LETO XLI, ŠT. 13
Ptuj, 31. marca 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Konfekcionarjem ni lahko (stran 2)
Za golo preživetje (stran 3)
Zatiranje plevelov (stran 4)
Tudi steklo je surovina (stran 5)
S proglasitve najboljših (stran 7)
UVODNIK
Zaupanje
še malo, in poslali hotno narod in narodi razpravljalcev. Kot
da se tej svoji tradiciji ne želimo izneverili. Nič nimam proti razpra-
vam, ki pripeljejo do čvrstega dogovora, do usmeritev, kijih potem
dosledno izvedemo in nam gre bolje: torej vse za dober rezultat —
hi rekli v športnem žargonu. Ne, nič nimam proti temu. Sem pa
odločno proti, če vsi vse vemo. vsi o vsem razpravljamo in vsi vse in
vsakogar ocenjujemo. Velikokrat se vprašam, zakaj je to tako. Ker
nimamo več zaupanja ? Glede na to. kako sprejmemo ali raztrgamo
kakšen predlog, mnenje, kolikokrat izgubljamo čas (in čas je denar,
pravijo) v brezplodnih in nepotrebnih razpravah o majhnih (dosti-
krat manj ali celo nepomembnih) rečeh, hi temu lahko pritrdil. Tudi
takrat, ko se nad mizo dogovarjamo (in dogovorimo), pod mizo pa
držimo fige in že kujemo načrte, kako bomo dogovor izigraU v ško-
do nasprotne in korist svoje strani. Nadalje se mi vsiljuje vprašanje
o zaupanju, ko veliko preveč časa namenimo resolucijam o politiki
izvajanja družbenega plana v tem ali onem letu (po domače načr-
tom), pa vendar že vemo, da iz le moke ne bo dobrega kruha. Pa
tudi takrat, ko v široki in demokratični javni razpravi povemo, kaj
nam ni prav in kako naj bi bilo — sklepi teh naših razprav pa .so
nato nekaj povsem drugega. Kaže, da ho s tem našim zaupanjem
nekaj hudo narobe. Sedaj se je namreč tako zamajalo, da bi ga tu-
di najboljši blažilci težko umirih. Če je res tako, potem moramo
zaupanju vrnili vlogo in mesto, ki mu gre. Drugače ne bo šlo — če
mene vprašate.
Vsi, ki smo že nekaj časa poročeni, vemo, da pravega zakona
ni brez zaupanja. In tako kol je v osnovni celici (družini), mora biti
tudi v družbi (od bližnjega sorodstva do federacije).
Zaupanje lahko izgubimo, izigramo — in pride do nezaupa-
nja. To je lahko pravo — ko imamo za lo dokaze, ko smo se sami
prepričali — ali pa nam zaupanje spremenijo v nezaupanje prišepe-
talci, če smo njihove trditve sprejeli kot prave, s preverjanjem ali pa
s takojšnjim nekritičnim sprejemom. Ždi se mi (vedno bolj sem pre-
pričan, če sem popolnoma iskren), da je pri nas te druge možnosti
veliko, celo preveč. Samo spomnimo se, kako smo izgubljaU zaupa-
nje v mlade, ko so nam začeli ponujati alternativne programe, mo-
ratorij za gradnjo nukleark, odpravo štafete, civilno služenje voja-
škega roka, odpravo mišljenjskega delikla in drugo. Delili smo se
(ali pa so nas!) na tiste ZA in tiste PROTI ter nevtralne (povečini
zbegane). Zdramilo nas je iz otopelosti (lagodja?): prvi trenutek
smo reagirali čustveno in nato sčasoma (kol je prav) bolj aH manj
trezno. Iz številnih pobud (ne samo mladih, da ne bo pomole) so se
izluščile prave in marsikatero smo sprejeli za svojo. Veliko takšnih
nas gotovo še čaka. Zakaj smo se prvi trenutek odzvali čustveno in
dostikrat prenagljeno' Zamera gor aH dol, zato, ker smo slišaU (ali
prebrali) le dele pobud, izvlečke, ki so nas razveselili ali razkačili.
Nihče me ne more prepričati, da tudi danes ni tako, ko na skoraj
vseh sestankih in srečanjih razpravljamo in velikokrat obsojamo pi-
sanje o Jugoslovanski ljudski armadi. (Nekaj podobnega lahko pre-
berete na 3. strani.) Znova so močno ogroženi: pridobitve NOB,
bratstvo in enotnost, obrambna sposobnost, Titovo ime. Poklicani
in nepoklicani nam lo sporočajo s številnimi izjavami organov ali
posameznikov na javnih mestih. Sedaj se je (po odzivu sodeč) jav-
nost vznemirila. Zakaj se ni prej, ko je to pisanje brala? Ali smo res
tako nerazgledani, nebogljeni, da nam mora nekdo povedali, kaj
naj nas vznemiri in kaj ne? Kaj pa inflacija, draginja, vedno večje
.socialno razslojevanje. pomanjkanje volje in spodbude za pot v raz-
vito družbo? To naj nas bolj vznemiri in prisili k streznitvi, k boljše-
mu in učinkovitemu delu, skratka — k napredku vseh v tej družbi.
Z lažmi in podtikanji v časopisih, če je to res tako, pa naj opravijo
ustrezni pravosodni organi. Kaj tudi njim več ne zaupamo?
Ludvik Kolar
Najboljši pridelovalci pese
Tudi letos tik pred začetkom sezo-
ne pridelovanja sladkorne pese sta to-
varna sladkorja Ormož in odbor za
pridelavo sladkorne pese pri Poslovni
skupnosti za sladkor Slovenije razgla-
sila najboljše pridelovalce v lanskem
letu. Za nabiranje točk, ki so merilo
za uspešnost pridelovanja, je po-
membna površina, na kateri je pride-
lovalec posejal sladkorno peso, in ko-
ličina biološkega sladkorja na hektar.
Najuspešnejše pridelovalce so razde-
lili v tri skupine: v prvi jih je 26, v
drugi 21 in v tretji 22. Tisti v prvi sku-
pini so prejeli naročilnico za zaščito
posevka sladkorne pese proti plevelu
na površini 1 hektarja, v drugi za tri-
četrt hektarja in v tretji za pol hektar-
ja.
Razglasili pa so tudi tri najuspeš-
nejše pridelovalce. To pa so v letu
1987 bili Vinko Miser iz Začretja 5 v
SR Hrvatski, Štefan Ščančar iz Raki-
čana in Milan Unuk iz Zgornjih Ja-
blan, član Kmetijske zadruge Lo-
vrenc. Tri najuspešnejše zadružne or-
ganizacije so lani bile RO Agromedži-
murje—OOK Zadrugar Dekanovec,
KZ Ljutomer— Križevci TZO Kmeto-
valec in KZ Lovrenc na Dravskem
polju. Najuspešnejše družbene orga-
nizacije pa so bile PP Kozjak—Rogo-
za, KG Rakičan TOZD PG Rakičan
in RO Agromedžimurje—PD Čako-
vec.
V tovarni sladkorja Ormož so v 85
dneh neprekinjenega dela predelali
331 tisoč ton sladkorne pese in svoje
proizvodne zmogljivosti presegli za 3
odstotke. Proizvedli so 41 tisoč 86 ton
sladkorja zelo dobre kakovosti. Sicer
pa so tudi tokrat najboljša jugoslo-
vanska tovarna sladkorja. Dosegli so
85,2-odstoten izkoristek biološkega
sladkorja in znova so porabili naj-
manj energije. Po proizvodnih rezul-
tatih so tako daleč pred jugoslovan-
skimi proizvajalci. S tem so dosegli
tudi pozitiven finančni rezultat in
ustvarili akumulacijo, del teh sredstev
pa so že vložili nazaj v proizvodnjo.
Nabavili so nekaj kombajnov in dru-
ge opreme, zagotovili pa so tudi
50-odstotno financiranje apnjenja
vseh površin, kjer bo letos rastla pesa,
saj to prispeva k njeni boljši kakovo-
sti.
Sicer pa je za letošnjo setev tako re-
koč vse pripravljeno, znani so tudi
pogoji. V veljavi ostanejo vse doseda-
nje ugodnosti — od regresiranja se-
mena do zaščite proti cerkospori. Do-
ločena je tudi odkupna cena; ta bo
tudi letos znašala četrtino odkupne
cene pšenice, ki bo oblikovana v času
ime^_______.„^._______________...JB«
Tretji najboljši pridelovalec pese v lanskem letu: Milan Unuk iz KZ Lo-
vrenc na Dravskem polju.
Zbori občinske skupščine 13. aprila
Na seji predsedstva SO Ptuj so se v petek, 25.
marca, dogovorili o sklicanju sej zborov skupščine
občine Ptuj in določili vsebino dnevnega reda. seje
bodo 13. aprila: to je potrebno zaradi tega, ker bo-
do na ta dan skupne seje občinskih skupščin po
vsej Sloveniji zaradi volitev predsednika predsed-
stva in člana predsedstva SRS, poleg tega pa bodo
izvolili tudi nosilce vodilnih funkcij v občinskih
skupščinah.
Ker je pred skupščino občine Ptuj veliko vpra-
šanj, ki bi jih morali zbori obravnavati v aprilu, pa
tudi gospodarno ne bi bilo, če bi zbore sklicevali
dvakrat, so na seji predsedstva sklenili, da naj bo-
do zasedanja 13. aprila volilna in delovna.
Delegati vseh treh zborov se bodo tako 13. apri-
la ob 8. uri sestali na skupni seji, kjer bodo opravi-
li volitve za člane predsedstva in predsednika
predsedstva SR Slovenije. Zatem bodo ostali še na
skupnem zasedanju in poslušali uvodne obrazloži-
tve k poročilom o delu skupščine in izvršnega sve-
ta, o delu pravosodnih organov in o uresničevanju
družbenoekonomskega razvoja občine Ptuj v letu
1987.
Po tem se bodo delegati sestali na ločenih sejah
zborov. Tu bodo najprej opravili volitve za pred-
sednika in podpredsednika SO Ptuj za dveletno
mandatno obdobje, vsak zbor pa bo izvolil za na-
daljnji dve leti predsednika in podpredsednika
zbora. Sledila bo še razprava o poročilih, uvodo-
ma obrazloženih že na skupnem zasedanju.
Zboru združenega dela in krajevnih skupnostih
pa bosta v skladu s svojimi pristojnostmi obravna-
vala še več drugih dokumentov, med drugim pred-
loga dveh odlokov o spremembah in dopolnitvah
odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih
površin in narave v občini ter o oddajanju stavb-
nih zemljišč v občini, delovni osnutek odloka o
ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja drob-
nega gospodarstva v občini in združevanju sred-
stev za ta sklad, nadalje bodo razpravljali še o šti-
rih osnutkih odlokov in dveh sklepih ter eni odloč-
bi.
Na ločenih sejah bodo poslušali tudi skupno
poročilo občinske volilne komisije o rezultatih vo-
litev.
FF
Sindikati
o Agisu
Predsedstvo občinskega sveta
Zveze sindikatov občine Ptuj je v
skladu z dogovorom po treh me-
secih aktivnosti ob ukrepih druž-
benega varstva v ptujskem Agisu
na seji v ponedeljek, 28. marca,
ocenilo, da so dosedanji ukrepi
začasnega kolektivnega poslo-
vodnega organa vsebinsko dobro
usmerjeni in kažejo na to, da vo-
dilni vedo, kaj hočejo, saj so
spremembe že rodile prve poziti-
.vne rezultate.
Predsedstvo sindikata je ela-
borat o upravičenosti statusne
spremembe DO Agis s tozdi v
enovito DO (brez tozdov) oceni-
lo pozitivno in daje tej spremem-
bi vso podporo, idj je tudi stro-
kovno utemeljena. Bodočnost
Agisa je treba graditi na zaupa-
nju delavcev v svojo firmo, saj so
bili do sedaj že večkrat speljani
na led; to pa bo v enoviti delovni
organizaciji prav gotovo lažje
kot sedaj, ko so razdrobljeni. Za-
to vsi pričakujejo, da bodo danes
na referendumu delavci Agisa iz-
brali pravilno odločitev in se
odločili za reorganizacijo.
