Zdľavstvena nega bolnĺka v palĺativni oskľbi
ob odpustu ĺn pľi ambulantni obľavnavi
Zlatka Mgvrič, Maľija-Miľa Logondeľ
Uvod
Paliativna oskľba pomeni aktivno in celostno oskĺbo, nego in spremlanje bolnikov
od trenutka, ko se njihova boÍezen ne odziva več na zdravljenje. V ospľedje pľide:
- zdravljenje bolečine in drugih simptomov napľedovale bolezni,
- paliativna zdľavstvena nega,
- lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih problemov,
- pomoč in opora svojcem med boleznijo in v času Žalovanja.
Paliativna oskĺba podpira življenje in spľemlja umiraąje kot naľavno dogajanje ter
omogoča bolniku, da lahko do smrti samostojno odloča o sebi. Smiselno 
je, 
da
bolnik preźivi pľeostale dneve v skladu s svojimi Željami in potľebami. Naša vloga
pľi tem pa je 
omogoěiti pogoje, ki so najbliŽje njegovim Željam.
V proces paliativne oskĺbe so vkljuěeni tudi svojci, ki se 
jim 
nudi podporo, da so
laŽje kos bolezni in žalovanju. odnos dľužine do neozdravljive bolezni in umiľanja
je 
odsev staqja v dľužbi, kjeľ smo smrt potisnili v bolnišnice in s tem na nek način
prikĺajšali posameznika in druŽino za postopno slovo in zaďnje skupne tľenutke.
Ne glede na to, kje bolnik Živi zadnje dni Živłenja, naj bo to skupna odločitev
bolnika in svojcev glede na individualno negovalno, socialno in psihično stanje
posameznika. Kakoľ traja povezava s svojci celo življenje, tako 
je 
tudi reševanje
medsebojnih tež,av,kj se prepletajo v odnosih posamezne druŽine, dolgotrajen pľo-
ces. Na tem mestu 
je potrebno poudaľiti pomen takojšnjega vključevanja celotnega
paliativnega tima, ker 
je 
to najbolj zanesljiva pot do ustreznih rezultatov.
V paliativni zđravstveni oskľbi 
je 
zelo poudaľjen pomen dobre komunikacije'
Potľebna 
je, 
da si pridobimo zallpanje in sodelovaqje bolnika in svojcev. Pravica
bolnika 
je 
tudi, da o svoji bolezni izve toliko, kot sam želi in predvsem na njemu
ľazumljiv način. Sama osnova dobre komunikac|je pa je poslušanje bolnika v čim
bo! umiĺjenem okolju, kjeľ bolnikve, da smo sizanjvzehčas. Lastnost posameznika,
da opusti lastne >pľavilne< predstave in sprejme bolnikovo mnenje z empatijo, pa je
pľedpogoj za uspešnost in kakovost odnosa med medicinsko sestro in bolnikom.
Zlatka Mavrič, viš. med. ses., Maľíja-Míľa Logonder, viš. med. ses.
o n ko lo š ki inštitut Lj ub lj ana
56

Uvajanje palĺativne zdľavstvene oskľbe
na onkološkem inštitutu Ljubljana
ZalaŽje razumevanje vsestranske obravnave bolnika' ki 
jo 
nudi paliativni tim, sledi
okvirna predstavitev organizacije paliativne zdravstvene oskľbe na onkološkem
inštitutu Ljubljana.
Paliativni tim sestavljajo:
- koordinator za pa|iativno oskĺbo,
- dve paliativni medicinski sestri konzultantki,
- paliativni zdravnik,
- socialna delavka,
- sobni zdravnik,
- sobna medicinska sestra,
- psihologinja,
- protiboleěinska sluŽba,
- fizioterapevt,
- dietetik,
- duhovnik..
Čimprej po sprejemu paliativnega bolnika se moľajo vključiti v obravnavo vse
sluŽbe, ki lahko pomagajo pri reševanju njegovih teŽav. Naredili smo dokumentacijo,
ki uporabno prikaže teżave in pripomore, da vključimo potrebne člane tima.
