SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE kladi var glasilo proizvajalne ozd *IC ! el d S V O T* Zlfl LETNIK 7 ST. 1. ŽIRI, AVGUST 1977 Od temeljnega kamna do podjetja Dne 4.XI.1977 smo bili priča polaganju temeljnega kamna za gradnjo nove tovarniške hale. To je bil dogodek, ki v vsak -danjem dogajanju v našem gos -podarstvu sicer ne pomeni ve -liko, veliko pa je pomenil za kolektiv podjetja "KLADIVAR " Žiri. Šele s pridobitvijo prepotrebnih prostorov bo podjetje lahko svoj začrtani program uspešno razvijalo. 29.8.1977 je bil izvršen tehnični prevzem novih proizvodnih prostorov na osnovi katerega bomo dobili dovoljenje za poskusno obratovanje. V zadnjih devetih mesecih, ko se je porajala nova tovarniška hala smo bili vsak dan priča težavam in problemom, ki spremljajo takšno investicijo. Spomnimo se samo jesenskega deževja, ko se je naš temeljni kamen potapljal v blntu, dokler po zaslugi požrtvovalnih delavcev gradbenega podjetja " SAVA " Jesenice le niso bili ustvarjeni pogoji za postavitev konstrukcije, ki je dala dokončne obrise novega objekta in nas tudi prepričala, da bo Kladivarjeva dolgoletna želja le uresničena. Tu moramo dati priznanje izvajalcem, ki so zlasti v začetni fazi vztrajno premagovali težave, katere je povzročalo slabo vreme in zelo močvirnat teren. Prav tako gre posebno priznanje tudi našemu tov .Primožič Janezu, ki ima največ zaslug, da je bil nov objekt res v kratkem roku gotov. Vendar je zgradba le nujno potrebna embalaža za proizvodni proces in zagotovitev pogojev za nemoteno poslovenje.Zavedati se moramo, da podjetje ne tvori stavba, ampak ljudje . Ljudje s svojim delom, svojim programom. Kot že rečeno, je nova hala za kolektiv Kladivar Žiri pomembna pridobitev. Pridobitev pa je tudi za celotna Združena podjetja strojegradnje, katerih član je tudi Kladivar, kajti investicija v podjetje Kladivar Žiri je na osnovi srednjeročnega programa razvoja vseh Združenih podjetij strojegradnje » Podjetje Kladivar Žiri, s svojo specializirano iz vsebine: Od temeljnega kamna do podjetja Kako izvajamo zakor o združenem delu v DC "KLADIVAR" NAŠI Tp Ml-1.JI Planincem na pot in v premislek znanjem in svojo voljo. Podjetje "KLADIVAR " Žiri ima spo - Na?;i jubilanti sobne in delavoljne ljudi, kar je garancija za nadaljni uspe- Košarka šni razvoj podjetja. Kladivar Žiri prerašča iz majhnega obrtnega podjetja v solidno indu -atrijsko podjetje z zahtevnim in perspektivnim proizvodnim proizvodnjo hidravličnih komponent in ostalih elementov za avtomatizacijo, mora slediti razvoju in tempu celotne strojegradnje pri nas. Investicija v Kladivar je le ena izmed prvih investicij v ce -lotnem procesu razvoja ZPS . Pomembno je dejstvo, da vse članice ZPS združujejo del vesticija za kolektiv priznanje za dosedanje delo in tudi jamstvo za uspefien nadaljni razvoj. Za kraj je to prido -bitev, ker bo tako kolektiv Kladivar Žiri z večjim ustvarjenim dohodkom lahko več prispeval k razvoju kraja in s tem h gradnji objektov za boljše živijenske pogoje delov- Vsem članom kolektiva pa želim v novih prostorih ugodno počutje in veliko delovnih uspehov« Direktor s Ambrožič Venče, ing. OB PONOVNEM IZDAJANJU Pred nami je nova številka tovarniškega glasila. Po daljšem času, se nam ponovno obeta, da bomo sledili zapiskom z rezultati svojega dela, o sklepih odborov,komisi j in družbeno politič -nih organizacij, o športnih in kulturnih dogodkih. Ker vemo, da smo delovna orga -nizacija združenega dela z manjšim številom zaposlenih članov, bo predvsem od nase pridnosti, zavzetosti in izpolnjevanja delovne obveze odvisno nadaljne izhajanje glasila in njegova pestrost. amortizacije namensko za investicijske naložbe. To daje SOZD ZPS pomembno mesto, istočasno pa možnosti za hiter in intenziven raz -voj. Rezultat takega združevanja sredstev je prav gotovo tudi investicija v Kladivar Žiri. V investiciji v Kladivar Žiri poleg skupnih naložb združenih podjetij strojegradnje sodelujejo šei Republiški sklad skupnih rezerv, Občinski sklad skupnih rezerv, Zavarovalnica Sava Kranj, Ljubljanska banka Škofja Loka. Celotna investicija v osnovna sredstva znaša 24,582.000 din od tega 14,955.000 din v zgradbo ostalo pa v opremo . S tem si je podjetje Kladi -var Žiri povečalo delovno 2 površino še za dodatnih m 2.000. Mislim, da je predvidena in- nega človeka izven podjetja. Za širšo družbeno skupnost pa je to eden od mnogih te -meljnih kamnov, ki morajo nositi zgradbo našega gospodarstva, ki naj zagotovi našo ekonomsko moč in s tem neodvisnost in svobodo našega delovnega človeka. In ne nazadnje, nam ustavna določila narekujejo primemo, pravočasno in celo -vito obveščanje o dogajan -jih tudi v DO, tako, da se lahko aktivno vključujemo v razprave in odločanja. PODOBNIK Vinko KAKO IZVAJAMO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU V DO KLADIVAR Na podlagi 63.