Ko so razpravljali o želji kan-
didata za predsednika SO Ptuj
Gorazda Žmavca, da bi nasled-
nji dve leti svojo funkcijo opra-
vljal nepoklicno (predlog je
predsedstvu sindikata predložila
OK SZDL Ptuj), so menili, daje
funkcija predsednika SO Ptuj ta-
ko pomembna, da jo lahko opra-
vlja le profesionalno. Zato so
sprejeli sklep, da ne podpirajo
deprofesionalizacije funkcije
predsednika SO Ptuj. Predsed-
stvo sindikata je sicer dosedanje
delo Gorazda Žmavca, predsed-
nika SO Ptuj, ocenilo zelo do-
bro; poudarili so tudi, da ima tu-
di v naslednjem mandatu abso-
lutno podporo združenega dela
— vendar le kot profesionalni
predsednik.
Ob koncu so člani predsedstva
sindikata kritično ocenili pisanje
novinarja Delavske enotnosti, ki
je v reportaži iz Agisa baje zapi-
sal tudi nekaj neresnic, s čimer je
ugledu firme precej škodoval.
Včeraj popoldne pa je bila let-
na programska seja občinskega
sveta Zveze sindikatov občine
Ptuj, o čemer bomo poročali v
prihodnji številki Tednika.
-OM
Najboljša sta Marija
in Mirko
v soboto zvečer smo na prijetni prireditvi v Grajeni proglasili
najboljše športnice, športnike in ekipe ptujske občine v letu 1987 ter
podelili Bloudkove značke in priznanja najaktivnejšim osnovnim te-
lesnokulturnim organizacijam in posameznikom na področju športne
rekreacije. Najboljša športnika sta atleta Marija Šešerko in Mirko
Vindiš. Čestitamo! (Več na strani 7.)
I. k.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
31. marec 1988 -
TEDNIK
Za lažje delo železničarjev
Ob dosedanjih železniških delavnicah ŽG Ljubljana, temeljne
organizacije za vzdrževanje voz na Osojnikovi cesti v Ptuju že stoji
betonska konstrukcija nove hale za vzdrževanje železniških vagonov,
s čimer bodo železničarjem v veliki meri izboljšali delovne razmere.
Zaradi vse večjega obsega je namreč več kot polovica dela potekala
pod milim nebom, poleti in pozimi.
Novo halo gradijo od oktobra lani delavci Ptujskih Gradenj. In-
vesticija bo stala okoli 700 milijonov, pri čemer velja omeniti tudi de-
lež združenega dela z območja občine Ptuj — iz sklada za nove zapo-
slitve — v višini 105 milijonov. Fotovest: M. Ozmec
POGOJI ZA GOSPODARJEKME SO BlU V LANSKEM LETU ZELO TEŽKI
Konfekcionarjem nikoli ni bilo lahko
Kadar govorimo ali pišemo o
DELTI, imamo vedno v mislih
tisto delovno okolje, v katerem
ni ničesar poklonjenega, kjer si
je potrebno svojo plačo resnično
zaslužiti. Visoke — evropske
norme, zahtevana kakovost izde-
lave, modni programi in še in še
je tisto, kar pritiska na ta
641-članski kolektiv, ki ga sesta-
vljajo v glavnem ženske. Te pa
so tudi žene in matere, mnoge sa-
mohranilke, s številnimi vsakda-
njimi skrbmi in težavami, tudi
eksistenčnimi, saj osebni dohod-
ki za to delo niso posebej zavid-
ljivi. Lansko leto so v proizvod-
nji zaslužile 199.746 dinarjev.
Veliko premalo, da bi lahko sa-
me spodobno živele, da o družini
in njenih potrebah niti ne govori-
mo. Ob svojem tovarniškem
prazniku, ki je obenem tudi praz-
nik žensk, tako iz leta v leto za-
grenjene ugotavljajo, da je ta na-
ša tolikokrat pretirano poudarje-
na skrb za žensko in mater bolj
na papirju kot v praksi. Ta je
včasih zelo žalosten odsev resni-
čnosti, po nekod že tudi bede in
siromaštva.
Lani v Delti niso dosegli po-
sebno dobrih rezultatov. Se lah-
ko temu še čudimo? Čeprav ve-
mo, da smo oziroma da naj bi bi-
li plačani od svojega dela, poslo-
vne uspešnosti in še česa. V Delti
so se slabi rezultati lani od začet-
ka leta naprej še slabšali. V pr-
vem četrtletju so plan dosegali
96,85-odstotno, v drugem 95,97,
v tretjem 93,54-in v četrtem
87,37-odstotno. S tem pa seveda
tudi manjši povprečni osebni do-
hodek v primerjavi z drugimi
tozdi, ki so ga izpolnjevali ali
presegali, tudi do 15 odstotkov.
In kje so še vzroki? Pravijo, da
jih morajo iskati kar v svoji
TOZD; v organiziranosti glede
na razdrobljenost proizvodnje, v
medsebojnih odnosih, zahtevno-
sti izvozne proizvodnje, kar je
privedlo do spremembe notranje
organizacije — programi bluze-
srajce, ki so uvedeni s prvim ja-
nuarjem. Neizpolnjeni plan pa
seveda vpliva tudi na vse ostale
kazalce, ki so povezani z njim, in
rezultate vseh TOZD v Labodu.
Kljub izvršitvi plana pa je produ-
ktivnost na zaposlenega padla še
v dveh Labodovih TOZD: v Tip-
topu in Zali.
Padec kupne moči prebival-
stva, zapiranje trga v drugih de-
lih države, visoke cene in še vrsta
drugih vzrokov vplivajo na nič
kaj rožnati položaj konfekcio-
narjev in potiskajo delavce v še
večje težave, tudi socialne. Ali ni
ta kaos v katerem smo se znašli,
tudi vzrok, da delamo slabo in
da bomo še slabše? Res pa je tu-
di, da brez rezultatov ne bomo
mogli deliti. Kaj pa, če bi kon-
čno dali delavcu le nekaj več in
vzeli tam, kamor dajemo brez
dna in dostikrat tudi neupraviče-
no, po zakonu močnejšega,   mš
(foto: L. Cajnko)
DESETI DAN INOVATORJEV PTUJSKE OBČINE
Prva nagrada obrtniku Ivanu Gomilšku
Občinska raziskovalna skup-
nost je nagrade in priznanja naj-
boljšim inovatorjem pričela po-
deljevati pred šestimi leti • Do-
slej je podelila 18 nagrad in 28
priznanj • Drugo nagrado je
prejel Andrej Arnuš in tretjo
Marjan Pišek # Priznanja pa so
prejeli Agisovci: Ivan Vezjak,
Srečko Jurgec, Tomi Kožar, Da-
nilo Bela in Janko Čeh
Na desetem dnevu inovatorjev
ptujske občine v Cekinu je od
pričakovanih sto udeležencev bi-
lo navzočih le nekaj nad štiride-
set. V glavnem so sodelovali že
stari znanci teh dnevov. Direk-
torjev je bilo za vzorec. Prav
njim pa pogosto očitamo, da so
glavni krivci — poleg splošne
družbene klime —, da se inventi-
vna dejavnost v združenem delu
ne razvija.
Prizadevanja raziskovalne
skupnosti za razvoj domačega
znanja je predstavil predsednik
skupščine dr. Cveto Doplihar.
Franc Veselic je v imenu komisi-
je za spremljanje inovacijske de-
javnosti v občini govoril o lan-
skih dosežkih na tem področju.
Na tradicionalno anketo, s kate-
ro vsako leto skušamo zbrati po-
datke o razvoju inventivne dejav-
nosti, je letos odgovorilo le 30
odstotkov anketirancev. V pri-
merjavi z letom 1986 se je občut-
no zmanjšalo število inovacij,
njihova gospodarska korist pa se
je prepolovila in znaša le še
osemdeset milijonov dinarjev. V
letu 1986 je bilo v občini 676 in-
ventivnih predlogov ali 2,3 pred-
loga na sto zaposlenih. V letu
1987 pa se je znižalo le na 0,6
predloga. Gre za tehnične izbolj-
šave in koristne predloge.
V tem letu bo komisija osred-
njo pozornost namenila mladim
raziskovalcem. Na rezultate nji-
hovega dela pa bo potrebno po-
čakati nekaj let.
Dr. Štefan Kajzer, eden izmed
soavtorjev knjige Inovativno po-
slovanje, je v svojem predavanju
skušal opozoriti na temeljne
vzroke  razvojnega  zaostajanja.
Ptujski rezultati inventivne de-
javnosti ga niso presenetili: tak-
šni so, kot drugod. Tudi z ude-
ležbo je bil zadovoljen. Zakaj
nam v tej dejavnosti ne gre? V
razmerah, v katerih je akumula-
cija na udaru, res ni spodbudno
delati bolje. Jugoslovansko zao-
stajanje za razvitimi je posledica
njene zaprtosti. Razviti svet je hi-
tro spoznal prednosti inovacij
upravljanja, inovacij s področja
informacijske podpore in odno-
sa organizacije ~ okolje.
Štefan Kajzer trdi, da je kriza
ugodna razvojna priložnost. Ve-
liko se da narediti z drugačnim
gledanjem in odnosi med ljudmi.
Osnovni pogoj za inovativno po-
slovanje je fleksibilna organiza-
cija in obratno.
Nagrajenci:
Ivan Gomilšek je prvi obrtnik,
ki je prejel prvo nagrado občin-
ske raziskovalne skupnosti. S
stožčastim planetnim reduktor-
jem in strojem za mokro vlečenje
varilne žice je opozoril nase že
na lanskem celjskem sejmu.
Stožčasti planetni reduktor upo-
rabljajo v jeseniški železarni. Pr-
vo nagrado v znesku 200 tisoč di-
narjev je namenil mladim razi-
skovalcem in Rdečemu križu.
Dipl. ing. Andrej Arnuš iz Sta-
rega Loga 34 v Pragerskem je v
lanskem letu, ko je bil zaposlen v
EKK Ptuj — tozdu Tehnoservis,
projektiral »linijo za naoljevanje
peletirane hrane«. Uporabljajo
jo v Tovarni močnih krmil. Za
omenjeno inovacijo je prejel na-
grado v znesku 150 tisoč dinar-
jev.
Marjan Pišek iz TAMA —
tozd Proizvodnja zavor Ptuj je za
izpopolnitev induktivnega kalil-
nega stroja Iskra prejel tretjo na-
grado občinske raziskovalne
skupnosti v znesku 100 tisoč di-
narjev.
Priznanja za uspešno delo na
področju inovativne dejavnosti v
lanskem letu so prejeli: skupina
inovatorjev iz Agisove delovne
skupnosti skupnih služb , Ivan
Vezjak, Srečko Jurgec in Tomi
Kožar za izdelavo naprave za hi-
tro odkrivanje okvar na elektron-
skih sklopih in odpravljanje na-
pak; Daniel Bela iz Agisove
TOZD Orodjarna za izvedbo
ekonomičnejše tehnologije izde-
lave tečajev in Janko Čeh iz Agi-
sove TOZD Avtooprema za izpo-
polnitev upogibne naprave, ki se
uporablja pri izdelavi ročic ogle-
dal.
MG
Prvonagrajeni inovator ptujske občine — obrtnik Ivan Gomilšek. Leto
1987 je doslej najuspešnejše Gomilškovo leto: prejel je vrsto priznanj.