Tim se sestaja teđensko, obravnava pereče pľobleme tako, da 
jih 
osvetli vsak
strokovąiak s svojega vidika, vsi skupaj pa poiščemo najboljšo moŽno ľešitev. Tim
je 
odprt Íuďizapobude, vprašaqja in nasvete, ki bi bili v pomoč delavcem na teľenu
in odpuščenim bolnikom.
Pred odpustom bolnika se sestanejo člani tima, ki so pri določenem bolniku
sodelovali s člani bolnikove družine, ki bodo udeleŽeni pľi njegovi oskrbi doma.
Vsak član tima poda svojcem navodila s svojega področja in pove, kje in kdaj 
je
dosegljiv za nasvete in vpľašanja. Navadno to rešujemo z mobilnimi telefoni.
Naša socialna sluŽba obvesti 
patronaŽno sluŽbo na terenu, ko pa je 
bolnik doma, 
je
kontaktna oseba, ki sprejema povratne informacije, kooľdinator za paliativno oskľbo.
onkotoški inštitut Ljubljana 
je prevelika ustanova, da bi za pokrivanje potľeb
paliativne zdľavstvene nege zadoščali dve medicinski sestri konzultantki. Zaradi
boljše komunikacije, uvajanja novosti in pregleda nad samim delom in številom
bolnikov 
je 
na posameznem oddelku določena medicinska sestra, ki 
je prevzela
naďzor nad matiěnim oddelkom.
57

Še v tem koledaľskem letu naj bi odprli odđelek za paliativno zdravstveno oskĺbo,
ki bo osnovna učna in razvojna enota za paliativo. Precej zaostajamo za tljino,
kjer so specializacije za zđravnike iz paliativne medicine in medicinske sestľe iz
paliativne zdravstvene nege in oskĺbe običajne in se še dolgo ne bomo mogli kosati
z njihovo organizacijo terenskih ekip in ustanov za paliativno oskĺbo. Uvajamo
pa drugačen način dela in se bolniku skušamo čim bolj pľibliŽati v razumevaĺ{u
njogovih že|jo, potreb in stisk.
Eden od načinov pľibliŽevanja in reševanja teŽav, kijih doŽivljajo svojci in bolniki,
je 
tudi zaćetek delovanja posvetovalnice za paliativno zdľavstveno nego, ki 
je
namenjena svojcem neozdravljivo bolnih. Učno uľo vodita medicinska sestra in
psihologinja, 
del časa pa je 
namenjen vprašanjem in dilemam, ki 
jih 
srečujejo.
MoŽno 
je 
tudi individualno svetovanje, ki ga opravlj amo ž,e sedaj na oddelkih ob
bolnikih in 
je 
del vsakodnevnih dolŽnosti vsake medicinske sestre.
Simptomi in negovalni pľoblemi' kĺ spľemljajo bolnika pľi napľedovali bolezni
Z napredovanjem maligne bolezni narašča število simptomov, ki bolniku slabšajo
kakovost Življenja. Pojav simptomov lahko pľedvidimo in 
jih 
z ustreznimi in s
pravočasnimi ukĺepi preprečimo ali ublaŽimo (2,3). Simptome moramo iskati
ciljano, saj 
jih 
bolniki pogosto zamolčljo, ker mislijo, da >se tako ne da nič
narediti<. VaŽno 
je 
tudi, da ugotovimo, kako pomemben je posamezni simptom
zabolnika in koliko ga oviľa pri želenih aktivnostih (15). Posamezni negovalni
problemi se prekĺivajo in ľazlično izstopajo pri posamezniku.
V paliativni zdravstveni negi 
je poudarek na problemih bolnika in njegove družine,
ne na bolezni. Naš ci| se 
je 
osredotočiti na bolnika in kakovost qjegovega življenja.