člena statuta Tovarne elementov za avtomatizacijo "KLADIVAR " Žiri in predloga osnovne organizacije sindikata je DS na svoji redni seji dne 21.4.1977 spe-jel naslednji SKLEP o imenovanju komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu. 1. V komisijo za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu se imenujejo : 1. Markelj Vinko, predsednik 2. Bogataj Jože, član 3. Vidmar Janez, član 4. Jesenko Niko, član 5. Zupančič Jože,član 2.. Pravice, dolžnosti in odgovornosti komisije za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu so sledeče: 1. spremlja izvajanje zakona o združenem delu v DO in sodeluje s pristojnimi organi pri pripravi programa za uresničevanje zakona o združenem delu. 2. skrbi, da so vsa dela po sprejetem programu za uresničevanje zakona o združenem delu pravočasno opravljena. 3. spodbuja aktivnost delavcev delovne organizacije, da v čim širšem merilu sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih aktov s svojimi pripombami in predlogi. 4. skrbi, da bodo vsi samo- upravni akti sprejeti po najširši demokratični poti in da bo v sprejetih določilih samoupravnih aktih resnično izražena volja vseh delav -cev. 5. sodeluje z občinsko komisijo za spremljanje zakona o združenem delu. 6. za svoje delo je komisija odgovorna delavskemu sver tu, kateremu je tudi dolžna mesečno poročati o izvajanju sprejetega prog -rama za uresničevanje zakona o združenem delu. 3. Komisija lahko oblikuje posamezne delovne skupine političnih in strokovnih delavcev za nudenje konkretne pomoči pri razlagi določil zakona o združenem delu oziroma obli -kovanju samoupravnih aktov . 4. Administrativna dela za ko -misijo so dolžni napraviti delavci uprave podjetja. Na podlagi določil 63.člena statuta DO "KLADIVAR " Žiri in predloga komisije za spremljanje in izvajanje ZZD je delavski svet na svoji seji dne 7.7.1977 sprejel naslednji SKLEP 1. sprejme se program nalog za uresničevanje zakona o združenem delu v DO "KLA- DIVAR " Žiri v predlaganem besedilu od strani komisije za spremljanje in izvajanje ZZD. 2. Nosilci nalog za izvajanje programa so dolžni, da pripravijo delovne osnutke samoupravnih splošnih aktov do določenih rokov po sprejetem programu. 3. v akcijo za realizacijo programa nalog so se po potrebi dolžni vključiti tudi posamezni strokovni delavci posameznih stro -kovnih služb, kateri v samem programu nimajo kon -kretnih zadolžitev. 4. Program nalog za uresničevanje zakona o združenem delu je sestavni del tega sklepa. PROGRAM NALOG ZA URESNIČEVANJE ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU V DO " KLADIVAR " ŽIRI A. UVOD Izvajanje zakona o združenem delu je zahtevna in obsežna naloga, ki zahteva polno angažiranost vseh družbeno-po-litičnih organizacij, vseh organov samoupravljanja in slehernega delavca v delovni organizaciji. Delovni osnutki samoupravnih splošnih aktov morajo biti pripravljeni tako, da bo vsebina teh aktov razumljiva za slehernega delavca. Posebno pozornost je posvetiti izdelavi delovnega osnutka za sledeče samoupravne akte i 1. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji in 2. Samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Nadalje je treba dosledno u-resničiti oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela . B. OPIS OPRAVIL IN NALOG GLEDE NA POTREBNE USKLADITVE Z ZZZD . I.Dohodkovni odnosi Pridobivanje dohodka s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu. Zadolženi : Bogataj Rado, Kopač Jože in Podobnik Vinko. Rok za delovni osnutek je 3o.IX.1977- čas za razpravo in odločanje je od lo.X. do 15.XII.1977. 2. Razporejanje dohodka 3. Razporejanje čistega do -hodka 4. Delitev sredstev zg osebne dohodke Zadolženi : direktor DO, predsednik 00S, sekretar ZK, predsednik ZM, sektor knjigovod -stva in komisija. Rok za delovni osnutek je do 2o.IX.1977. čas za razpravo in odločanje od lo.X. do 3.XII.1977. II. Planiranje 1. določitev postopka o sklepanju za pripravo plana in odgovornosti organov zanj, 2. za določitev poslovodnega organa in strokovnih služb za sestavljanje osnov plana 3. izdelava metodologije sestavljanja, obravnavanja in sprejemanja plana. 4. odgovornost poslovodnega organa in strokovnih služb za zagotovitev izvrševanja plana, spremljanje in evidenca o planu ter ukrepanje v zvezi s pla -nom. 5. odogovrnost za redno obveščanje vseh delavcev o izpolnjevanju plana. Zadolženi : direktor DO, Be-ovič ing.Anton, Bogataj Rado in Novak Dimitrij. Rok za delovni osnutek je do 31.VIII.1977. Čas za razpravo in odločanje od l.X.do 31.X.1977. III. Delovna razmerja 1. sklenitev delovnega razmerja 2. pravice,obveznosti in od -govornosti delavcev v de -lovnem razmerju 3. varstvo pri delu 4. odgovornost delavcev 3. prenehanje delovnega razmerja 6. varstvo pravic delavcev 7« delo na domu 8, začasno ali občasno delo 9. posebne določbe Zadolženi : splošni sektor in komisija. Rok za delovni osnutek je 13.IV.1978. Čas za razpravo in odločanje od 1.3.do 1.6.1978. IV. Uresničevanje aamouprav-3 jan ja 1. odločanje delavcev : a) z osebnim izjavljanjem b) po delegatih in delegacijah c) organih upravljanja in drugih organih 2. obveščanje delavcev -za potrebe odločanja za potrebe kontrole Zadolženi : direktor DO , splošni sektor in komisija . Rok za delovni osnutek je 13.IX.1977. Čas za razpravo in odločanje je od l.X.do 31.X.1977. V.Samoupravni splošni akti ; katere moramo na novo sprejeti ; 1.Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DO - rok priprave osnutka je 1.X.1977 - čas za obravnavo in sprejem od l.X.do 15.XII.77 2. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke - rok priprave osnutka 2o.IX.1977 - čas za obravnavo in sprejem od lo.X.do 13.XII. 1977 3. Pravilnik o delovnih razmerjih - rok priprave osnutka 13.IV.1978 - čas za obravnavo in sprejem od 1 .V.do 1.VI.78 4. Pravilnik o odgovornosti delavcev - rok priprave osnutka 15.IV.1978 - čas za obravnavo in sprejem od l.V.do 1.VI.78 3. Samoupravni sporazum o osnovah plana - rok priprave osnutka 31.Vlil.1977 - čas za obravnavo in sprejem od l.X.do 31.X.1977 6. Poslovnik o delu zbora delavcev, delavskega sveta in drugih samoupravnih organov - rok priprave osnutka je 1.VI.1978 o varstvu pri delu - čas za razpravo in sprejem od 1.VI.do 31.VI.1978 - osnutek pripravil - splošni sektor. 7« Pravilnik o narodni zaščiti in družbeni samozaščiti in 8. Pravilnik o vojaški in poslovni tajnosti - nosilec naloge je - direktor DO - splošni sektor - rok priprave osnutka l.XI. 1977 - rok razprave in sprejema od 15.X.do 15.XII.1977 9. Pravilnik o inovacijah in tehničnih izboljšavah - nosilci nalog so : - Bovič ing.Anton - Zupančič ing.Janez - Bogataj ing.Miha - Mlinar Anton - rok priprave osnutka 31.III.1978 - rok razprave in sprejema od l.V.do 31.V.1978 Poleg navedenih nosilcev nalog, ki bodo dajali pobude, razreševali konkretne naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu, se vključijo v akci-cijo tudi posamezni strokovni delavci posameznih strokovnih služb za izvedbo konkretnih nalog s področja izdelave meril in osnov za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od prispevka delavca k dohodku in ugotavljanje delovne uspešnosti po kvaliteti dela, količini dela ter gospodarnosti dela. Naj ne zveni članek kot nekako poročilo o delu varnostne službe v podjetju ; toliko je bilo poškodovanih, toliko ni imelo zaščitnih sredstev, toliko denarnih sredstev smo porabili, ampak naj opozori slehernega zaposlenega, da s konkretnimi predlogi skuša opozoriti na nevarnosti, ki prete njemu, sosedu, kolegu in drugim in tako naj svoje predloge posreduje na pravo mesto. Vodstveni kadri se še ne zavedajo povsem, kako velika je odgovornost za izvajanje varstva pri delu, posebno s postavljeno zahtevo, da se varstvo pri delu izvaja in pospešuje s konstrukcijskim, tehnološkim, proizvodnim in delovnim procesom ter a po -dobnimi tehničnimi, zdrav -stvenimi in drugimi ukrepi pri delu. To pomeni, da je vzgoja neposrednih vodij dela izred -no pomembna in zahtevna.Brez ustrezno in strokovno vzgojenih vodij dela ne moremo pričakovati izvajanja varstva pri delu v konstrukcijah , tehnološkem opisu, kaj šele na neposrednih delovnih mestih v proizvodnji. Zato tudi neposredni vodja dela ne more in ne sme voditi delavcev pri delu, če ne pokaže ustreznega znanja o varstvu pri delu. V ta namen je bilo v mesecu maju tudi organizirano pre -davanje in na koncu izpit o preizkusu znanja o varnosti pri delu. Vsi kandidati so ga uspešno opravili, kar je tudi obenem dokaz, da se lahko uspešno deluje z delom v tej smeri. Hkrati je tudi dokaz, da smo sposobni uvesti povečano stopnjo avtomatizacije v proizvodnjo. Ne mislimo pa, če so vodje opravili izpit, da je vse narejeno . Veliko volje,prizadevnosti in zavzetosti j® še potrebno, da se to znanje prenese na vsako delovno mesto, da se pouči vsakega neposrednega proizvajalca , da se uvaja potrebna preventiva, kajti , ko je nesreča tu, je vse prepozno. V podjetju bo potrebno stimulirati inovacijsko dejavnost . V zvezi s tem bo po - Komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu TEŽAVE S PLANIRANJEM trebno uvesti vprašanja nagrajevanja,ocenjevalna komisija pa bi pri predlogih inovacij upoštevala tudi izbo -ljšavo in povečanje varnosti delavca na delovnem mestu. Pravilnik o varstvu pri delu tudi ni dokument za na polico. Še kako iščemo svoje pravice v vsaki besedi ali črki, ko je nesreča tu,in so za posameznika težke posledice. Kaj bo tudi pravilnik spodbuda za pospeševanje preventive o varstvu pri delu , naj pospešuje varstvo pri delu v skladu z osnovno zahtevo, da morajo biti ukrepi za varno in zdravo delo združeni v konstrukcijske, tehnološke, proizvodne in delovne procese in, da je omogočeno vsem osebam na delu zdravo in varno delo. Vsem zaposlenim je bil po -novno posredovan pravilnik o varstvu pri delu in še dodatna navodila za vsako de -lovno mesto posebej, da se ponovno seznani z vsebino in, ja