(Foto: M. Ozmec)
Dežurstvo za bolne otroke sedaj v Čučkovi
že lansko jesen so se v otroškem in šolskem di-
spanzerju poenotili in organizirali popoldansko
dežurno zdravstveno službo na enem mestu — v
otroškem dispanzerju na Potrčevi ulici. Za takšno
obliko so se odločili tudi zato, ker so v prejšnjih
letih dežurali po dnevih, in to na dveh mestih: v
dispanzerju na Potrčevi in v stavbi na Čučkovi.
Starše je to včasih motilo.
Z enotnim dežurstvom so tudi precej privarče-
vali, zlasti pri kurjavi. S ponedeljkom, 4. aprila,
uvajajo dežurno popoldansko zdravstveno službo
za obolele predšolske in šolske otroke v šolskem
dispanzerju v Čučkovi. Delala bo vsak dan od
14.30 do 19.30 ure. MG
Študijski dan
v občini Ptuj
v petek, 25. marca, so bili na enodnevnem študijskem obisku v
občini Ptuj slušatelji sindikalne šole ZSH »Josip Cazi« iz bratske ob-
čine Ivanec. V delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju so se
podrobneje seznanili z družbenoekonomskih razvojem občine Ptuj, z
vsebino, oblikami in metodami dela občinskega sveta ZSS Ptuj in sin-
dikalne šole ZSS Ptuj. Zatem so položili cvetje pred spomenik Franca
Krambergerja.
Glavni del študijskega dne so preživeli v Tovarni glinice in alu-
minija Boris Kidrič v Kidričevejn. Ogledali so si proizvodni proces
proizvodnje aluminija in delovne razmere. Podrobneje z vsem, kar jih
je zanimalo, sta jih seznanila predsednik konference osnovnih organi-
zacij ZSS Janez KOTAR in predsednik občinskega odbora sindikata
delavcev kovinske in elektroindustrije Ptuj Franc KOROŠEC.     FB
(Foto: Stanko Kosi)
TEDNIK
» 31. marec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
S KONFERENCE ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
Soglasna obsodba
v soboto so se na letni konferenci /brali rezervni vojaški starešine
ptuj^ike občine, pregledali svoje delo in sprejeli načrte za letos.
Več kot tisoč petsto članov šteje ZRVS v ptujski občini. Svoje stro-
kovno — vojaško znanje redno izpopolnjujejo na vajah in predavanjih,
vendar z lanskoletnim delom niso najbolj zadovoljni. Preveč je starešin,
ki se ne udeležujejo usposabljanja in jih morajo k udeležbi »prisiliti« i.
vabili upravnega organa. Tudi pri širjenju svojih vrst imajo težave: mla-
di se za šole re/ervnih vojaških starešin ne odločajo, saj vedo, da si s tem
nakopljejo velike obveznosti. Starešina namreč ne dela samo na voja-
škem področju; od njega pričakujejo družbenopolitično angažiranost na
vseh področjih življenja in dela.
Zveza rezervnih vojaških starešin bi morala več doseči tudi pri ka-
drovanju v vojaške šole. Pa vsi vemo, kako neradi se mladi odločijo za
življenje v uniformi. Tudi i/ ptujske občine se jih za vojaške poklice šola
le peščica.
Največ besed pa so na sobotni konferenci posvetili pisanju o arma-
di. Vsi so si bili enotni: pisanje, kakršno se je pojavilo zlasti v Mladini,
je potrebno obsoditi.
Janei Belšak, predsednik OK
SZDL: JLA je nosilka stabilnosti
naše družbe. Ne moremo se stri-
njati s pavšalnimi napadi nanjo,
res pa je. da so v njej potrebne
spremembe. Napasti moramo vse.
kar blati armado. Pri tem ne gre
za mnenje večine, pač pa za tiste,
ki so blizu vrhov našega družbeno-
političnega življenja: ti so se vrinili
v sredstva javnega obveščanja in
sedaj pišejo, kar hočejo.
Kari Zmavc: Rezervni vojaški
starešine so velik strokovni in poli-
tični potencial, poznajo obrambo
in razmere v družbi, pa vendar jih
v razčiščevanju pri pisanju o ar-
madi ni opaziti, odrinjeni so. Sta-
rešine z JLA nenehno, vsakodne-
vno sodelujejo, skupaj z njo se
usposabljajo, torej jo poznajo. Pa
se »na vrhu« pojavljajo »filozofi«
— narkomani, ki niso sposobni za
služenje v JLA, in nam vsiljujejo
svoja stališča: potrebne spremem-
be pa bi v resnici morali uvesti na
strokovni podlagi, brez vsiljevanja.
Rezervni vojaški starešine smo
strokovnjaki, ki lahko razpravlja-
mo o izboljšanju, niso pa to razhi-
jači iz Ljubljane. Vedeli moramo,
da nismo vsi Slovenci proti arma-
di, pač pa bi se morali vprašati:
Kdo v Ljubljani je proti'.' Od tam
namreč prihajajo sovražni aktivi-
sti. Glasni so na republiški ravni,
pa naj bo glasen še naš vrh. V Ptu-
ju lega ni, gre le za vpliv študirajo-
čih na delavsko in kmečko mladi-
no.
Franc Meglic, starešina: Kdo je
JLA - ali res listih malo aktivnih
ali 80 odstotkov delovnih ljudi iz
vse Jugosla vije ? Napadajo nas, da
smo zaprti, pa vendar se o malo-
kaleri vojski toliko piše kot o naši.
Vojsko napadajo fakini, pobalini,
za njimi pa stojijo še večje barabe.
Nemškutarskim pravnukom daje-
mo vse možnosti za pisanje, ven-
dar mi, ki delamo z mladimi, ve-
mo, kaj večina misli. V Sloveniji
zmeraj napadamo zvezo, svoje
krivde pa ne priznavamo. Kot sta-
rešina sem delal po vsej Jugoslavi-
ji, a kot Slovenec nisem imel ni-
kjer težav: moram pa reči. da mi
je v Sloveniji neprijetno. Slovenci
smo vase zaprti: kasarno gledamo
kot taborišče. Moram pa poudariti
zelo tesno sodelovanje ptujske
ZRVS z vojašnico Dušana Kve-
dra. Aktivni oficirji se zavedamo,
da brez rezervnih starešin ne mo-
remo dosti.
Fabijan Jurleta, starešina: Vsi
moramo usposabljati rezervne vo-
jaške starešine. In pri tem nima-
mo težav. Ekstremne sile, ki napa-
dajo JLA, so se pojavile s krizo.
Pričeli so s civilnim služenjem vo-
jaškega roka, njihovi napadi pa se
končujejo z napadom na celotno
armado, češ: Ukinimo jo. Ti napa-
di so zelo nevarni zlasti zato. ker v
človeka, zlasti nepoučenega, vna-
šajo zmedo. In to načrtno. To pi-
sanje, takšna stališča moramo ob-
soditi.
Janko Bezjak, sekretar OK
ZKS: Ljudje po občinah spreje-
majo armado s simpatijami. Tudi
zato smo na občinski konferenci v
Ptuju in drugih podravskih obči-
nah obsodili negativno pisanje o
njej. Dovolili smo. da so mladi pri-
šli pod vtis blišča zahodnega sve-
ta, nismo pa jim pokazali, s kak-
šno bedo je do blišča prišlo. Pisa-
nje o JLA ni samo napad nanjo, to
je napad naše družbe, ponuja pa
ga naš politični sistem.
Stanko LepeJ: Pisanje je provo-
kacija. o njem dosti razpravljamo.
Če bi za to porabljeno energijo
usmerili v ustvarjalnost, bi imeli
več haska. Vendar se moramo za-
vedati, da avtorji člankov nastopa-
jo s podatki, mi pa jim odgovarja-
mo z resolucijami, svojih trditev ne
znamo argumentirali.
Teh nekaj misli iz razprave
najbolje dokazuje stališče ptuj-
ske Zveze rezervnih vojaških sta-
reših do napadalcev JLA. Kaže
pa odločenost vseh rezervnih sta-
rešin, da bodo za boljše delo svo-
je organizacije in celotne družbe
prispevali vse svoje sile, pa če-
prav se pri delu spopadajo z
mnogimi težavami, tudi finančni-
mi.
Jože Šmigoc
Na letni seji ZRVS so se-
demnajstim rezervnim in
aktivnim starešinam za uspe-
šno delo podelili zvezna, repu-
bliška in občinska priznanja.
Prejeli so jih: Stanko Žitnik,
Mirko Prelog, Mitja Mrgole,.
Cveto Doplihar. Anton Žagar,
Boris Jazbec, Konrad Vrtič,
Branko Voljč, Radoslav Dje-
kič. Zoran Jankovič, Mirko
Majcen, Janez Polanec, Dra-
go Šober, Vidoje Radičevič,
Branko Kos, Miha Ledinek in
Janez Mere.
11. SREČANJE GLEOAUŠKIH SKUPIN KONČANO
Vedno več mladih
na odru
v ponedeljek se je končalo srečanje gledaliških skupin občine
Ptuj, ki ga vsako leto organizira Zveza kulturnih organizacij. Videli
smo pet gledaliških skupin: iz Grajene, Hajdine, Žetal, Ormoža in
Skorbe, Strokovna komisija ugotavlja, da je pri delu gledaliških sku-
pin opazen v primerjavi s prejšnjimi leti precejšen napredek. Tako je
stopila korak naprej izbira tekstov, čeprav se nekateri v zadnjih letih
malce preveč ponavljajo, so pa aktualni in gledališko zanimivi. Za le-
tošnje srečanje bi lahko rekli, da je bilo to srečanje mladih, saj so v
vseh skupinah nastopili v glavnem mladi ljudje, kar je za nadaljnji
razvoj in življenje na odrskih deskah toliko pomembnejše. Tudi režij-
sko je bilo videti napredek; še posebej izstopa Hajdina. Strokovna
komisija tudi ugotavlja, da je letos scenska oprema precej skromna,
najbolj verjetno zaradi pomanjkanja denarja, zato pa to toliko bolj
funkcionalna. Zelo malo je kulis, na odru je več prostora, kar je dalo
igralcem večje možnosti gibanja, saj je v prejšnjih letih bilo prav nas-
protno. Zanimivi so bili tudi kostumi: brez posebnih pomanjkljivosti,
tu pa tam bi bilo mogoče še kaj popraviti, vendar je celoten vtis ugo-
den, skladen s sceno in tipom igre. Bilo je nekaj presenetljivih igral-
skih kreacij, vendar bi bilo težko kakšno predstavo posebej iozposta-
viti.
Veliko igralcev je bilo sploh prvič na odru. Tako ima hajdinska
skupina razen dveh povsem nov ansambel in morebiti je prav zato nji-
hova igra posebej zanimiva kljub tekstu Hodi de Bodi ali Dve vedri
vode, ki je že malo izrabljen. Je pa tekst poln situacijske komike in s
tem daje tudi igralcem veliko možnosti, da se igralsko preizkusijo, kar
je skupina znala izrabiti.
Priredba Držičevega Skopuha v izvedbi gledališke skupine Prosvet-
nega društva Žetale se odlikuje po sceni in kostumografiji. Komedijo
so prilagodili našemu okolju in potem ni več motil dialekt, ki je bil
včasih le preveč očiten. Bolj moteče je bilo to, da so imeli premalo ča-
sa za predstavo; obvladali so sicer tekst, vse drugo pa je ostalo bolj
ali manj nedorečeno.
Pravo presenečenje pa je pripravil gledališki klub, ki deluje pri
Ljudski knjižnici Ormož. Predstavili so Feydeaujevega Champigniola
ali vojaka po sili. Duhovito komedijo, aktualno še danes, so znali
mladi iz Ormoža dodobra izkoristiti. Tudi njim je zmanjkalo časa za
dodelavo igre, predvsem vstopov in izstopov.
Partljičev tekst Moj ata, socialistični kulak je že sam po sebi tako
zanimiv in aktualen, da človek kar pozabi na igro, sceno, kostume.