Pľi tem moramo izhajati iz bolnikovegaÍazvmeyanja lastnega stanja in si skupno
znjimprizadevati uskladiti njegove żelje oz. upanje zrealnimi cilji (16).
Osnovna nega:
V času bolezni potrebuje človek čedalje več pomoči pľi osnovnih higienskih in
pľehľanjevalnih potrebah. Prav tako 
je potľebna pomoč pri gibanju in veliko ljudi
težko sprejema v intimni Svet svojih opľavil čeda|e več pomoči strokovnega osebja.
Z občutkom in s taktom moramo ponujati svoje usĘe, dovoliti, da opravi nekatere
stvaľi sam in da spľejme določeno vľsto odvisnosti.
Prehľana in prebava:
Dodajanje razlićnih zdtavil in analgeziją vedno slabša gibljivost in spremenjen
pľehrambeni rcžim so ľazlogi za težave v pľebavi in odvajanju bolnika. Potrebno
je 
natančno opazovanje, beleŽenje, pogovarja4|e o željahin ocenjevanje bolnikovega
stanja, da se ustľezno in spľoti prilagajamo spremembam.
58

Slabost in bľuhanje
ImaÍa ruzlilćne vzroke, od zapore čľevesja, meÍastaz v gĺavi, lahko 
ju povzroči
kašeł, obsevanje določęnih predelov telesa, kemoterapija' ...olajšati ali odstľaniti
skušamo glavni vzľok, ostalo zdravljenje pa je 
medikamentozno.
Zapĺtie
Povezano 
je 
z manjšo gibljivostjo, medikamenti in z osnovno boleznijo. odpraviti
ga skušamo glede na vzrok (čim bolj balastna hrana, zadosten vnos tekočin,
zdtavila in klistiľ)'
Kaheksija
Nastopi zaraďi razvoja osnovne bolezni, maĺ{šega vnosa hľanil, bolniku pa pomeni
qiegova izguba mišične mase in spľemenjena telesna podoba tudi zunanji kazalec
slabe prognoze. Posledično sę lahko poglobi Žalost in občutek nemoći' Z
natančnim sledenjem vnosa hrane dobimo podatek, koliko prehranskih dodatkov
bolnik potrebuje. Naš cilj 
je, 
da bi skušali obdľŽati teźo in bolnikovo dobľo
samopodobo, zato poskĺbimo tudi za fizićno urejenost, za pńmetna oblačila in
nego koŽe' ki postane ohlapna in suha'
otežkočeno dihanje
Zabo|nikaje to ena največjih stisk in strahov. MoŽno 
je' 
đa 
je 
simptom osnovnę
bolezni, metastaz, sekundarne infekcije, pliučnih embolizmov, 
'.. 
Poskĺbeti 
je 
treba
za đvignjeno vzglavje, đovolj sveŽega in v|aŽnega zraka, po naľočilu zdtavnika
tudi dodajamo kisik. V paliativni medicini zasedajo vidno mesto tudi sprostitvene
tehnike, to paje glede na stisko, kijo bolnik doźwlrja, gotovo čas, kjeľje njihova
uporaba zelo upravičęna. Z bolnikom ravnamo umirjeno in smo stalno prisotni.
Spanje in počĺtek
Praviloma se precej razlikujeta od navad doma in se 
jim prilagajamo glede na
potrebe. Nespečnost lajšamo s prilagajanjem opravil pri bolniku, zraćenjem
pľostoľa, ..., medtem ko povečano potľebo po počitku spoštujemo in glede na to
organizitamo tudi opravila pri boĺniku.
Psihično počutje
Delno ga lahko razberemo iz vedenja bolnika samega, v daljšem ľazgovoľu pa se
često odkľije tudi stľah, anksioznost, težave, kijih bolnik še Želi rešiti, žalost, bľezup,
agresija, ... Velikokĺat zahtevatapľoblematika sodelovanje širšega paliativnega tima
in povezovanje z osnovnim zdravstvom. Od njih dobimo dodatne informacije,
sodelovanje pa pľinese kontinuirano delovanje, če pride bolnik v domačo oskĺbo.