ne bomo začeli z nesrečami v novi proizvodni hali. Za -vedajmo se{ " Poskusnega obratovanja za varstvo pri delu ni ". Veliko dela nas še čaka prav tu, kjer je bil enoletni premor. Sadovi dela pa se bodo pokazali šele kasneje. Andrej Starman NA DELOVNEM MESTU.. Približno mesec dni nas še loči, ko se bo v naši organizaciji združenega dela delal polletni obračun. V tem obračunu se bo pokazala slika,kaj smo naredili in katere zastavljene naloge smo dosegli.Poudariti je potrebno, da te naloge niso majhne, da bo potrebno vložiti vso silo in napore vseh služb v OZD za uresničevanje teh ciljev. Vsak proizvodni sistem je v bistvu neko organizirano,usmerjeno doseganje zastavljenega cilja. Da ta sistem funkcionira, morajo funkcionirati vsi njegovi elementi, biti enako usmerjeni in delovati v sihroniziranem ritmu. Vsega tega pa v naši OZD ni. Verjetno, da je taka služba, ki veliko prispeva k temu dejanju ravno PLANSKI ODDELEK. V tem oddelku se zbirajo vsi podatki (od naročil proizvodnje, tehnične dokumentacije, normativi časov itd.) Skratka je v tem oddelku vse,kar bi potrebovali za naš proizvodni ciklus. Planiranje proizvodnje je zelo natančno in obsežno področje, ki zahteva precej časa in organizacijske discipline. Največji problem v tem je " čas " za doseganje rokov. Letni plan je razdeljen na štiri kvartale. Te kvartale določi prodaja. Kateri proizvodi bodo končemi vsak mesec, pa mora dobiti podatke prodaja od planskega oddel- ka. Kupec, ki naroči blago , zahteva tudi rok, do katerega naj bi blago prejel. Po novem zakonu o zavarovanju plačil drugače ne more biti. Sam sistem planiranja in usklajevanja rokov je v naši OZD zelo težaven. Že sama relacija prodaja-tehnologija-proizvod-nja je časovno skoraj nesprejemljiva. Ta čas bi se moral skrajšati za polovico. Potem so tu delovni postopki in normativi časa. Ti postopki so sicer narejeni za večjo serijo, za posamezne izdelke pa tega ni. Tukaj pride do velikih problemov, ker niso usklajeni kodni sistemi, apeci- F$8Vn5 Namenjeni so za transport in doziranje sipkih in zrnastih snovi npr.: kave, žita-.. .. - - rice, keramike, umetne mase, umetnih gnojil, opilkov itd. VIDr<&CBJSKI Možna je tudi uporaba za sejanje, čiščenje in sušenje, posebno pa za povezavo dodajalniki delovnih mest v celotnem ciklusu proizvodnje. V sestavi z zalogovniki, tehtnicami in števnimi napravami pa so vibracijski transporterji uporabljivi kot dozatorji. Normalno se postavljajo v vodoraven položaj, dopusten pa je vzpon do 10°. Volumenska kapaciteta je podana v tabeli. Regulacija je izvedena v avtotransfor-matorjem ali s tiristorsko regulacijo. IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA fikacije ter risbe. Risbe in tolerance se korigirajo med proizvodnim procesom, medtem ko ee v delovnih postopkih to ne napravi ( se pozabi). Kakšne so posledice se lahko samo po sebi razume. Poleg tega so prekratki roki za nabovo materiala, pomanjkljive specifikacije itd. Zelo malo, pravzaprav nič,se ne ukvarjamo s standardizacijo materiala in raznih drugih elementov v sklopu proizvodnje. Iz tega sledi, da je potreb - MAZALNIK ZA CENTRALNO MAZANJE Z MASTJO______________ no nabavljati veliko raznovrstnega blaga v zelo majhnih količinah. Tu so še razna vpenjala in delovni pripomočki, ki se konstruktirajo šele takrat, ko so komadi v proiz -vodnji že do te operacije gotovi. V sami proizvodnji pride zaradi takih stvari tudi do zastoja, največkrat pa do zelo kritične točke, do izmeta. Izmet je zvesta spremljevalka proizvodnje, kar pa slabo vpliva na proizvodne rezultate in na mesečno realizacijo. Treba se bo pogovoriti v zvezi s to točko in jo spraviti na minimum, ker nas to zelo veliko stane. Precej sklopov naših izdelkov izdeluje tudi kooperacija. Iz tega področja dobimo točno izdelane komade in niti ne predrage , samo rok za izdelavo le teh je precej dolg, tako, da pride do precejšnjih zastojev pri sami finalizaciji izdelkov. Tudi to slabo vpliva na dosego rokov in na mesečno realizacijo. Verjetno bo potrebno okrog tega reči še kakšno besedo. Seveda smo pa tu še vsi mi člani kolektiva, ki bi z boljšo organizacijo, samo-disciplino in z bolj smotrnim izkoriščanjem delovnega časa lahko veliko prispevali k boljši realizaciji. Na zasedanju delavskega sveta, kjer smo sprejeli letni plan in na sestankih DPO smo se zavzeli, da bomo s skupnimi močmi in doslednim izva -janjem nalog vsakega posameznika in kot celote, dali vsak svoj delež za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili, kajti le tako bomo imeli zagotovljeno lepšo pot v bodočno -st. Vidmar Janez planincem Hoja po gorah sodi med naj -bolj učinkovite in koristne športe, saj v enaki meri služi telesni kot duševni sprostitvi, nepretirano draga ter se je lahko loti mlado in staro, vsak svojim močem, znanju, veselju in spretnosti primerno. 