Zasluga pa gre tudi gledališki skupini Prosvetnega društva Grajena,
ki je znala izkoristiti aktualnost besedila; mogoče je igra bila od časa
do časa nekoliko patetična.
Tudi mladi iz Skorbe so pripravili prijetno, gledljivo predstavo. Na
odru je bilo sicer preveč pohištva, kar je igralce omejevalo pri giba-
nju, pa so se kljub temu kar dobro znašli. Tudi v tej skupini igrajo sa-
mi mladi in pomanjkanje izkušenj se pač pozna.
Še ena značilnost letošnjega srečanja je izstopala. Ce so se v prejš-
njih letih med režiserji pojavljala nova imena, letos ni bilo nobenega.
Vse predstave so zrežirali režiserji, ki imajo veliko izkušenj, obvladajo
svoje delo. Takšna je Marija Vaupotič, ki tudi letos ni razočarala, pa
Marija Krušič. Maks Fridl, Milivoj Žemljic in Jožica Skok. Sicer pa je
bila strokovna komisija na splošno zadovoljna: napredek je, in ker so
v ansamblih v glavnem mladi ljudje, se tudi za jutri na gledaliških de-
skah ni bati.
Ob koncu pa je vendarle treba še zapisati, da so se tudi na letošnjih
srečanjih gledaliških skupin pokazale pomanjkljivosti, zaradi katerih
organizatorica — Zveza kulturnih organizacij — vsako leto v oktobru
ali v novembru pripravi gledališki seminar. V tej sezoni je seminar od-
padel, saj so se ga udeležili samo štirje režiserji. Prav na takih semi-
narjih obravnavajo osnove igre, spoznavanje z odrskim prostorom,
gib na odru, podajanje dialoga, vse, kar bi letošnjim predstavam lah-
ko pomagalo, da bi bil splošen vtis še boljši.
Zadnja predstava srečanja Koža megle delavskega prosvetnega
društva Svoboda iz Ptuja je zaradi bolezni v ansamblu odpadla, videli
pa jo bomo v ponedeljek ob 19. uri.
NaV
PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS ORMOŽA
Razvojne in organizacijske zagate
Partijska programska seja minuli četrtek v
Ormožu je izzvenela bolj kot srečanje gospo-
darstvenikov kot pa članov Zveze komuni-
stov, ki so se zbrali predvsem zato, da bi pre-
gledali svoje delo v minulih dveh letih. Že
res, da so bile na dnevnem redu razvojne
usmeritve in da je »razvojni nemir« tudi na-
loga slehernega komunista, kot je dejal eden
od razpravljalcev. Pa vendar, nič ali zelo ma-
lo smo slišali, kako se uresničujejo kongresni
dokumenti, s kakšnimi težavami se srečujejo
osnovne organizacije Zveze komunistov, ka-
ko so v posameznih okoljih prenovili svoje
delo, če so ga. Gotovo, da morajo o gospo-
darjenju in razvojnih poteh spregovoriti tudi
komunisti, da zato tudi nosijo del odgovor-
nosti, vendar je bilo pričakovati, da bodo ko-
munisti na svoji programski seji spregovorili
kot družbeno-poiitična organizacija, seja pa
je bolj spominjala na kakšno sejo izvršnega
sveta.
Kakšen je gospodarski trenutek ormoške
občine, se ve, kakšna so razvojna razmišlja-
nja, je bilo napisano v gradivu. Zato je bilo
pričakovati, da bomo na seji slišali, kako se v
uresničevanje razvojnih programov vključu-
jejo komunisti, koliko so nosilci novosti, ko-
liko sledijo že dogovorjenim ciljem razvo-
ja .. .
Občina Ormož ima le trinajst gospodar-
skih organizacij združenega dela, največ te-
žav pa imajo, kot smo slišali, v Tovarni Jože
Kerenčič, kjer obstajajo različni pogledi na
organiziranost njenih dveh temeljnih organi-
zacij. Problem je tudi v sedanjih temeljnih
organizacijah, ki imajo delovne organizacije
izven občine. Vse več je namreč delovnih or-
ganizacij, ki ukinjajo svoje temeljne organi-
zacije; le — te postajajo poslovne enote. To
pa praviloma pomeni nazadovanje v razvoju,
odliv kadrov in še kaj. Zato bi veljalo razmiš-
ljati o enovitih delovnih organizacijah, saj se
manjše enote kažejo kot uspešnejše. Problem
so tudi kadri. Dosedanja štipendijska politi-
ka ni ravno posebej stimulativna za m.lade,
saj se mladi strokovnjaki le težko zaposlijo v
občini.
Prenova Zveze komunistov v občini poteka
prepočasi. Kje iskati vzrok? Gotovo je, da so
komunisti v mnogih okoljih še premalo uspo-
sobljeni za nove, prenovljene metode dela,
tudi na organizacijskem področju bi bilo po-
trebno narediti še več. Pobude osnovnih or-
ganizacij prevečkrat ostajajo brez odziva.
pretok informacij je prepočasen ali pa ga
sploh ni. Z mladimi bi bilo potrebno še bolj
sodelovati. Komunisti so tudi slabo organizi-
rani za delo v skupščini družbenopolitične
skupnosti in v skupščinah samoupravnih in-
teresnih skupnostih. Kazalo bi tudi dosledne-
je izpostaviti osebno odgovornost članov
Zveze komunistov, pri katerih je oportuni-
zem več kot očiten.
Nalog, ki čakajo komuniste ormoške obči-
ne v naslednjih dveh letih, ni malo. Komuni-
sti morajo biti nosilci razvoja, prestrukturira-
nja gospodarstva, uresničevanja nalog na po-
dročju drobnega gospodarstva, inovativnosti,
iskalci novih rešitev. Posebne aktivnosti ter-
jajo kadrovska vprašanja, kjer je treba dati
možnost in priložnost mladim, visokokvalifi-
ciranim kadrom in si prizadevati, da bosta
ustvarjalnost in inovativnost našla svoje me-
sto v slehernem okolju in da bosta tudi pri-
merno nagrajena. Prenova Zveze komunistov
še naprej ostaja naloga, ki bo gotovo potegni-
la za seboj drugačano organiziranost, še več
usposabljanja komunistov, kritičen pristop in
odgovornost slehernega za njegova dejanja
in odločitve.
NaV
PROGRAMSKA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA
IN SOCIALNEGA VARSTVA
Za golo preživetje
v zdravstvu so zadeve kritične •
Iz dneva v dan primanjkuje sredstev,
blagajne občinskih zdravstvenih
skupnosti so prazne • Ukrepi so to-
rej nujni, učinkov pa ne bodo prinesli
• Izračunali so, da bo kljub temu
zdravstvu denarja še primanjkovalo
• Vprašanje je, kaj bodo lahko iz-
boljšali s kratkoročnimi, kaj z dolgo-
ročnimi ukrepi
Z vseh koncev in krajev bo potreb-
no prevetriti porabo zdravstvenega
dinarja. Videti je. kot da so vseh težav
krivi le zdravstveni delavci. Pol leta
pred nastankom kritične situacije so
jih opozarjali, da je potrebno varče-
vati, predvem pa upoštevati spora-
zum o delitvi dela, stopnjevito dia-
gnostiko in dosledno izterjevati parti-
cipacijo. Poleg tega naj bi v zdravstvu
pretirano zaposlovali.
Pravic s sredstvi ne moremo več
pokrivati, o tem ni dvoma. V družbe-
nih dejavnostih so za varčevanje, ven-
dar pod enakimi pogoji. Tepe jih tudi
to, ker so premalo »podružbili« svoje
težave. Sedanje težave v zdravstvu so
po mnenju F.rvina Hojkerja tudi po-
sledica premajhne aktivnosti in učin-
kovitosti. Blokado je potrebno čim-
prej odpraviti.
Milan Jager, direktor Zdravstvene-
ga centra, je poudaril, da tarnanje v
tem trenutku ne pomaga. Potrebno
bo storiti marsikaj, da bo zdravstvo
»preživelo«.
Dr. Lojze Arko je menil, da so se-
stanki, na katerih samo ugotavljamo
nemoč akcije, nepotrebni. V sistemu
je nekaj narobe, delavec o ničemer
več ne more odločati. Zanj je merilo
le osebni dohodek. Ko ugotovi, da je
pod povprečjem, se odloči za štrajk.
Bolnišnico potrebujemo; kdo neki
bo prevzel deset do enajst tisoč bolni-
kov letno, kolikor se jih zdravi v ptuj-
ski? Bolnišnica je polna. Na internem
oddelku je od 84 bolnikov 64 prikle-
njenih na posteljo. Tudi to je dokaz
več, da druge službe ne delajo tako,
kot bi morale, zdravstvo pa v končni
etapi dobi »nagrado« za večji materi-
alni strošek.
Pacient v zdajšnjih kriznih razme-
rah naj ne bi mogel izbirati zdravni-
ka. »Uporablja« družbena sredstva.
Nasprotno pa ni nobene težave, če
»uporablja« svoj denar! Zanimivo bi
bilo vedeti, kdo so tisti, ki trosijo naj-
več zdravstvenega dinarja oziroma
prispevajo k odlivu.
Silva Gorjup. vodja strokovno-ope-
rativne službe v skupnih službah SIS
družbenih dejavnosti, je člane občin-
skega odbora sindikata delavcev
zdravstva in socialnega varstva sezna-
nila s posledicami delovanja inter-
ventne zakonodaje in drugih ukre-
pov. Med drugim je opozorila na vlo-
go sindikata pri krčenju zdravstvenih
pravic. Potrebno bo pregledati spora-
zum o socialnovarstvenih pomočeh.
Sedanji je narejen za idealne razmere.
Posledice sedemletnega admini-
strativnega urejanja področja družbe-
nih dejavnosti so letos najbolj vidne.
Dragica Voda, predsednica komisije
za družbene dejavnosti, je povedala,
da so sedanje pravice zapisane za
druge materialne možnosti in da so
zato posegi nujni. Pri pravicah smo
vsi enaki, materialne možnosti pa so
vezane na občinsko gospodarstvo. So-
lidarnostna sredstva naj bi bila doda-
tek k hitrejšemu razvoju, pa se v abso-
lutnem in realnem znesku zmanjšuje-
jo: dajemo več. kot dobimo!
— Kdo bo uporabnike seznanil z
ukrepi, je vprašal dr. Franc Cizerl.
Lahko je ukrepe sprejemati, težje jih
je uresničevati. Želel je tudi odgovor,
zakaj na skupščino občinske zdrav-
stvene skupnosti ne pride vprašanje
kadrovske politike v zdravstvu.
Na programski seji so sprejeli pro-
gram dela za letos. Predstavila ga je
predsednica V erica Turk. Anka Feguš.
članica odbora, je predlagala, da bi
sprotno spremljali gibanje osebnih
dohodkov v družbenih dejavnostih in
jih primerjali z gospodarstvom. Na-
daljnje izenačevanje osebnih dohod-
kov delavcev v družbenih dejavnostih
je letos oteženo in začasno onemogo-
čeno.
MG
Referendum v Agisu
v Agisu se danes odločajo o združitvi v enovito delovno organi-
zacijo. Združitev v enovito DO je namreč pogoj za večje posege v or-
ganizacijo in učinkovitost, pa tudi za zmanjšanje režijskih delavcev.