59

Bolečĺna
Je ena najpogostejših težav, ki 
jih 
rešujemo in ki 
jo 
bolniki najbo! s stľahom
pľičakujejo. Z bolečino se srečujejo tudi zdravstveni delavci v osnovnem zdravstvu
in na terenu. Na sľečo 
je paleta lajšanja bolečin široka in uspešna, pľotibolečinsko
dejavnost pa je 
moŽno tazmetoma dobro oľganiziľati tudi na tęręnu. Keľ 
je
dokazano, daje obvladovanje bolečine vęlikokrat teŽavno in obremenjujoče,je ta
problematika v pľispevku predstavljena poglobljeno.
Bolečina 
je 
najpogostejši simptom pri napľedovali bolęzni. V literatuľi navajajo, da
je 
srednje močna do močna bolečina prisotna pľi več kot 75 % bolnikov v tem obdobju.
Bolečina 
je 
ne le najpogostejša, ampak pogosto tudi najbolj straš|jiva tako zabolĺika
in njegove svojce kot tllďiza medicinske sestľe in drugo zdravstveno osebje (1).
Żal pa bolečina ni edini problem. Spremljajo 
jo 
številni dľugi simptomi, kot so
stľah, depĺesija' nespečnost, oslabelost in utrujenost, slabost, bruhanje, neješčnost,
hujšanje, kaheksija, zaprtje idr., kateľih vzľok ni le napredovala bolezen ampak so
v tesni odvisnosti od bolečine.
Bolečina močno vpliva na kakovost bolnikovega Življenja in 
je 
še kako pomembno,
da 
jo 
ustrezno blaŽimo. Dolgotrajna in neustľezno zdľavljena bolečina povzroća
pľi bolnikih stľah, nezaupanje in celo depľesijo (9). Raziskave so pokazale, da bole-
čina skrajšuje Življenje, povztoća psihični stľes, zmaqjšuje telesno odpornost,
manjša pokĺetnost bolnika, ki lahko vodi v pnevmonije ali trombembolije. Huda
bolečina lahko pľed biološko vodi v socialno smrt, ko bolnik ni več sposoben
interakcije s socialnim okofiem ( l'5). Nekateľi govore o spiľitualni smrti ( 13). Pľi
teh bolnikih ne gľe le zafizićno bolečino, kije posledicabo|ezni (vraščanje 
raka-
vega tkiva ali izločanja bioaktivnih snovi iz tumorja, ...), ampak zahkľatno pĺeple-
tanje razlićnih vidikov bolečine (psihični' socialno-ekonomski, kultuľni in duhovni).
Govoľimo o totalni bolečini (6).
Naša osnovna naloga 
je:
- prepoznavanje bolečine v vsej svoji kompleksnosti; pľi tem 
je potľebno
predvideti, pľepoznati in upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na bolnika in
njegovo doŽivljanje bolečine (9);
- ocenjevanje in merjeqje bolečine z uporabo razlićĺih lestvic, pľimernih za
posameznega bolnika (5,1 I 
);
- ustľezno lajšanje le-te.
Pľi tem 
je potreben individualni pristop in zaradi kompleksnosti pĺoblemov tudi
timsko delo, tako na nivoju bolnišnice kot tuđi v povezavi s terenom' Bolnik z
napľedovalo boleznijo in s prisotnostjo bolečin (navadno gľe za mešano bolečino,
lokaliziľano na več mestih) 
je 
slabo pokĺeten, nezmożen prevozov v ambulanto'
zato 
je 
še kako pomembna povezanost med posameznimi ustanovami in domom,
da se izognemo nepotľebnemu prevozu.