'Z odločbo Obli) «.iiri, je bilo :’U .9.1949 ust.nnovljeno podjetje "l.L.iDlVVK" . Letos no to dan praznujemo PO let obstoja. Ker je to delovni dan, je 1)0 na zadnji seji odločil, da bomo praznovali naš dan skupaj z otvorit-jo nove hale, dne 17.9.1977' V ta namen je bil imenovan iniciativni odbor zn otvoritev novega objekta. O načinu in poteku otvoritve, bomo obvestili v naslednji, jubilejni številki glasila. KLADIVAR ’77 Prav gotovo bodo tudi številni člani vašega kolektiva odšli na kratke počitnice v gore, da si tam naberejo novih moči in ee razvedre v nepokvarjeni naravi, če bo tako, pa naj store že vnaprej vse potrebno, da se izlet ne bo spremenil v nepotrebno tve- na pot in v premislek Od IS SO Škofja Loka smo dne ?3.7.1977 prejeli predlog, da v glasilu objavimo napotke za planince, ki nam jih odstopajo brezplačno, kot prispevek v okviru družbene samozaščite in varnosti v naši občini. ir n MEM ganje, igranje z zdravjem in varnostjo, ali pa celo v usodno nesrečo. O varni hoji v gore je bilo že dosti povedanega in napisanega, naj vas spomnimo na nekaj osnovnih napotkov : 1. Vgore ne hodite sami, izberite si zrelo, preskušano družbo. Idealno bo, če vaš sopotnik že pozna smer in pot po kateri boste hodili. Ne hodite v gore s pretirano podjetnimi, pa tudi ne z boječimi sopotniki. 2. Cilje in napore prilagodite znanju,moči,sposobnosti, izkušnjam udeležencem izleta. 3.Obujte in oblecite ae primerno okolju. Nosite gorske čevlje, toplo obleko , zaščito zoper dež in močo. Koristen utegne biti tudi dežnik. 4. Ne pozabite na zavojček za prvo pomoč, vžigalice, žepni nož in svetilko. Specialka in kompas sta sila koristna, če ju znate uporabljati. 5. Ne preobremenjujte nahrbtnika z jedačo in pijačo. Nosite s seboj nekaj malice, za železno rezervo. Alko -hol je odveč in nepotreben, utegne vam biti celo v pogubo. Hranite se lahko v gorskih domovih in kočah. 6.Zapomnite si, da se pot v gorah začne s svitom in neha pred nočjo.Sledite markacijam. Če markacije zgrešite, ali izgubite, poiščite zadnjo merkacijo, mimo katere ste šli ter se Jioisku-site orientirati, če to ne uspe, počakajte, poiščite varno mesto. V megli in temi raje bivakirajte, zagotovo vas bodo našli mimoidoči, ali pa reševalci. 7.Hoja v brezpotju, na svoje in na divje se je zelo pogosto maščevala. Kdor ni vešč plezanja, naj ne hodi po svoje in ne vabi s seboj še drugih. 8.Ob odhodu obvestite domače, prijatelje, ali znance ter sodelavce KAM greste, PO KATERI POTI oziroma SMERI, KDAJ se nameravate vrniti. Spotoma SE VPISUJTE v spominske knjige v kočah in na VRHOVIH. Navedite smer kam ste namenjeni, vpišite vse člane skupine. Če si spotoma premislite in spremenite smer pohoda, VPIŠITE tudi to v knjigo, po možnosti povejte kakemu znancu, da ta obvesti domače, obvezno pa seznanite z odločitvijo OSKRBNIKA, oziroma OSEBJE koče . 9.Na poti ne tvegajte.Hoje prek snežišč se izogibajte, če ji niste kos in nimate opreme. Če ne gre drugače, si pomagajte s kamnom, kla-4Avom, v dvomljivih primerih se raje vrnite. lo.Strela je pri nas ugonobila že mnogo živijenjna vrhovih in planinskih poteh. Če kaže na nevihto, vremenski preobrat, ne odhajajte na vrhove, ne zapuščajte doline, ali koče. Počakajte, da se neurje unese. Umaknite se z vrhov in grebenov. če strela omami tovariša, mu pomagajte z u -metnim dihanjem. 11. Ne prožite kamenja, če je nad vami skupina planincev, pazite na skale in kamenje, ki ga utegne sprožiti kak član te skupine. 12. V kočah bodite zmerni in umirjeni. Koče niso beznice, kjer se do mile volje nadivjate in napijete.Ležite k počitku vsaj do 22. ure, če oskrbnik in dnevni red ne zahtevata drugače. V prenapolnjeni koči dajte prednost otrokom in ženskam, ne pozabite, da mlajši laže prenašajo napore, kot priletni planinci. 13.Svoja pota usmerjajte tako, I POZDRAVI TOV DIREKTORJA Z NAŠEGA OČAKA ■) » da ne boste po nepotrebnem povečevali gneče. Hodite po možnosti med tednom, Izogibajte ee sobotam in nedeljam . Ne odločajte se za masovne izlete v visokogorje, odhajajte raje v manjših skupinah. Bolje boste postreženi in izlet bo udobnejši. 14.Ne trgajte gorskega cvetja, ne plašite živali. Še po -sebej pa ne tvegajte in ee ne podajajte v nevarnost zaradi nekaj planik, ki vas vabijo na strmem pobočju v krušljivih, četudi na videz trdnih pečeh. Letošnja sezona planincem doslej še ni pokazala kaj prida naklonjenosti. Neugodno vreme kar naprej zavira odhod na gorska pota, še vedno je nevarno zaradi neviht, ohladitev in tudi sneg še marsikje ni izginil, paziti se je treba predvsem severnim in nasploh osojnim stranem gora, kjer je snega ponekod še dosti preveč, kar so pokazale letošnje nesreče . Ni vzroka, da bi se gora zbali in ostali doma, odločimo se za prvo silo za lažje in nižje cilje in se kak teden še izogibajmo predelom, kjer moramo računati na večje nevšečnosti in nevarnosti. Upoštevajmo pa še nekaj, kar se je v letošnjih dogajanjih že tudi nekajkrat pokazalo kot usodno : ČE SMO V DRUŽBI, NE ZAPUSTIMO TOVARIŠA. NE ZGUBIMO STIKA, POIZVEDUJMO ZA