Rezultate referenduma in sanacijski program bo v okviru poroči-
la o izvajanju ukrepa družbenega varstva v Agisu podal začasni po-
slovodni organ na zasedanjih občinskih zborov, ki bodo 13. aprila.
d. I.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
31. marec 1988 -
TEDNIK
V vrtu
Spomladanskemu mesecu marcu pravimo tudi sušeč in je najpri-'
mernejši čas za vsa zemeljska dela v vrtu. pa tudi vsa druga opravila
okrog nege in vzgoje trajnega rastlinja opravimo v tem spomladan-;
skem času. V prejšnjih prispevkih smo se v nasvetih z večino potreb-.;
nih opravil v vrtu že seznanili, tokrat pa dodajamo naslednje: |
V SADNEM VRTU je zadnji čas, ko moramo opraviti rez jagodi-1
čevja, če tega nismo opravili že v preteklem letu — poleti ob obiranju \
plodov ali pa pozimi, ko je bilo še v fazi zimskega mirovanja. \
Vse vrste ribeza obrezujemo in pomlajujemo tako, da odrežemo |
najstarejše, več kot triletne veje neposredno pri tleh ali nad kakimi j
krepkimi mladimi poganjki. S tem zbudimo rast novih poganjkov in ti i
že drugo leto rodijo najlepše grozdičje.
Kosmulja in nekatere vrste ribeza, ki se ne obnavlja iz osnove gr-;
ma, obrežemo tako, da redčimo grme slabih in ostarelih vej, druge pa^
krajšamo tako, da jih pomladimo. >
Maline se obnavljajo in rodijo le na enoletnih poganjkih. Prered-:
čimo lete in pustimo v vrsti 8 do 10 krepkih poganjkov na vsak me-
ter. Ker vse vrste jagodičevja odlično prenašajotako imenovano zele-1
no rez v času vegetacije, je najboje rez grmov jagodičevja opraviti ob i
času obiranja, kar nam nekoliko olajša to opravilo, poganjki pa, ki :
smo jih pustili, se bodo neprimerno bolje razvili, dorasli in veje bodo :
bolje dozorele kot poganjki v gostem in zasenčenem grmu, ki povzro- '
ča le slabe, nedozorele in nerodovitne poganjke. Priporočljivejša je :
torej letna zelena rez jagodičevja, še zlasti, če bi zimsko opravili ka-'
sno spomladi, ker smo z odrezanimi vejami zavrgli dragoceno organ-'
sko hrano, ki je bila prek zime vskladiščena v koreninah sadne rastli- i
ne. V OKRASNEM VRTU pričnemo saditi dalije, gladiole, gomolja-
ste begonije in kane, sicer bodo kasno zacvetele. Posebno to velja za'
begonije in kane, če smo slednje že v toplem prostoru kalili.
Gladiole sadimo praviloma vsakih K) dni do konca marca, ko je^
zemlja že primerno topla, pa vse do konca julija, s čimer bomo dose- \
gli stalno cvetenje oziroma nam bodo na voljo cvetovi ene od najbo-j
gatejših vrtnih cvetlic poleg vrtnic in nageljnov. Za gladiole velja :
opozorilo, da jih pred sajenjem pregledamo, gomolje očistimo povrh-'
njih listov, dobro pregledamo pod kožice, če se na mesu ne zadržuje- '
jo tripsi ali ušice in če ni tam znakov gnitja ali črnih madežev šrklupa.!
Bolne seveda ločimo od zdravih in jih posadimo v 5 cm globoke jarč-,
ke v gredici, da v zimski vlagi lepo nabreknejo in tako pomagajo ko- j
reninam in kalčku. Pri rezanje cvetja gladiol pa bodimo pozorni, da;
bomo s cvetom odrezali le po dva lista, ostale pa pustili za dobro pre-j
hranitev in doraščanje gomolja, sicer nam bodo gomolji gladiol osla-•
beli. i
V ZELENJAVNEM VRTU smo v zadnjih letih nekoliko zane-j
marili pridelovanje boba. Bob ima poleg prehrambne vrednosti še«
dvoje stranskih koristi: kot stročnica ima lastnost, da usvaja zračni'
dušik in ga nakopiči v koreninah, s čimer zemljo obogati z dušikom,!
kar ima za posledico boljšo rast rastlin, ki jih bomo v kolobarju sadili;
za bobom. Bob sadimo na obrobne gredice s tiste strani vrta, od ko-;
der pihajo najmočnejši vetrovi, saj s svojo zrastjo uspešno zaščitijo-
krhke rastline, kot so jedilne bučke in kumare, pa tudi druge občutlji-;
vejše vrtnine, ki bodo v zatišju boba lepše uspevale kot na odprtem, 1
vetrovnem prostoru. '
Konec marca sadimo ali sejemo na prosto tudi nekatera kuhinj-
ska zelišča. Drobnjak, ki ga uporabljamo kot dodatek juham, oma-l
kam in solatam, sejemo 1,5 cm globoko, če pa že razpolagamo s šopa-
stimi rastlinami, šope raztrgamo v posamezne rastlinice in tako ra-'
zredčene posadimo 15 cm narazen. Pehtran razmnožujemo s seme-;
nom ali podtaknjenci, najpogosteje pa z delitvijo korenin. Razdalja;
med posameznimi rastlinami pehtrana mora biti 60 cm. Meto kot zna-!
no kuhinjsko zelišče najlažje razmnožujemo z razdelitvijo korenin, kij
jih sadimo v dobro pripravljeno in s kompostom pognojeno zemljoJ
Kodravi peteršilj sejemo na prosto že v naslednjih dneh, pri čemer pas
moramo biti potrpežljivi pri njegovi kalitvi, saj na prostem kali 6 do Si
tednov, da ga ne bi prekopali, misleč, da seme ni bilo kaljivo. Žajbeljj
je občutljiv na nižje temperature, zato ga sejemo v lončke, sadike pa;
presajamo na prosto, ko je nevarnost spomladanske pozebe mimo, naj
razdaljo 30 do 40 cm. Prav tč-ko je sedaj čas, da posejemo na prosto ti-i
mijan na končno razdaljo 30 cm. Miran Glušič, ing. agrJ
Koruzna
ali
prosena
vešča
Prosena ali koruzna vešča je
škodljivka mnogih rastlin: koru-
ze, hmelja, prosa . . .
Iz zabubljenih gosenic se juni-
ja razvijejo metulji, katerih sami-
ce odlagajo na spodnjo stran li-
sta koruze do 500 jajčec. V enem
tednu se iz jajčec razvijejo gose-
nice, ki se zavrtajo v steblo blizu
metlice ter vrtajo rove po steblu
navzdol do vznožja, kjer običaj-
no prezimijo.
Zvrtano steblo koruze postane
nečvrsto in lomljivo, zaradi česar
koruza polega in se je ne da
strojno spravljati.
Zaradi škode, ki jo povzroča
prosena vešča, je proglašena za
gospodarskega škodljivca.
Odlok o zatiranju koruzne —
prosene vešče na območju SRS
(Uradni list SRS, št. 20/87 in u/
85) zavezuje pridelovalce koruze,
da vsako leto najkasneje do 31.
marca v okolici stanovanjskih
hiš, gospodarskih poslopij ter z
njiv odstranijo in uničijo (pokr-
mijo, kompostirajo, sežgejo ali
podorjejo) koruznico.
Nadzor nad izvajanjem tega
odloka imajo, po določilu 2. čle-
na, upravni organi, pristojni za
kmetijsko inšpekcijo.
Prednost navedenega uničeva-
nja koruzne — prosene vešče je v
tem, da ne zahteva porabe drago-
cenih kemičnih sredstev, temveč
je potrebno le pravočasno in do-
sledno uničenje koruznice.
V ospredju paževska
pričeska
Okrog trideset frizerk in vodij obratovalnic (obrtnic) se je 14.
marca izobraževalo v frizerskem salonu Fenos. Predstavnika Ilirije
Vedroga iz Ljubljane sta jim predstavila modne linije v tem letu. Za-
nimivo je, da letošnja frizerska moda ni strogo določena: moderni so
kratki in dolgi lasje, gladki in močo nakodrani.
Zaradi pomanjkanja modelov so ptujski frizerji spoznali le mod-
ne kratke pričeske. Izobraževanje je plačal sklad za dopolnilno izo-
braževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela v obči-
ni Ptuj. MG
(Posnetek: KOSI)
Spomladansko zatiranje plevelov v ozimni pšenici
Pleveli odvzamejo gojenim rastlinam življenjski pro-
stor, vodo s hranilnimi snovmi, zadržujejo vlago in s tem
pospešujejo razvoj glivičnih bolezni in ovirajo kombajni-
ranje.
S pravilno izbiro herbicida lahko zatremo vse splo-
šno razširjenje semenske, slabše pa nekatere koreninske
širokolistne in travnate plevele, kot so slak, osat in pirni-
ca.
Zaradi letošnje blage zime je pšenica tudi v tem času
intenzivno rastla. Tista, ki je bila posajena do 20. okto-
bra, že prehaja iz faze razraščanja v fazo kolenčenja, kar
pomeni, da je sedaj še zadnji čas, da v takšnih posevkih
zatremo plevele. Vsako poznejše zatiranje plevelov bo
povzročilo zmanjšanje pridelka in slabo delovanje na ple-
vele, ki so se tudi nemoteno razvijali čez zimo.
Uporabo herbicidov otežujejo v tem času nizke no-
čne temperature; pšenico lahko poškodujejo, če dva dni
po škropljenju padejo pod 0^ C, pri uporabi herbicidov
deherban A 2 l/ha, aniten DS 2,5 l/ha, dicofluid combi
3—4 l/ha, dicofluid DP 4 l/ha in podobno. Pri teh herbi-
cidih moramo paziti, daje v času škropljenja temperatura
nad 5° C; najbolje delujejo, če je 10 do 15° C.
Za temperature manj občutljivi so naslednji herbici-
di: lentagran WP 2,5 — kg/Ha, lentagram plus
2,5 — 3 kg/ha, faneron combi 500 1,5 — 2 l/ha ali starane
250 l/ha.
Tisti, ki v jeseni niso škropili z dicuranom ali tigre-
xom proti travnatim plevelom, lahko ta herbicida mešajo
z enim prej naštetih herbicidov, razen s faneronom com-
bijem, s tem da mešajo 2 1 dicurana ali 1,5 1 tigrexa po ha
z manjšo količino izbranega kormonskega herbicida.
Vsi, ki bodo zaradi različnih vzrokov zamudili naj-
primernejši čas za škropljenje, naj škropijo z lentagranom
WP ali lentagranom plus 3 kg/ha ali basagranom DP 4 1/
ha.
Proti smolencu so posebej učinkoviti: starane, lenta-
gran WP ali plus in aniten DS.
Vse podrobnejše informacije dobite pri svoji pospe-
ševalni službi ali na Kmetijskem zavodu Maribor, tele-
fon: 21-191, interno 28 ali 13.
Damjan Finžgar, dipl. ing. agr.
Fizioterapija tudi
formalno v Toplicah
Od jutri (prvega aprila — datum si-
cer ni najbolj resen) bodo Toplice v
okviru svoje redne dejavnosti opra-
vljale storitve fizioterapije. Prej je bi-
la to dejavnost zdravstva v Toplicah.
Zdravstveni center pa bo v svojih pro-
storih opravljal nujno fizioterapijo.
S tem formalnim prenosom so To-
plice pridobile možnost samostojnega
sklepanja svobodne menjave dela z
občinsko zdravstveno skupnostjo in
drugimi skupnostmi v Sloveniji.
MG
7. nadaljevanje
2. 12. 1944. Kot strela z jasnega neba pade med nas novica, da je
v zgodnji jutranji uri švabska policija obkolila hlev, kjer so spali tova-
riši iz VDV. Bili so izdani. Zato ni bilo rešitve. Švabi so zažgali hlev.
Živi so zgoreli štirje tovariši, v boju so padli štirje, štirje pa so bili uje-
ti; le eden je ranjen ubežal. Rešila se je tudi partizanska kuharica. Ta
grozna vest nas vse do mozga pretrese, kajti sinoči so bili nekateri da-
nes že mrtvi tovariši še na poslovilnem večeru. Med ujetimi je tudi
tov. Metod. Govori se, da je prišel policiji v roke del arhiva VDV.