60

Znanstvene ľaziskave in klinične izkušnje kaŽejo, da 
je 
večji del bolečine moŽno
odpraviti ali pa zmanjašati do nivoja ohranitve visokę ravni kakovosti bolnikovega
Življenja. Pri tem uporabljamo farmakološkę in nefarmakološke metode. Pľi
farmakološkem zdravljenju vedno izbeľemo terap|jo, ki sledi načelu učinkovitosti,
enostavnosti, lahki dostopnosti in cenovni primernosti. Vvečini primerov, ćenitežav
s poŽiranjem in zuŽivanjem, 
je po priporočilih Svetovne zdravstvene otganizaclje in
Priporočilih o zdravljenju bolęčine pri odľaslih bolnikih zĺakom (7'5) najprimernejša
in učinkovitejša terapija pľeko ust. Ko to ni mogoče ali narava bolečinę zahtęva
drugačen način, uporabljamo druge poti vnosa, kot so: transdermalni obliŽi
(Durogesic@, Transtec@), podkoŽne infuzije inlali spinalni katetri (8'18). Znano 
je,
da 
je pri več kot polovici bolnikov z rakomv zaďnjih tednih żivĘenja potrebna več
kot ena pot vnosa opioidov. Izreďnega pomena so tudi razlićne nefarmakološke
metode, ki bolniku omilijo težave in olepšajo in osmislljo Življenje(5).
Kljub številním dogĄjaqiem in moŽnostim lajšanja bolečin pa so ta vedenja premalo
prenesena v prakso (4). Tako bolniki še vedno prevečkĺat trpijo zaradi nęobvladane
bolečine.
Vzrok 
je 
v:
. 
zdravstvenih delavcih:
- nezadostno poznavanje zdravil, tehnik in načinov zdravľenja ter pľipomočkov,
- stľah pred soočanjem z lastno bolečino in negativen odnos do bolečine,
- neresno 
jemanje 
bolnikovih toŽb, saj naj bi bila bolečina spremljevalka dolo-
čenih bolezenskih stanj,
_ 
neľazumevanje bolnikovih potreb, neprepoznanje prisotnosti bolečine in
neprepoznanje dejavnikoĺ ki bolečino stopnjujejo ali omilijo,
- konično pomanjkanje ćasazanavezovanje zaupnega odnosa do bolnikov/svojcev
s pogovorom in z večkratno oceno bolečine,
- stľah pľed odvisnostjo od zďravil, razvitjem tolerance in neŽelenimi stľanskimi
pojavi, ki bodo dodatno zapletli situacijo inzahtevali dodatne ukĺepe (1'13);
. 
bolnikih:
- bolniki so premalo seznanjeni, da imajo pravico do ustreznega lajšanja bolečin,
- ne Želijo biti nadlęŽni in obremenjevati zdravstvenega osebja'
- stľah, da bolečina 
pomeni poslabšanje bolezni,
- bolečina 
je 
subjektivna in intimne narave, zato 
jo 
bolniki teŽko opišęjo lnizrazl1o
ter predstavijo drugemu,
- stľah bolnika pľed odvisnostjo od zdtavil,
- strah, da ne bo imel kaj vzeti, ko se bo staĺfe še poslabšalo in bo zdravila res
potreboval,
61

- strah pred neprijetnimi stranskimi učinki,
- občutek odvisnosti od drugih,
- občutek, da 
je 
vsem v bĺeme,
- občutek osamljenosti,
- pomaqikanje sredstev in neurejene družinske Íazmere;
. 
sistemu:
- slabo sodelovanje med različnimi strokovnimi skupinami v zdravstvu,
- pomanjkanje časa, kadra,
- pomaĄjkaĄje skupnih standardov in navodil,
- pomanjkanje ne toliko zdravil kot ustreznih in kakovostnih mateĺialov zaradi
omejenih finančnih sredstev,
- pomanjkaqje bolniških postelj v negovalnih bolnišnicah za lajšanje doma
neobvladlj ivih simptomov.