NJIM TAKOJ, ČIM SMO GA POGREŠALI. V NEZGODI SO PRVI TRENUTKI NAJBOLJ DRAGOCENI IN USODNI. NE VRA -ČAJMO SE SAMI, RAZEN ČE SE ZA LOČITEV ODLOČIMO SPORAZUMNO -NETOVARIŠKO IN NEDOPUSTNO JE, DA POGREŠANEGA SOPOTNIKA NE ČAKAMO IN ZE TAKOJ NA KRAJU SAMEM SPROŽIMO ZA NJIM POIZVEDOVALNE AKCIJE. Člani družbe, ki niso kos tej preprosti zahtevi ne sodijo skupaj, vprašanje pa je tudi, če kot posamezniki sodijo na gorska pota. Zato naj vsak dobro premisli, s kom povezuje svoje proste ure v gorah in v čigave roke izroča svojo varnost. Neukim in neizvedenim priporočamo hojo v izletniškim skupinah, ki jih organizirajo planinska društva in njihove sekcije. Tu si velja zapomniti , da je vodnike treba brezpogojno ubogati, hoje na svoje in izven skupine NI . Skupina se podredi tempu in zmogljivosti najšibkejšega člana. Vodniki pa si naj zapomnijo, da izlet ni priložnost, na kateri naj kažejo svoje posebne sposobnosti . Najbolj se bodo izkazali ,če bodo skupino vodili po varnih stezah ter jo srečno in zadovoljno privedli nazaj v dolino. član za varnost in DSZ : inž.Pavle ŠEGULA ŠPORT v oos V letošnjem letu smo organizirali tekmovanje v krosu ZPS , ki se ga je udeležilo veliko število tekmovalcev podjetij ZPS. Naši tekmovalci so v tem krosu dosegli lepe rezultate, posebno še ženska ekipa, kjer je Dolenc Martina dosegla odlično drugo mesto. Oblak Ma -rinka pa četrto mesto.Tudi v skupinah do 35 let in nad 35 let smo dosegli solidne rezultate. Pred kratkim je bila ustanovljena strelska sekcija Kladivar. Na tekmovanju med sindikalnimi organizacijami Žirov z zračno puško, smo zasedli 1.mesto. Gladek Vinko in Vehar Rajko sta dosegla najboljše rezultate. Na občin -skem sindikalnem prvenstvu smo dosegli l.in drugo mesto ekipno in med posamezniki . V te vrste bo potrebno vključiti še žensko ekipo. Tudi balinarji so že dosegli lepe rezultate. Udeležili smo se tekmovanja v počastitev ( Nadaljevanje na strani planinski izleti PD ŽIRI PD Žiri ima v svojem programu dejavnosti do konca tega leta predvidene še naslednje izlete. 0 vsakokratnem izletu so izstavljena vabila na oglasnih deskah na Agrarii in na avto bušnem postajališču nasproti bencinske črpalke. Datum: Smer : Vodnik : 21.8.197? Grossglockner Jesenko Franc Pečelin Ivan Raduha-Grintavec Jesenko Franc 28,8.1977 Kamniško sedlo-Grint.-Kočna Oblak Franc 4.9.1977 Ratitovec Pečelin,Oblak 21.9.1977 Dan Planincev 18.9.1977 Socerb-Ankaran-Snežnik- Eniko Vinko Predjamski grad Jesenko Franc 25.9.1977 Loška planinska pot Čelik Franc P.lo.1977 Loška planinska pot Dolinar Silvo naši j ub i 1 Pred tremi leti je bilo , 21.sept.1974, ko smo praznovali 25.letnico ustanovitve našega podjetja. Takrat smo tudi zapisali v Samoupravni sporazum kriterije, po katerih naj bi delavci dobijali nagrade in slavili za 15,2o, 25, 55, let dela v našem podjetju . Pomemben je bil 21.9. torej datum naše obletnice. Tako smo se lansko leto tretjič zbrali v Goropekah in skromno počastili pet naših članov, ki so dopolnili 15 let dela v podjetju. Prav je, da se na ta dan spomnimo naših sodelavcev, ki so že poldrugo desetletje in več snustvarjalci našega kolektiva Zakaj oni so živa zgodovina a n t i nike na prakso. Potem sem prišel za stalno nazaj v Kla-divar. Za tiste čase je bilo v podjetju kar v redu, vendar je kmalu začelo primanjkovati prostora. JEREB JOŽE Na zdravniško priporočilo sem se po odsluženju JLA preusmeril iz čevljarske stroke na kovinarsko. Z delom na novem področju sem bil zelo zadovoljen. ŽAKELJ ANGELA Takrat je bilo veliko težje dobiti službo kot danes, zato zato je bil zame prihod v Kladivar veliko doživetje . Veliko napredka je od takrat, vendar je tudi veliko bolj Po odsluženju vojaškega roka sem želel dobiti službo v domačem kraju, zato sem bil z delom v Kladivarju zadovoljen. Imel sem sicer precej manjše dohodke kot v prejšnji službi, toda bil sem doma. Bila pa je takrat večja ustaljenost pri delu. Ni bilo zaostajanj, niti prehitevanj v delu. Ni bilo živčnosti kot danes. - Kdaj je bilo po vaše najtežje za Kladivar ? KRVINA PAVEL Mislim, da takrat, ko nismo imeli rednih mesečnih prejemkov. Trudili smo se, da stabiliziramo podjetje. Saj ne rečem, da je bilo slabo,vodstvo, bilo pa je premalo razumevanja med ljudmi. Nekateri so zelo slabo vplivali na proizvodnjo. Potem je prišla prisilna uprava in počasi se je vspos-tavil red v proizvodnji. JEREB JOŽE našega podjetja. Oni najbolje vedo zn njegove težave, težke dneve in seveda tudi za dobre čase. Zato smo postavili našim slnvjencem nekaj vprašanj. - Kakšni so vaši spomini na prve dni v Kladivarju ? KRVINA PAVEL Takoj po šoli sem se vključil v delovno organizacijo Kladivar. Najprej nem šel v Želez- živčno življenje, kar verjetno prinese hitrejši način dela in življenja. PAGON CUKA Bila sem vajena težkega dela. Ko sem prišla v Kladivar, mi je bilo zato lažje. Tu sem imela delo in denar. Zelo veliko se je izboljšalo od takrat, ko sem prišla v kladivar, pa