njegovo smrt hoftemo kruto mašSevati. — Blaž Krabonja. Od S\\ Tiomaža pri Ormožu se nam porofia.: Junaške srarti z^a domovino je umrl mladi mož Blaž Krabonja, posestnik v Trnovnih. Odrinil je v služtfnva,n}e kot ornovojnik dne 15. febr. 1015 k našemi« ., pešpolku v Celje. Od tam je šei na, severno DojiŠCe in se tam hrabro boril, pa vendar ne dolgo. Žo dne 22. junija 1915 mu je sovražna krogla pretrgala nit življenja. Dnbil je kroglo v glavo in v par minutah je na§ Blaž iž.dahn'il svo:o bla^o dušo. Njegovo truplo pofiiva na krvavih galiških tleh v vasi Glina pri Lvovu. Rajni je bil mirnega in freznega znaftaja,, priljubljen pri domačih, sorodnikih in prijo,lel.!ih, Kr^or je njegovo pošteno živlijenie poznal, vsak j*a je ljubil in 6islal, ka:ti bil je pošten delavfic in izvrsten sodar. ZapuŠta mlado ženo z dvema netloraslima otrokoma, efarega očota in mater. Bil fe niun edini gin, ki bi jima bi) na stara leta v pomofi. Tjinbi Blaž, poCivaj miruo v dalinjem krajn in tiija zomHa naj T!i bo labka! — Jakob Kiir1)os. Od S v. U r b a n a pri Ptu iu se |'orofia, da ie na inžncm b\)jišSu padel za domovino blagi mladenič Jakob Kiirbos iz Irsovec. Padli jo bil od začetka vojske na lx>iišfiu v Galiciji, koder ie bil ranjen nd šrapnela v nogo. Poslali so ga na Dnnaj v bolnišnieo. Ko jo ozdrnvcl, je še oHskal svoio domače, potem pa jo bil poslan zopet v Galicijo. Od ta.m je bil poklican na italijarsko fronto, kjer ga je zadela sovražna krogla dne 25, sent. 19151. Bil je iako priljublien fant. Bodi mu goriška zemljica iahka! — llafael Mafiek. Iz Kamnice se nam poroča: Umrl je v mariborski bolnišjiicii dne 4. lebruarja Rafael Mačok vsled bolezvii, ki si jo je nakopal na italijaiiskem bojišču. V najlepši mladosti, 22. letu, je umrl. Hnibro se je b*ojeval v Karpatih, v Galiciji in sedaj na italijanskem boji^lču za diom in cesarja. Bodi rau zemljica lahka! — Martln Mastnak. Piše se nam: Padeljena itali.ianakeih bgjišču juna(ške smrti dno 3. nov. 1915, zadet od laške granate, Martin Mastnak, doma iz St. J u r i j a ob juž. žel. V voja&ko službo j© stopil 21. junija 1915. Dne 16. julija. je bil že prideljen k lovskemu bataljonu. Moral je odriniti iz Zalca na Rusko, od tam je večk^at pisal svojim domačim, da je še zdrav, čeravno večkrat padajo granate pDleg njega. Bil je res prMen in pošten mlailenič, vše ga je rado imelc Bil je podnafielnik ,,'Orla", izv^rsten igraleo na odru. Bil je tudi podpredsednik Bralnega društva. V Galiciji je bil tri mesce. Dne 28. oMobra je pisal še: Mimo svojega doma sem se vozil, pa ne da bi ftifl tu Vas, ljube domače, vddel. Oh, ko bi Vi vjedeli, kaj sem čutil, ko je !za6el vlak dirjafi od Celja proti Laškemu! Z Bogom, preljubi stariši, brat ia sestra! Prej še, kjo go stariši dopisnico pjrejeli, mu je že sovražna polentarska granata pretrgala nit f cvetju mladega življenja. Ravno je dopolnil 21. leto, Žrtvoval je svoje mlado življenje za domovino in oesarja. Naj bo mlademu Tin5eku tuja zemlja; lahku! — Anton Mikec. Iz ZavrSa se nam piSe: Med drugimi naširai hratfrimi bojevniki, ki so žrtvovali svoje življenje za našo milo domovino in na(šega vladarja, se tudi nahaja nam vsem priljubljen mladenič Anton Mikec, doma iz Tiursk|ega vrha. Padel je kot žrtev izdajalskega Laha ravno na svojega goda dan, dne 17. jan. Rajni je bil vnet Slovenec, izvrsten cerkveni pevec in goreč častilec Marijin. Kot ud Marijine družbe se ni nikoli sramoyal nositi Marijine isvetinje, katero je tudi irael pripeto na svoiih junaških prsih, ko je odhaijal