Za ďosego skupnega cilja - zagotoviti bolniku optimalno možno kakovost zaključka
Žffieqja in tudi svojcem omiliti nepotrebne pľobleme in skĺbi, prispevamo in moramo
prispevati vsi:
. 
osebje:
- individualno delo z bolniki in s svojci (infoľmiranje, učenje in svetovaĺ{e),
- timsko delo na področju bolnišnice in terena,
- povezovanje vseh udeleŽencev pri oskĺbi bolnika,
- vkłučevaqje svojcev in različnih sluŽb,
- skupen dogovor o dosegljivih ciljih,
- sprotno zaznavanje spľememb, hiteľ odgovor nanje in preveľjanje uspešnosti
izbranę terapije,
- poznati vse metode in načine zdĺavljenja in o njih poučiti bolnika in svojce
( 10,14),
- poznaÍi poti vnosa in moŽnost ľotacije opioidov (8),
- dokumentiranje,
- pridobivanje ustľeznih znanj (l8),
- sposobnost opazovanja, poslušanja,
- bolniku veľjeti, da ga boli (resen pľistop k bolniku zmanjša boleěino),
- psihična podpora,
- 
vzeti si čas in biti prisoten pľi bolniku (pogosto že sama pľisotnost pľi bolniku
olaj ša njegovo bolečino),
- zagovoľništvo bolnika,
62

- medicinska sestra 
je 
kooľdinator in pobudnik,
- osebna rast in izoblikovanje svojega odnosa do bolečine in umiranja,
- skľb za lastno zďravje in sposobnost pľemagovanja prevelike čustvene
vpletenosti in izgorelosti, kije lahko posledica. pľevelike čustvenę vpletenosti
in prizadetosti, ko se dotikamo zgodb bolnikov in svojcev (12);
. 
bolniki/svojci:
- vključiti svojce,
- individualno delo (seznanimo jih 
z vľsto in opisom bolečine, na kaj moľajo
biti pozorni, kako naj ocenjujejo in opisujejo bolečino, kako naj redno 
jemljejo
predpisana zďravil.a, kaj naj storijo ob prebijajoči bolečini, kako titrirati
zďravila, kako ocenjevati učinęk dane teľapije, opozorimo 
jih 
na opazovanje
stranskih pojavov, moŽnost lajšanja stranskih pojavov),
- pojav dľugih simptomov, ukľepi ob zapletih, moŽnosti zamenjave poti vnosa,
moŽnosti rotacije opioidov in pomen dokumentiranja (l4)'
- učenje tehnik,
- sęznaniti z moźnimi tehničnimi zapleti in ukrepi,
- jasna 
navodila,
- prepoznavanje dejavnikoĺ ki večajo ali blažijo bolečino,
- sprostitvene metode inizvajanje nefarmakoĺoških postopkov (5);
. 
sistem:
- timsko đelo in sodelovanje vseh sluŽb,
- moŽnost kontakta in dosegljivosti (osebni zdravnik, patronaž,a, HosPIC'
onkolog, protibolečinske ambulantę' ...)'
- planirani odpusti,
- pravočasno zagotoviti pomoč in ustrezne pripomočke doma,
_ 
zagotoviti ustrezne in kakovostne materiale in pripomočke,
- enotne doktrine,
- enotni standardi (17),
- ustrezni kadrovski normativi,
- urejeno financiľanje,
- jasno, 
urejeno in poenoteno dokumentiranje.
Na področju zagotav|janja postav|enih ciljev 
je 
Že maľsikaj storjenega, čaka pa
nas še veliko dela predvsem na področju sistemske urejenosti (stanđardi in
poenotenje dela, kadrovski pľoblemi, financiranje). Največ stoľjenega 
je 
bilo na
področju izobrażevanja zdravstvenega osebja in zdľavstvenovzgojnega ďela z
bolniki in s svojci. Na onkološkem inštitutu Ljubljana ž,e več let poteka
63

izobraževanje bolnikov/svojcev individualno v ambulanti in na oddelkih,24-wna
moŽnost telefonskih konzultacij osebnih zdravnikov z algologom v zvezi s terapijo
in z medicinsko sestro iz pľotibolečinskę ambulante pri tehničnih zap|etih. odpusti
so v večini pľimeĺov napovedani. Preko socialne sluŽbe in s povezovanjem s
patronažno sluŽbo skušamo bolniku pľavočasno zagotoviti ustrezne pľipomočke.