do danes. KAVČIČ ERN EUT Bil nem predsednik DS ravno med prisilno upravo in to štiri leta. Veliko problemov je bilo. Precej smo razmišljali o preusmeritvi, la še slabo smo se razumeli med seboj . Težko je bilo. Danes tega ni več . ŽAKELJ ANGINA 1 red in med prisilno upravo je bilo zelo slabo. Tudi denarja ni bilo po tri mesece, pa še potem je bilo malo.Po- * časi se je izboljšalo. Sedaj sem kar zadovoljna. Tudi v najtežjih trenutkih nisem pomišljala na to, da bi zamenjala službo. Pagon CILKA Zelo težko je bilo. Delo je bilo slabše. Takrat smo delali šestila. Delo je bilo slabo organizirano, Danes je mnogo boljše. Pride do nekaterih nesoglasij, pa se to kmalu uredi. KAVČIČ ERNEST Ja, spominjam se prisilne uprave. Nerodna stvar, nismo vedeli, kako bo. Če sem iskren, sem premišljeval že o zamenjavi službe.Toda tudi to smo premagali. - Kako ste zadovoljni s sedanjim delovnim mestom v pod -jetju 7 KRVINA PAVEL Na svojem delovnem mestu strugarja v obdelovalnici sem sicer zadovoljen. Vendar je delo zahtevno in tudi težko, zato sem tudi že razmišljal o drugem delovnem mestu. Veste, človek se počasi stara in začne razmišljati o tem. košar PO PRVEM DELU TE V zadnjih nekaj mesecih, so bile na športnem področju izvedene precejšnje spremembe. Ker je za enkratno objavo novosti preveč, se s spremembami seznanimo le na kratko. Akcija telesnokulturne skupnosti Slovenije za usmeritev TK v množičnost Je po burnih razpravah pripeljala do tega, da so KK Kladivarju od sedmih ekip ostale tri. Današnja tema ne bo ugotavljati smiselnosti teh sprememb, saj bi kazalo o tem povedati veliko več, kot JEREB JOŽE Zadovoljen sem s svojim delovnim mestom kontrolorja polizdekov. Boli pa me, ker je preveč izmeta. Z delavci se razumem in ni nobenih konfliktov med nami. Predvsem pa je važna kvaliteta dela, na katero na žalost še vedno premalo gledamo. ŽAKELJ ANGELA Zelo sem zadovoljna s sedanjim delovnim mestom. Včasih je bilo nerodno to, ker si moral delati na različnih delih. Sedaj pa imam stalno delovno mesto. Pride do manjših problemov,ki pa jih sproti rešujemo. Tudi osebni dohodki so sedaj kar v redu. PAGON CILKA Zadovoljna sem. Kot sem že rekla, sem bila vajena tudi težjega dela, zato mi sedanje delo ne predstavlja večjega problema. Z leti smo, upam, glavne težave premagali. KAVČIČ ERNEST Z delovnim mestom mojstra v orodjarni sem zadovoljen. So pa precej slabe možnosti za k a K M 0 V A N J je mogoče ob tej priliki. Zato posvetimo več pozornosti ekipam, ki so ostale in nastopajo v okviru našega kluba . ŽENSKE : Po novi razporeditvi regijskih centrov ima Gorenjska dva centra za žensko košarko; Jesenice in Škofjo Loko. V okviru občine pa smo se dogovorili, da bo center za žensko košarko v Zireh s tem, da prvo ekipo sestavljajo igralke Kladivarja in Kroja. Kadetinje imamo v delo. Velikokrat manjka pravega orodja. Tako manjkajo stroji,razne naprave in še kaj. Tako so menili nekateri od naših najstarejših delavcev. Z malo besedami so veliko povedali. Stvari, ki verjetno tudi marsikomu od nas ostalih dajejo pobudo k besedi, oni pa to že dolga leta spremljajo. Mi jim ob njihovem prazniku petnajstih let dela v kolektivu KLADIVAR želimo še nada-ljnih uspehov pri delu in v privatnem življenju. JESENKO Niko AVTOMOBILSKI INDIKATOR NAPETOSTI AIN 6—12 V______________________ Škofji Loki, mladinke v Žireh, nosilec prve ekipe pa Je Kladivar. Ekipa je sestavljena iz šestih igralk iz Žirov in šestih iz Škofje Loke. Treningi so bili ločeni, skupnih treningov Je bilo le nekaj, saj Je zaradi velike razdalje težko organizirati skupno vadbo. Najbrž pa bi tudi to nekako uredili, če ne bi bila slovenska liga za ženske, zaradi manjših stroškov razdeljena na zahodno in vzhodno skupino. Kvaliteta zahodne lige (verjetno je z vzhodno isto) je porazna in nemogoče je igralke motivirati na redno vadbo ob dejstvu, da s polovico ekip v ligi ne moremo med tekmo odigrati niti poštene trening tekme. Rezultat KOŠARKA Nadaljevanje z 11. strani tega je opazen padec forme in kvalitete ekip, ki so pred tekmovanjem veljale za favorite. Kladivar in Jesenice so igrale iz tekme v tekmo slabše in proti koncu s težavo premagovale slabe ekipe, mi pa smo celo izgubili z ekipo Ljubljane. Kakšna je liga pove dejstvo, da je ekipa Ljubljane (v kateri nastopajo veteranke iz ljubljanskih klubov) na tretjem mestu v ligi. Ob tem, da ne trenirajo, da igrajo za zabavo in tekmo z družino z izletom pa vseeno zmagujejo, bi bilo povedano skoraj vse.Kakorkoli že je, igralke Kladivarja so po 11. kolu v zahodni ligi na prvem mestu z enakim številom točk kot Jesenice. V konkurenci (Ljubljana in Brest nastopata izven konkurence) pa imamo dve točki prednosti pred Jesenicami. Jesenski del tekmovanj obeta zanimiv boj za prvo mesto, li le s 3.košem prednosti). Ne glede na to, kdo bo zmagovalec zahodne skupine, pa je že jasno, da sta Kladivar in Jesenice ekipi, ki bosta šli na kvalifikacije za