3. 12. 1944. Ko smo se po zajtrku pomikali od A. v smeri proti
OC, so nas presenetili streli iz brzostrelnih pušk. V momentu se zave-
mo pasje situacije. Kakih 50 m od nas je sovražnik. Iz gozda nas do-
bro vidi in strelja direktno na nas. Kot bi trenil, jo uberemo v največ-
jem diru s čistine v jarek in po jarku v gozd. Neverjetno hitro teče člo-
vek, če mu je smrt za petami. In nam je bila. Prvič, odkar sem pri par-
tizanih, meje vohala smrt. Tokrat smo še vsi odnesli zdravo kožo. Le
tov. Vid si je pri teku nategnil kite na nogi.
4. 12. 1944. Neprestane švabske hajke in izdaje so ljudi čisto zbe-
gale. Celo tam, kjer so prej partizane sprejemali z odprtim srcem, jim
danes z različnimi izgovori zapirajo vrata. Težko z nami. Prihaja zi-
ma. Klatimo se po šumah, menjavamo svoje položaje in le zvečer se
približamo hišam. Prenočišče si dostikrat izberemo celo brez vednosti
gospodarja. Noči postajajo vedno hladnejše. In ko tako zmrzujemo
kje na slami, pač ne moremo nič dobrega privoščiti onemu neznane-
mu nepridipravu, ki nam je pred nekaj dnevi ukradel odeje. Te smo
imeli shranjene na senu pri hiši ob gozdu. Podnevi so odeje izginile,
in sicer tov. Dragu ena, tov. Vidu dve, meni ena.
5. 12. 1944. Ob potoku si gradimo bunker. Prvotno smo namera-
vali zgraditi bunker pod neko nenaseljeno hišo. Ker pa je ta preblizu
švabskega položaja, smo že v začetku gradnjo opustili. Morda bomo
tokrat imeli več uspeha. Če pa bo šlo naprej tako kot danes, bo pa hu-
dič. Švabi nam tudi danes niso privoščili miru. Nadaljevali so hajka-
nje in mi smo »kupljali«. Na begu sem naletel na dva partizana, ki sta
bila čisto po švabsko oblečena. Bil sem prepričan, da sem prišel .šva-
bom v "pest. Srce mi je skoraj zastalo in kot strela sem švignil v nas-
protno smer. Ko sem ves upehan in premočen pribežal do nasih, sem
šele izvedel, da sta mi naša vojaška kurirja povzročila smrtni strah.
Šele proti večeru smo se mokri in premraženi približali hišam. Čudim
se, da sem doslej še zdrav. Čeprav imam noge stalno mokre, se me
prehlad še ni lotil. Da bi le ostal zdrav, vse drugo bom že prenesel.
6. 12. 1944. Anglo-ameriški lovci in bombniki so danes hajkah in
švabi so »kupljali«. Nam se je kar dobro zdelo. Na Maribor so zopet
padale težke bombe. To lepo slovensko mesto, ki so ga švabi proglasi-
li za že od pamtiveka sloveče čisto nemško naselje, bo popolnoma
uničeno. To zahtevajo vojaški imperativi. Verujemo pa, da bo po voj-
ni zrastel novi, moderni Maribor — zgradili ga bodo tisti, ki so se pro-
glašali za nadljudi in nas, Slovane nazivali za gnoj. Zvečer sem bil na
javki pri S. Med pogovorom sva s S. dognala, da sva nekoč stanovala
v Lj. v isti sobi in istega leta diplomirala. V Slivnici so danes odjeknili
streli. Za od partizanov odpeljanega slivniškega župana in njegovega
tajnika je moralo dati življenje 20 naših ljudi. Kako dolgo bo ta drhal
izvajala svojo zloglasno justico nad našim narodom? Ne bo dolgo,
kajti bratje Rusi prihajajo bliže in bliže.
7. 12. 1944. Ker je bivanje in delovanje na obronkih Pohorja po-
stalo silno nevarno, se je večina aktivistov in partizanov, ki so prej de-
lali tu, pomaknila višje. Le naša obveščevalna točka, tov. Leo, Zdenko
in njegovi spremljevalki smo ostali na dosedanjem terenu. Nam ne
manjka korajže in tudi dobro razpoloženje skušamo obdržati pri sebi.
Pravijo, da se je pač boljše smejati kot pa jokati, če dogodkov tako in
tako ne moreš spremeniti.
8. 12. 1944. Tov. poročnik Stane, ki seje vrnil iz Doline, je prine-
sel vznemirljive vesti. V Ptuju zapirajo na veliko. Izdaja sledi izdaji.
Tudi tov. Železnega in Petra so ujeli. Svabska kača še pred svojim po-
ginom nevarno bije z repom in seka z zobmi.
9. 12. 1944. Dd bi postavil nove poročevalske vezi, me je šef OC
Pohorje poslal v dolino. Pot bo nevarna, kajti če sodim po poročilih,
so tam doli cesto racije in zasede. Toda ker sem vojak, velja zame
znano pravilo »naredenje — izvršenje«. Na sedežu moje točke se je
proti večeru zbrala pestra družbica. Prišel je tudi tov. poročnik Stane,
tov. Zdenko, tov. Cigan in drugi. Tov. Cigan, ki je po poklicu profe-
sor, se ga je močno nalezel. Ponoči sva šla s tov. Dragom na pot. Na
kurirski javki sva počakala na naše kurirje. Pod vodstvom tov. Srečka
smo hodili po skrivnostnih stezicah. Škropil je dež, noč je bila temna,
gazili smo po blatu in čofotali po vodi. Na desnem čevlju se mi je
odtrgal podplat in komaj sem kobacal za ostalimi.
10. 12. 1944. V vasi G. smo se zaustavili. Organizirali smo nekaj
za pod zob in za grlo. Meni pa so kar na hitro priskrbeli par gumija-
stih čevljev. Proti jutru smo se zarili v seno na nekem skednju. S po-
močjo predsednika vaškega odbora OF sem dal poklicati na javko
tov. Boruta. Namesto njega, ki je na tečaju za vodjo Volkssturma v
Mariboru, sta prišla na javko tov. Sabina in tov. Krištof. Obeh sem se
zelo razveselil. Škoda, da je bilo tako malo časa. Posebno s tov. Sabi-
no bi se rad še o marsičem pogovoril. Ponoči smo se z nekim prisilno
najetim voznikom odpeljali naprej. Na domu tov. Boža smo jedli in
pili, nato pa veselo razpoloženi zapeli na vasi nekaj pesmi. Še isto noč
smo krenili v Slovenjo vas. Ko smo molče korakali po polju in gozdu,
so mi misli zaplule k ženki in hčerkici. Namrščil sem čelo, stisnil zobe
in z roko potipal revolver, ko sem pomislil na šele danes sporočeno
vest, da na mojem domu sedaj stanuje nek švabski orožnik.
11. 12. 1944. Ves dan smo bili na skednju. Tu sem opravil javke
in organiziral zveze. Upam, da bo stvar delala in da bodo tov. Alek-
sander, Krištof in Tace dobri poročevalci. Ponoči smo krenili na pot
proti Pohorju. Deloma smo šli peš, deloma se vozili. Na neki gozdni
poti smo se srečali s tov. Hadžijem in njegovimi. Tudi oni so se prav
nobel peljali s kolesljem. Tov. Jovo meje spremljal malo prek železni-
ce. Nato pa sva z Dragom rajžala sama. Ker nobenemu pot ni bila do-
bro poznana, sva se izgubila in šele po triurnem tavanju dospela na
cilj. Ni nama bilo ravno prijetno pri srcu, ko sva štorkljala po blatu in
vodi in sva nedaleč od sebe cula peti brzostrelke in puške.
12. 12. 1944. Popoldan dobimo obvestilo, daje v R. prispelo oko-
li 100 Kozakov. Predvidevajo pa prihod še večjega števila. Te prokle-
te sodrge nam je še manjkalo!
13. 12. 1944. Vreme seje poslabšalo. Dežuje in sneži obenem. Mi
sedimo sicer v hiši, toda vedno v pripravljenosti. Kar iznenada je lah-
ko sovražnik med nami. Posebno v F. nastanjeni flackovci zadnje ča-
se radi rogovilijo na našem terenu. Tudi danes so se sprehajali okoli
Darinkinega doma. O njihovem prihodu pa mi niti obveščeni nismo
bili.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK ~ 31. marec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Odhod teologa in filozofa
dr. Janeza Janžekoviča
Poglejmo naše Slovenske gori-
ce s Ptujskim poljem vred in
ostrmeli bomo. Ta vinorodni del
Slovenije, kot že pove samo ime,
ni samo bogat z vinom, temveč
tudi z ljudmi, zdravimi in ambi-
cioznimi, potrpežljivimi in trma-
stimi, vedno nemirnimi, ki veno-
mer nekaj tuhtajo, iščejo odgo-
vore na svoja vprašanja. Ce so
taki ljudje v teh krajih; govorimo
namreč o času, ko so Slovenske
gorice še zares živele in se niso
tako naglo praznile kot danes, ko
jih požira moloh — mesto. Tako
ni nič čudnega, da če odpremo
Slovenski biografski ali kateriko-
li podrobnejši leksikon, naletimo
na izredno bogato plejado oseb-
nosti prav iz teh krajev.
In eden takih, ki je pred dve-
ma tednoma preminil, je bil teo-
log in filozof, publicist in mož
dialoga, naš rojak iz Gorišnice
(ali od Svete Marjete niže FHuja)
dr. Janez Janžekovič. Rodil se je
4. 3. 1901 v Gorišnici, kjer je obi-
skoval prve šole, gimnazijo pa v
Mariboru. Nato se je vpisal na
bogoslovje. Kot dober študent je
lahko študiral filozofijo in teolo-
gijo v Parizu, kar mu je dalo
podlago za širše evropsko gleda-
nje na nekatere probleme. Nato
je predaval na Teološki šoli v
Mariboru in na fakulteti v Lju-
bljani. Teološke in filozofske
članke je objavljal v Času, Bogo-
slovnem vestniku. Novi poti. Do-
mu in svetu. Družini, Mohorje-
vih koledarjih idr. Njegova knji-
žna dela so: Smisel življenja
(1966), Gabriel Marcel (1971),
Krščanstvo in marksizem (1976),
Domoljubni spisi (1977), Misleci
(1977), Maurice Blondel kot člo-
vek in mislec (1978), Razprave
(1978) in Filozofski leksikon
(1981).
To so samo grobi, zunanji po-
datki o pristnem Prleku, kakršen
je bil v nastopu in celo izražanju
ter v tisti tipični kmečki modro-
sti, ki jo je znal povezati celo s
pojavi, kot so eksistencializem.
Glavna smer njegovega pisanja
pa so bili etični — moralni pro-
blemi. Bil je ves čas v ostrem
oporečništvu z nacistično ideolo-
gijo, ki je segala tudi v naše kra-
je, in tako je tik pred vojno teme-
ljito analiziral in znanstveno raz-
trgal Hitlerjev Mein Kampf ter
Rosenbergovo nacistično filozo-
fijo, ki ji pravi »pasemska« filo-
zofija ali sračje gnezdo. Srečo je
imel, da so 1. 1941 Ljubljano za-
sedli italijanski okupatorji, poz-
neje, po I. 1943, pa so imeli
Nemci že druge probleme. Tudi
boriti se je hotel kot prostovo-
ljec, a je zaradi znanih dogodkov
jugoslovanska vojska takoj raz-
padla.