Bolniki odhajajo domov z ustreznimi pisnimi navodili za patonatno sluŽbo in
zdravnika ( 18)' pisna obvestila za bolnike in svojce pa so v pľipľavi. ob odpustu
dobijo tudi material, ki ga potrebujejo, dokler se to ne uredi na terenu.
Izobraževanju zdravstvenega osebja so namenjena številna izobraževanja v okviru
onkološkega inštituta Ljubljana. Dvakĺat letno poteka seminar o obvladovanju
bolečine s teoretičnim delom in z učnimi delavnicami o delovanju elastomerskih
čľpalk, podkoŽnih infuzijah in spinalnih katetrih (18).
Zaključek
Morda se 
je potľeba po timski obravnavi bolnikov in tesnęm sodelovanju med
vsemi vpletenimi v proces celostne oskĺbe najprej in najboli pokazala prav pľi
obvladovanju bolečine. Pľistop, ki ga zagovaľja paliativa, je 
v bistvu najboljši in
potľeben uvajanja od prvega sľečanja bolnika z bolnišnico oz.boĺeznijo. Kot vemo,
je pri bolnikih v paliativni oskrbi pľisotnih veliko neprijetnih simptomov in
negovalnih problemov. Ztls1ľeznim pristopom do bolnika, vključevanjem svojcev
in drugih, znanjem in osebno zrelostjo ter empatičnim odnosom 
jih 
lahko
pravočasno predvidimo in 
jih 
tako preprečimo ali pa vsaj močno omilimo.
Neozdľavljiva bolezen naj ne pomeni bolečine in tľpljenja.
64

Liteľatuľa:
l. Čeľv B. Kaj nas opredeljuje v teŽavnem odnosu do bolečine in umiranja ter
kako vpliva ta odnos na sodelovanje in povezovanje. V: Kľčevski Škvaľč N(ur.)
Zbornik predavanj 6. seminar o bolečini, Maribor 7.-8. 
junij 
2002. Maribor:
Slovęnsko zdruŽenje za zďr av|jen1e bolečine, 2002: 20 3-207
2' Červek J. Principi paliativne oskĺbe bolnika. V: Kĺčevski Škvarč N(ur.) Zbornik
predavanj 6' seminar o bolečini, Maribor 7.-8. 
junij 
2002. Maribor: Slovensko
zdruŽenje za zdr avljenje bolečine, 2002: 17 7 -l8I
3. Červek J. Principi paliativne oskrbe. V: Novakovič S et al.(ur.) Zboľnik 18.
onkološki vikend, Laško, 10.-l1' 
junij 
2005. Ljubłjana: Kancerološko zdľuŽenje
Slovenskega zdľavniškega združenja, onkološki inštitut Ljubljana in Zveza
slovenskih zďrużenj za boj proti raku,2005:9-l2
4. Fink R, Gates R. Pain Assęsment. In: Ferľell BR, Coyle N (ed.) Textbook of
Palliative Nursing, New York: Oxford University Press, 2001: 53
5. Fine PG, Mac Low C. The last Chance for Comfoľt: An Update on Pain
Management at the End of Life. September 2005.