vstop v I. zvezno ligo. Iz vzodne skupine bosta najbrž sodelovali ekipi marlesa in ZKK Maribor. Zmagovalec bo slovensku prvak za leto 1977 in pridobi pravico nastopa v zvezni ligi, ki se prične konec oktobra. Naša želja in cilj je vsekakor osvojiti naslov prvaka, zavedamo pa se, da nobena od omenjenih ekip v zveznem tekmovanju, nima možnosti obstanka Mladinke so letos že dosegle svoj največji uspeh doslej. Osvojile so naslov slovenskih prvakinj za 1976 in bile na državnem prvenstvu med osmimi prvaki republik in pokrajin, šeste. Letos so začele dokaj uspešno v gorenjski ligi, vendar je ekipa Jesenic zelo močna. Jesenska tri srečanja bodo odločila o tem kdo je boljši, slovensko prvenstvo pa je ti iz Gorenje vasi (kjer igrajo tudi mladi žirovci) in Bkofje Loke. Bele v marcu smo izvedeli, da ima skupna ekipa občine Škofja Loka, možnost nastopa na kvalifikacijah za I. slovensko ligo. l'o pospešenih pripravah so se igralci Lokainvesta (tako se sedaj klub imenuje) uspeli uvrstiti v slovensko ligo po dveh turnirih, kjer so obakrat premagali selekcijo Radovljice in dosedanjega ligaša Jesenice. Tako imamo v občini po petih letih ponovno ekipo, ki bo nastopala v slovenski moški ligi. V ekipi bo predvidoma igralo tudi 5 igralcev Kladivar ja. Mladinci nastopajo kot ekipa Kladivarja samostojno. Zal mladi igralci nimajo takega odnosa do tekmovanj, kot bi ga pričakovali glede na prejšnje generacije igralcev. Standard tudi tukaj povzroča težave, saj ni več takšne zavzetosti in pripravljenosti, kot smo jo bili vajeni. obstojata pa samo dva kandidata. Od tekme na Jesenicah je odvisno, kdo bo prvak zahodne skupine. V primeru zmage Kladivarja bo vse odločeno, če pa zmagajo Jesenice, bo o tem odločila še tretja tekma na nevtralnem igrišču. (prvo tekmo v Z1reh smo d ohi- odprtega tipu. MOŠKI : Na zadnjem občnem zboru v januarju, smo glede na novo situacijo, člansko ekipo ukinili l'ako košarko v ; kof ji Loki zastopajo mladinski ekipi Kladi-varja in Lokainvesta, in kade- Vueeno bodo mladinci v gorenjski ligi verjetno drugi, za ekipo triglava, s katero so nepotrebno izgubili tekmo v Žireh. Na vsak način pa mora delo z mladimi teči naprej, saj je to pogoj za uspeh članske ekipe v slovenski ligi. Nadaljevanje iz strani 9. rojstnega dne Maršala Tita , kjer smo dosegli 3.mesto.Sedalu jemo v občinskem sindi -kalnem prvenstvu v keglanju, kjer smo že dosegli dobre rezultate. Tudi ženska ekipa , ki je bila ustanovljena v letošnjem letu je že dosegla lepe rezultate in upamo, da se bomo tudi nadalje udeleževali vseh tekmovanj v ob -činskem merilu, kakor tudi v okviru 7.PS. Zahvaljujemo se vsem tekmo -valcem v posameznih disciplinah, organizatorjem, ter delovni organizaciji, ki nam omogoča aktivno delovanje v vseh športnih ponogah ter želimo, da bi naši tekmovalci tudi v bodoče dosegali enake ali pa še boljše rezultate. iiu- 'Vi z 11 i v i o Člani Kladivarja samostojno če nastopajo v pokalnem tekmovanju, kjer imajo dobre možnosti za uvrstitev v finale Gorenjske. V finalu bi igrali verjetno z ekipo Jesenic, ki je izločila triglav iz Kranja. Ce torej zberemo ezultate prvega dela in možnosti za naprej, lahko ugotovimo naslednje: -članice Kladivarja imajo velike možnosti za uvrstitev v I. zvezno ligo, mladinke kladivarja za I. mesto v Gorenjski ligi in kadetinje Bo-kainvesta enake možnosti na Gorenjskem. -člani Lokainvosta so se uvrstili v I. Slovensko ligo, mladinci Kladivarja in Loka-investa imajo možnosti za 2. in 3. mesto v gorenjski ligi, kadeti Lokainvasta bodo verjetno prvaki v istem tekmovanju. Tekmovalni uspehi, ki so na vidiku, kažejo na to, da je košarka, kot prioritetna panoga v občini, izpolnila postavljene zahteve. Koliko je s tem pridobila množičnost pa je snov za drugo prilo- MA 1HOI J',: M HWALi Bogataj ing. Miha PRFU STARTOM kmovalni Šport, v katerega je uvrščena panoga košarke, ima z lota v leto manj sredstev. Delijo se med smučarje , skakalce, rokometaše in košarkaše. Potrebe so takšne, da vsaka panoga dobi le planskih sredstev. Kako to izgloda v praksi, nakazuje izračun za naš klub. V letu 1977 (s prvim dolom I.zvezne lige) bi potrebovali 1260.000 din. Po kriterijih TTKS je to ovrednoteno z 185.000 din. Ker pa sredstev ni dovolj, bomo v tem letu prejeli le 1o7tOOO din. Kljub pomoči našega podjetja 3o.ooo din so sredstva očitno premajhna. Tudi če se ne bi uvrstili v zvezno ligo, bodo zaradi slovenske super lige (po novem se irra v zimskem času),stroški tekmovanj skoraj isti. Kje bomo našli manjkajoča sredstva zaenkrat še ni jasno, vsekakor pa bodo dopolnilna sredstva nujna. žnost. "kladivar" je glasilo K1A- Ureja ga odbor lh obveščanje: DlVARJA tovarne elementov Kavčič Ernest Bogataj Jože,VS Kako pa kaj sredstva? za avtomatizacijo Žiri,Sta- Bogataj Jože, K Temelj Franci Stanje je več kot slabo. Te- ra vas T- n.p.o. 1odobnik Vinko , pred.odbora Naklada Poo izvodov ; Tisk l 1 itkama Kivsija l juhljuna ve eraj-danes 5^.J^