Po vojni se je vključil v delo
Slovenskega duhovniškega dru-
štva oziroma Ciril-Metodove
družbe sodeloval zlasti v Novi
poti, kjer je pisal, kot se temu re-
če, brez dlake na jeziku. Znal je
videti negativne strani marksiz-
ma, pa tudi pozitivne. Tako je
predlani na novinarjevo vpraša-
nje, kaj sodi o marksizmu, po-
sebno ko ga primerja z naciz-
mom, odgovoril: »Potem sem se
lotil marksizma in videl: To nam
je mnogo bliže, to je čisto nekaj
drugega kot nacizem. V nacizmu
je glavni zakon boj za obstanek,
a v marksizmu pa pravzaprav
ljubezen do bližnjega. To je pa
tudi naše! Zato sem tudi zavzel
dovolj pozitivno stališče do
marksizma, ker sem ga primerjal
z nacizmom . . . Primerjal sem
teorijo nacizma in marksizma in
videl: To je kakor dan in noč.«
(J. Ramovš; Naš veliki trezni mi-
slec — 75 let abstinent! Družin-
ska priloga, nov. 1986). Kot je
pred vojno odločno in trezno pi-
sal o slovenskem narodu, tako je
tudi po vojni na primer o alko-
holizmu, premalem narodnem
prirastku in rakasti rani — spla-
vu. Tako je zapisal v članku Naj
nekdo zakriči: ».. . Kdor da
družbi otroka, ji podari več, ka-
kor če bi ji poklonil najimenit-
nejši stroj. Pravzaprav je žalitev
človeške osebnosti, če kdo to
dvoje sploh primerja. Traktor
brez traktorista je ničvreden kup
železja. Tega samo zato nismo
upoštevali, ker so doslej dajale
družine traktoriste zastonj, da jih
je bilo treba samo vzdrževati.
traktor pa je bilo treba najprej
drago plačati in potem pa prav
tako vzdrževati. To se nam je
zdelo do danes nekaj samo po
sebi umevnega. Sedaj pa je od
dne do dne več suhih računarjev.
Družine ne marajo več dajati
uživačem otrok zastonj, ampak
se raje same uvrščajo med uživa-
če. Družba pa ne more obstajati
iz samih uživačev . . .«. V nave-
denem pogovoru pa še kljub naši
deklarirani humanosti ob zako-
nodaji o splavu: »Mati umori
svojega otroka!«
Kot filozof in delno tomist je
Janžekovič obdelal našega filo-
zofa Vebra, ki je postal šele po-
slednja desetletja spet aktualen,
Sartra in eksistencializem, Pasca-
la, Blondela, Mayersona, Marce-
la, Zimmermanna, Theilarda de
Chardina, našega Ušeničnika
idr. S Štajerske je prinesel v Lju-
bljano tudi navdušenje za čebe-
larstvo, ki mu je ostal zvest vse
življenje. Za svoja dela in druž-
beno angažiranost je dobil tudi
več državnih odlikovanj. Naj za
konec še navedem citat iz nekro-
loga za pokojnikom, ki ga je na-
pisal (Delo, 14. 3. 1988) dr. Vo-
jan Rus: »Dr. Janez Janžekovič
zapušča sedanjim in prihodnjim
slovenskim in jugoslovanskim
rodovom najlepšo filozofsko in
življenjsko dediščino: skupne
človeške in moralne vrednote, ki
lahko najbolj dejavno povežejo
vse Slovence, vse Jugoslovane in
vse k dobremu stremeče ljudi: ži-
ve vrednote, ki lahko peporode
vsakega posameznika in vsako
organizacijo, če ima zanje odpr-
to tisto oko, ki je dano vsaki člo-
veški osebi in vesti.«
E. J.
Janez Janžekovič
Tudi steklo je surovina
Tako je za steklo poskrbljeno v Ormožu,...
tako v Slovenski Bistrici,...
.. tako pa v Ptuju.
Fotozapis: M. Ozmec
Naše polje za Cirkovčane
v krajevni skupnosti Cirkovce so pred kratkim izdali lično
opremljeno brošuro pod naslovom Naše polja, v kateri so ponudili
krajanom kup zanimivega in za ta kraj pomembnega branja. V uvod-
nem delu je v kratkem predstavljen program dela KS za leto 1988,
predstavljeno pa je tudi novo vodstvo, ki so ga izvolili konec lanskega
leta. V nadaljevanju so podrobneje opisana prizadevanja gradbenih
odborov za posodobitev in obnovo pošte ter trgovine v Cirkovcah, ka-
ko do nove trgovine v Šikolah, pa o možnostih za kabisko televizijo v
Cirkovcah, ob koncu pa je objavljen krajši odlomek iz drame domači-
na Zdenka Kodriča pod naslovom Vida vidim. V drugem delu se s
svojimi likovnimi in literarnimi deli predstavljajo tamkajšnji osnov-
nošolci.
Naše polje je uredila Vida Bauman, likovno opremo sta prispe-
vala Bogo Jurteia in Franc Trčko, grafike učenci OS Cirkovce, v na-
kladi 500 izvodov pa so brušuro natisnili v birografiki Jurančič v Ptu-
ju.
-O M
Lovrenška cesta —
avtocesta?!
Ste se že kdaj peljali iz Lovrenca mjmo zadnjih kidričevskih hiš
naravnost proti Perutnininim farmam? Če ste se, veste, kakšna vaba
je ta ravna cesta za voznike in kakšna past za pešce in druge udele-
žence v prometu. Zakaj? Vozniku daje ravna cesta in dobra vidljivost
možnost doseči zelo veliko hitrost, spregledajo znake o omejitvi hitro-
sti in sproščeno zdirjajo mimo hiš ob cesti brez razmišljanja, da bi se
utegnil nanjo pripoditi neuki otrok. Še poseben srh te spreleti, ko vi-
diš neodgovorno divjanje voznikov tovornjakov, in jeziš se, kje neki
je prav takrat policija, da bi jih kaznovala. Toda žal na tej cesti še ni-
smo zasledili, da bi preverjali hitrost, čeprav bi bilo nujno in skrajni
čas, preden ...
Raje ne bodimo črnogledi in upajmo, da se ne bo nič pripetilo ali
da bodo delavci postaje milice nekega lepega dne začeli ukrepati, kaj-
ti vozniki so očitno pozabili, da imenovana cesta ni niti najmanj avto-
cesta.
Sonja Votoien
Ali bo enaka sprememba, kot je namenjena
Zgornjemu Sturmovcu, doletela tudi Spodnjega
Znano je, da v Zgornjem Šturmovcu izva-
jajo melioracije, to je urejajo vodotoke in iz-
boljšujejo plodnost zemljišč. S temi opravili,
ki jim bo sledila komasacija — to je zložba
kmetijskih zemljišč in ponovna razdelitev
med prejšnje lastnike, tako da bo dobil vsak
čimbolj zaokroženo zemljišče — se bo prvot-
na podoba Zg. Šturmovca zelo spremenila.
Mnogi, zlasti starejši lastniki šturmovskih
gozdov, travnikov in pašnikov se težko spri-
jaznijo s takimi spremembami, ki pa bodo še-
le čez nekaj let dale pozitivne rezultate.
Z velikim zanimanjem spremljajo dogaja-
nja v Zg. Šturmovcu lastniki zemljišč v Sp.
Šturmovcu, ki se razprostira med Dravo in
Dravinjo in v glavnem obsega zemljišča v ka-
tastrski občini Nova vas pri Markovcih. Ti
vprašujejo, ali bo tudi v Sp. Šturmovcu prišlo
v bližnji bodočnosti do melioracije in koma-
sacije. Na to vprašanje lahko zaenkrat dobijo
le tak odgovor: Dokler bo veljal odlok o raz-
glasitvi in zavarovanju naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj, objavljen v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št,
14/79, bo Sp. Šturmovec ostal nespremenjen.
Ali je omenjeni odlok prebivalcem ptujske ob-
čine dovolj poznan?
Gotovo ne bom pogrešil, če na postavljeno
vprašanje odgovorim negativno. Zdi se mi
pa, da bom storil prav, če v tem sestavku pri-
kažem glavno vsebino omenjenega odloka in
tako hkrati pojasnim, zakaj je Sp. Šturmovec
zaenkrat varen pred vsakimi spremembami.
Ptujski omenjeni odlok razglaša za zavaro-
vana območja in spomenike narave:
a) Za zavarovana območja so razglašeni:
1) zeleni pas mesta Ptuja, ki zajema celot-
no ureditveno območje mesta, gozdove na
območju, ki je zavarovano z odlokom o raz-
glasitvi varovalnega gozda v okolici mesta
(Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/69),
gozd v Spuhlji (parcelne številke so navedene
v odloku)
2) zeleni pas Kidričevo, ki obsega ureditve-
no območje Kidričevega
3) varovalni pas okoli farme bekonov (na-
tančen obseg je naveden v odloku)
4) vaška ozelenitev trgov v Kungoti in na
Ptujski Gori
5) okolje spomenika Lackove čete v Most-
ju in bojišča kurirjev TV postaje v Bolfenku.
To okolje odlok šteje tudi med krajinske par-
ke (parcelne številke so navedene v odloku).
Glede urejanja, vzdrževanja in varstva na-
štetih zavarovanih območij veljajo določila
odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu ze-
lenih površin ter narave v občini Ptuj (Ur.
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/79,
38/86); poznati jih morajo in se po njih rav-
nati vsi v odloku navedeni subjekti.
Ker imamo v ptujski občini poleg navede-
nih spomenikov NOV še dosti drugih spome-
nikov in obeležij NOV (glej knjižico »Vodnik
po sledovih boja za socializem in narodno
osvoboditev v ptujskem okraju«, ki jo je iz-
dalo Zgodovinsko društvo v Ptuju leta 1982),
se mi pojavlja na pristojne naslovljeno vpra-
šanje: Ali ne bi bilo potrebno omenjeni
odlok dopolniti in razglasiti za zavarovano
območje tudi okolje še drugih spomenikov
narodnoosvobodilne borbe?
b) Za spomenike oblikovane narave so raz-
glašeni:
park in okolje gradov Domava, Turnišče,
Ravno Polje, Bori, Zavrč, Hrastovec pri Za-
vrču, Majšperk, vrtni park »Hincejevo« v Kr-
čevini pri Ptuju (natančen popis in navedbo
parcelnih številk vsebuje odlok). V območjih
omenjenih spomenikov oblikovane narave je
za vse posege (poseki dreves, premiki zemlje,
gradnje in podobno) potrebno soglasje pri-
stojne službe za varstvo narave.
Vsak samovoljni poseg pa se šteje za prekr-
šek, za storitev katerega je zagrožena denar-
na kazen, in to: za pravno osebo in posamez-
nika, ki je v zvezi s samostojnim opravlja-
njem dejavnosti storil prekršek (npr. obr-
tnik), od 10.000 do 200.000 din, za odgovor-
no osebo pravne osebe od 3.000 do 30.000
din, za posameznika pa do 3.000 do 40.000
din.
c) Za krajinske parke so poleg omenjenega
pod a) točka 5 razglašeni še:
— krajinski park Kicar in ribnik v Podvin-
cih, ki obsega območje katastrske občine
(skrajšano k. o.) Kicar in del k. o. Podvinci
severno od ceste Pacinje —Ptuj (izvzeto je za-
zidalno območje naselja Podvinci);
^ krajinski park Šturmovec, ki obsega ob-
močje med glavno strugo Drave, med Dravi-
njo in mejo med katastrskima občinama No-
va vas pri Markovcih in Markovci ter k. o.
Šturmovci;
— krajinski park Krčevina (obseg je natan-
čno opisan v odloku).
V krajinskih parkih je dovoljeno krajevno
običajno gospodarjenje, tako da se ohrani
estetska podoba krajine.
Za vsako spremembo kulture, nadomestno
gradnjo in gradnjo drugih objektov je potreb-
no soglasje pristojne službe za varstvo nara-
ve.
K urbanističnim aktom v krajinskih parkih
mora dati soglasje pristojna služba za varstvo
narave. Vsako neupoštevanje teh določb je
prekršek, za storitev katerega so zagrožene
enake kazni, kot sem jih navedel pod b).
č) Pragozdni rezervat je razglašen:
— na Donački gori (rogaški)
— na Reseniku
— na Kupčinjem Vrhu
(opis in številke parcel so navedeni v odlo-
ku).