Dostopno na: http: 
/ /www.medscape. 
com/viewprogram | 
4 4 50 
_pnt, 
6- I 0. 2005
6. Kĺčevski Škvarča N. Bolečina in rak-splošna načela' V: Kĺčevski Škvarč N(ur.)
Zbotnik pľedavanj 3. sęminar o bolečini, Zdravilišče Atomske toplice,
18.inl9.junij 1999. Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje bolečine,
1999: 13-2Ż
7. Lahajnaľ S. Priporočila za zďravljeĄie bolečine pri odľaslem bolniku z rakom.
onkologija 2000; letnik IV št.2: 86-l00
8. Lahajnar S. Lajšanje bolečine pri bolniku z rakom. V: Novakovič S et al.(ur.)
Zbornik 18. onkološki vikend, Laško, 10.-11. 
junij 
2005. Ljubljana: Kanceĺo-
loško zdruŽenje Slovenskega zdravniškega zdtużenja, onkološki inštitut
Ljubljana inZveza slovenskih zďruŽenj za boj pľoti raku,2005:64-67
9. Logonder M. Zdravstvena nega bolnika, ki ima bolečino. V: Priročnik iz
onkološke zdravstvene nege in onkologije. Ljubljana, onkološki inštitut 2000:
194-206
10. Logonder M. Zdravstvena nega in oskľba bolnika s spinalnim katetľom. . V:
Novakovič S et al.(ur.) Zbornik 18. onkološki vikend, Laško, 10.-l1. 
junij 
2005.
Ljubljana: Kancerološko zdtlŽenje Slovenskega zdravniškega zdruŽenja, onko-
loški inštitut Ljubljana inZveza slovenskih zdrltenj za boj pľoti raku, 2005: 68
11' Lokar K, Logonder M, Lahajnaľ S. Sodobni trendi pľi obľavnavi bolnikov z
bolečino-ocenjevanje bolečine. V: Skela Savič B(ur.), Logondeľ M(uľ.), Lokaľ
K (ur.) Zbornik predavanj 32.stľokovnega seminaĺja Sodobni trendi v
onkologiji in onkološki zdravstveni negi, Rogla' 29.-30' September 2005.
Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji,
2005:29-40
65

l2.Lunder U. Izgorevanje zdľavstvenih delavcev ob delu s teŽko bolnimi in
njihovimi svojci. V: Kĺčevski Škvarč N(ur.) Zbornik predavanj 6. seminar o
bolečini, Maribor 7.-8. 
jun{j 
2002.Maribor: Slovensko združ,enje zazđravljenje
bolečine, 2002: 2ll-2l5
13. Paice JA, Fine PG' Pain at the End of Life. [n: Feľrell BR, Coyle N (ed.)
Textbook of Palliative Nursing, New York oxford University Pĺess, 2001: 76
14. Pain Control. Auide for people with cancer and their families. National Cancer
Institute, American Cancer Society, 2003
15. Salobir U. Paliativna oskĺba bolnika. onkologiia 2001; letnik V št.2: 87-90
16. Skela Savič B. Pomen zdravstvene nege pľi paliativni oskĺbi. V: Novakovič S
et al.(ur.) Zbornik 18. onkološki vikend, I'aško, 10.-l1. 
junij 
2005. Ljubljana:
Kancerološko zdrlżenje Slovenskega zdľavniškega zdruźenja, onkološki
inštitut Ljubljana in Zveza slovenskih zďruŽenj zaboj proti raku, 2005: 13-17
17. Standardi oskrbe spinalnih katetrov. SluŽba zdravstvene nege in oskľbe,
onkološki inštitut Ljubljana 28.2.Ż006
18. Zdľavstvena nega in obvladovanje bolečine pri bolnikih zrakom. Pisno gradivo
teoretičnega strokovnega izobtaževanja in učnih delavnic. Ljubljana: Shlž.baza
zdravstveno nego in oskĺbo, onkološki inštitut Ljubljana, 2004. Neobjav|jeno.
ostala upoľablj ena literatuľa:
- Henderon V. osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravst-
vene nege Slovenije, 1998
- Klevišar M. Spľemljanje umirajočih, Ljubljana: DruŽina d.o.o., 1996
- Pera H. Razumeti umirajoče' Ljubljana: Župnjiski uľad Ljub|jana - Dravlje, 1998.
- Skoberne M. Zdľavstvena nega umirajočega. Zdľavstveni obzornik Í986:20
187 -209.
66