k vojakom. Njegove zadnje besede ob slovesu so biile:. ,,Ne bojim se nikogar, saj me bo varavala 'Marijaj kate-re podobo imam tukaj iia prsih." Mirno spavaj, Tonček dragi,. v zemlji tuji mirno spi, Mariji v slavo pesmi pevaj, v nebesih gor nad zvezdami! — Ignaciji Pečnik in Rudolf Roinik. Iz P o 1 zele nam pišejo: V začetku- jauuarja smo dobili žalostno v.est, da je padel blagi mož in oče Ignac Pe6nik, Bil je takoj ob začetku vojgke poiklican v \i0iiake. Bil je dolgo fiasa na srbgkem bojil^fcu. Imel je hude ozebline na nogajh, da je bil dalje 6asa v bolniSnici, a iiazadiije je dobil še legar, na katerem je skoraj podlegel. In ko jre na veliko raidost za silo okreval, poslali so ga, dasira^no še zelo slabega, nad izdajalskega polentarja, kjer je dne 6. jan. 1916r zadet od sovražnega Šrapnela, takoj v trermtku izdihnil svojo blago dušo. Zapušfia žalujočo ženo in štiri male, nepre.skrbliene otiročiSe, klaterih ni mogoče utolažiti, — kajti bil jim je res dober in skrben o6e. Bodi mu tuja zemlja lahka! Ohranili ga bomo v Wagem spominu. ZalujoCi rodbini iskreno sožalje! — Kmalu na to pride druga tužna vest, da je zopet nemila smrt pograbila iz naše sredine dobrega mladeniča Rudolfa Rojnik. Pod orožje je bil poklican dne 2.1. avg. 1914. Bil je dalje časa v hudili bojih v Karpatib, kjer se jo zelo prehladil. Potem je še bil zadet in ranjen v roko, in ko je okreval, se fe &el s polentarjem poskusit, kjer ga je dne 28. jan. 1916 zadela iedajalska granatfa,, da je takoj izdihnil svojo dušo. Bil je izvrsten čevljar, pošten in prijazen. Vsak, kdor ga je le poznal, ga je ljubil. Bil je Se mlaid, komaj v 22. letu svojega življenja, a že se ]e moral preseliti v boljše življenje, v veliko žalost svojih stari&ev, brafov in sester. Dragi Rudolf, spavaj mirno v tuji zemlji, dokler nas ne pokliče trobente glas in se vsi skupaj snidemo nad zvezdemi! — Ivan Polh. Iz Trnffvc e v pri Ptuju nam poročajo: Andrej Kleinšek piše z italijanske fronte, da je dne 21. jan. padel vrl bojevnik) Ivan Polh — prebodel ga je v ročnem metežu italijanski bajonet. S Kleinšekom sta bila devet mescev skupaj in sta si bila velika prijaielja. Govoril je do zadnjeg,a. C. g. vojni kurat mu je podelil pred smrtjo sveta tolažila. Prijatelju je nato podal rokio in med gfoznimi bolefiinami izdibnil svojo dušo. Kleinšek je Cuval pri prijatelju, dokler gaj niso položili v hladni grob. Počivaj sladko, slovenski junak! — Jancz Prosenjjak iz B r e s t j a. Iz Ptuja so narn piše: Janez Prosenjak je bil od poeotka ptujgici Orel in je hrabro prenesel vse preganjanje, katero se je vsipalo na mlado Seto. Hrabro se jo ponesel tudi v vojslri in venec zvestobe in veraitnosti do državo in cesarja že kinča njegov grob. — AKdrej Vi«šig. Poddesetnik F. Ferčal nam piše dne 2. febr. z italijanskega )x).ji&ča: Andrej Vo Sifi, doma ik Cagone, župnije S v. Anton v Slov. gor., jo svo:o srčno kri prelil za našo ljubo domovino ob soški' fronti dne 30. oktobra 1915. Krepek in korajžen fa,nt je stal na stražii in sovražna granata je udarila v njegovi bližini in m,u je prizadela toliko r^an, da je vpar urah muCeniške smrti zamistil v starnsti 21 let to solzno dolino. Bodi mu sofika zemljica labka! Stariši dragi! Ne žnlujte )>rpve6 za. svojim eninim sinom, saj je daroval svoio mla|do življpnje za liubo domovino. Poddcsetnik Frano Forfial in Jožef FerSal, njegova sorodnika, doma iz Biša pri &v. Bolfenku v Slov. gor., ki sva tudi tukaj ob So6i v bojni črti, izrekava sržno sožalje za predragira bratrancem Andrejcem.