V pragozdnih rezervatih je prepovedano
gospodarsko izkoriščanje gozda ali posamez-
nih dreves ter vsi posegi, ki bi spremenili
ekološko ravnotežje rastišč. Za kršitev prepo- ^
vedi so zagrožene enake denarne kazni, kot
sem jih navedel pod b).
d) za spomenike narave so razglašena:
rastišča redkih rastlin v Čermožišah, nara-
vni gozd na Maclju, naravni gozd med cesto
Bori —Zavrč in Dravo, rastišče redkih rastlin
v Drenovcu, gozd s kolonijo sivih čapelj v
Mostju, zemljišča ob Pesnici, ki so rastišča
močvirskega tulipana, rastišča tise v Pohorju,
(natančen opis, navedbo parcelnih številk in
k. o. vsebuje odlok).
V omenjenih območjih spomenikov nara-
ve-rastiščih je prepovedano sekanje dreves
ali poškodovanje koreninskega sistema dre-
ves, sprememba kulture ter trganje in izkopa-
vanje rastlin.
V gozdu s kolonijo sivih čapelj je v času
gnezdenja čapelj prepovedano vznemirjanje
z uporabo vozil ali delovnih strojev.
Okoli rastišča tise na par. št. 266, k. o. Po-
horje, je prepovedano spreminjanje konfigu-
racije zemljišča, odlaganje odpadnega in
gradbenega materiala ter gradnja v razdalji
najmanj 10 m od debla. Prepovedano je vsa-
ko poškodovanje zavarovanih dreves, vej,
lubja in korenin.
Za vse posege na omenjenih območjih je
potrebno soglasje pristojne službe za varstvo
narave. Za vsako storitev opisanih prepove-
danih dejanj so zagrožene enake denarne ka-
zni, kot sem jih navedel pod b).
e) Za spomenike narave izven zgoraj ome-
njenih zavarovanih območjih so razglašena po-
sebna drevesa, in to:
I jelka, 6 tis, 8 bodik, 5 bukev, 4 dobi, 1
hruška, 5 platan, 4 domači kostanji, 3 skorši,
I sekvoja, 1 navadni jesen, 1 cedra, I ostroli-
stni javor, 1 maklen, 30 lip.
(podatke o obsegu, premeru itd. posamez-
nih dreves, o njihovih lastnikih, parcelnih
številkah najdete v odloku).
Kje je pregledna karta?
Vsa zavarovana območja in spomeniki na-
rave so prikazani na karti, ki je interesentom
na vpogled na oddelku za gospodarstvo in
urbanizem, na geodetski upravi v F*tuju in na
zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru.
Skrb za uresničevanje določil odloka in nadzor
Za uresničevanje določil tega odloka so
dolžni skrbeti lastniki in uporabniki zemljišč,
na katerih so zavarovana območja in spome-
niki narave, zavod za spomeniško varstvo,
krajevne skupnosti, skupnost za varstvo oko-
lja in pristojni službi za gospodarjenje z goz-
dovi.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odlo-
ka opravljajo pristojne inšpekcije, službe za
varstvo narave in naravovarstveni nadzorni-
ki.
Mirko KostanjeveCu
6 — ZA KRATEK ČAS
31. marec 1988 - TEDNIK
Dober den vsem po vrsli. Pa se je začelo, še bolj kak v zim-
skem cajti. Delo na delo. Od zore do mraka, od mraka do
dne . . . Saj vele. kak smo včosih v hoj mlodih letih rekli: Podnevi
delan kak junec, ponoči kak bik . . . Ja ja, ge so že tisti cajti. Jun-
ci nam v štalah falijo, bikov na dveh nogah pa imamo čim duže
več. Tak provi na.š sosid Juža, ki se na tole zadeve bolj spozna
kak jaz. Un je pač bolj gospodarsko in politično razgledani.
Tisti, ki imate z bogecon in s partijo vezo, vena vete. da je v
nedeljo vejka noč oziroma vuzem, kak boj po domačen provi-
mo . . . Malo bomo v tunko segnolo. jajca-poforbali. za družin-
sko mizo vseli in se o vsakdanjih prohletnih in uspehih pogučali.
To je nekak tak, kak da bi meli družinski zbor. Običaj je pač obi-
čaj in lepo ga je spo.štovati. Sosid Juža je že pred por dnevi jajca
forba. Kurečja. seveda, saj tudi jegova ta štora več nema forbe.
Za vejko nočjo bo priša 27. april, praznik O F, te pa praznik dela
1. maj, da bo pa enih por dni fraj. in tak dale naprej. Delo na de-
lo, praznik na praznik. Saj si človik včosih tudi more malo od-
dehnoti, saj ga drgačik vrag vzeme prej, kak pride tisti ta provi
cajt. Matildi s smrtno koso itak nibeden ne vujde. Tota je še ke-
ko tejko pravična in ne dela prevejkih socialnih razlik, pa tudi
podkupiti se ne da. Saj vete, kak poje tista pesem: Naj bo revež
al bogat, vsoki mora v zemljo spat. Jaz pa fcoj provim: Vseeno je,
al maš dinarčke al pa devize, vsokega enkrat črvek nagrize . . .!
Eto, tak van je to že od negi negda na toten sveti. Jaz pro-
vin, da je najhujše tistikrot, gdo nega mesa v tunki, kruha na mi-
zi in ne vina v kleti. Bili so tokšni cajti, zato pa vsi pridno delaj-
mo, da se ne bi ponovili. Od dela sicer še nihče neje preveč bogat
grota, samo pridno in pošteno delo pa nas lehko reši krize. Sa-
mo, da je delo treba tudi pošteno pločati. Na to pa preveč radi
pozobljamo.
Vas pozdravlja LVJZA
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
Četrtek, 31. marca: 17.00-i8.OO informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica
dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 URICA DOMA-
ČIH.
PETEK, 1. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj —danes-jutri. 18.00-19.00 Za konec tedna, nasveti, V,
vrtu — vmes zabavna glasba.
SOBOTA, 2. aprila: 17.00- 18.00 Informativna in zabavna odda-
ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 V ZIVO, vmes zabavna
glasba.
NEDELJA, 3. aprila: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspeš-
nic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz vasi v
vas — Podgorci, 6. del. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslu-
šalcev.
PONEDELJEK, 4. aprila: 17.00-18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica
dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vi-
kenda, šport, kultura — vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 5. aprila: 17.00— 18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj —danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o.... Vprašanja
in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 6. aprila: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva;
17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionir-
ska in mladinska), vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223)
TEDNIK - 31- marec 1988
IZ NASIH KRAJEV — 7
S proglasitve
najboljših
športnika ptujske občine za le-
to 1987 sta Marija Šešerko in
Mirko Vindiš, oba atleta, člana
ptujskega atletskega kluba. Pro-
glasili smo ju na prijetni sloves-
nosti, ki je bila v soboto zvečer v
Grajeni v organizaciji domačega
telesnovzgojnega društva Parti-
zan in občinske zveze telesnokul-
turnih organizacij. Na drugem
nriestu sta atletinja Hedvika Ko-
rošak in letalski modelar Oton
Velunšek, na tretjem šahista Tat-
jana Vaupotič-Košanski in ja-
dralni pilot Igor Kolarič, na četr-
tem judoistka Silva Tekmec in
atlet Kristijan Kovač, na petem
jadralna pilotka Milena Cestnik
in atlet Kristijan Kovač, na pe-
tem jadralna pilotka Milena
Cestnik in motorni pilot Tomi
Vrbančič, na šestem pa strelka
Zdenka Matjašič in šahist Dani-
lo Polajžer. Vrstni red je na os-
novi rezultatov sestavila žirija
ptujskih športnih novinarjev.
Med ekipami so priznanje prejeli
ekipa članic namiznoteniškega
kluba Petovia, članska vrsta ju-
dokluba Drava, ekipa Šahovske-
ga društva Mip in mladinska eki-
pa nogometnega kluba Aluminij.
Telesnokulturna skupnost je
podelila tradicionalne Bloudko-
ve značke. Bronaste so prejeli
Rudi Serdinšek, Franc Ceh,
Maks   Kmetec,   Miran   Skok,
Franc Panikvar, Alojz Raušl,
Ivan Grajfoner, Danilo Polajžer
in Vladimir Bezjak; srebrne Ma-
rije in Ivan Šumandl, Jože Perko,
Jože Cič in Franc Kolarič, zlate
pa Štefan Laura, Janez Podkraj-
šek in Ivan Orlač.
Zveza telesnokulturnih organi-
zacij pa je podelila priznanja na-
jaktivnejšim osnovnim telesno-
kulturnim organizacijam in po-
sameznikom s področja množi-
čnosti in športne rekreacije ter
najboljšim šolskim športnim dru-
štvom osnovnih šol. Priznanja so
prejeli: Športno društvo Turniš-
če, telesnovzgojna društva Parti-
zan Kidričevo, Rogoznica, Haj-
dina in Markovci, planinsko dru-
štvo Ptuj, teniški klub, smučarski
klub, medobčinsko društvo sle-
pih in slabovidnih, Martin Poto-
čnik, Janko Marčič, Alojz Šeru-
ga, Borut Bernhard, Franc Pola-
nec, Stanko Knapič, Štefan Lu-
kas, Branko Kolarič, Alojz Pod-
hostnik, Marjan VrabI, Ivo Kr-
njič, Ivan Pucko, Srečko Majce-
novič. Drago Vobner in Janez
Janžekovič. Najboljše šolsko
športno društvo je na osnovni šo-
li Toneta Žnidariča, na drugem
mestu je šola Olge Meglic, na
tretjem pa šola dr. Franja Žgeča
v Dornavi.
Gosta prireditve sta bila Mira
šentjurc, po osvoboditvi državna
prvakinja v teku na 100 in 200
metrov, državna reprezentantka
in prva Ptujčanka, nosilka treh
medalj z balkanskih atletskih
iger, in Bane Tripkovič iz naše
državne gimnastične reprezen-
tance.
Najboljše športnice, športnike,
goste in domačine sta pozdravila
domačin Mirko Vaupotič in Ja-
nez Belšak, predsednik občinske
konference SZDL Ptuj, za vme-
sno popestritev sta poskrbela do-
mači moški pevski zbor in šolska
ritmična skupina, povezovanje
programa pa je bilo v rokah
Marjana Snebergerja in Milana
Zupanca.
I. kotar
Gosta prireditve sta bila Mira Šentjurc in Bane Tripkovič
Prireditev je vzbudila precejšnjo pozornost
(foto: Langerholc)
Na Potrčevi
najbližji optik
v začetku meseca je Majda Gornik na Potrčevi ulici 11 v bivši
vinski kleti Emone — Kmetijskega kombinata Ptuj uredila prijeten
lokal. V njem nudi očala na recepte, sončna očala in drobne storitve.
Ljudje se v njem kar pridno ustavljajo. Lokacija je privlačna, saj je to
prvi tovrstni lokal na poti od bolnišnice, kjer dela očesni zdravnik.
Material dobiva v Ghetaldusu in Optylu, nekaj pa tudi iz uvoza.
Razmišlja o tem, da bi v ponudbo uvrstila kontakne leče. Zaradi ome-
jene uvozne kvote ostaja zaenkrat pri standardni ponudbi.
Najtežja ovira na poti v obrtništvo je bil poslovni prostor. Pri sta-
novanjski skupnosti ji ga ni uspelo dobiti. V sedanjem pa je njeno
skoraj osemmesečno delo. Lokal je uredila s svojimi sredstvi in delom
družinskih članov ter prijateljev.
Pričakovanja? »Mislim, da se bo posel sčasoma utekel in da bo
prenesel stroške poslovanja. V lokalu bom delala sama.«
Posnetek: M. Ozmec
V SOBOTO ZAČETEK PRVENSTVA V ROKOMETU
V Ptuju Ormož, Zagorje
in ekipi iz ZRN
Začetek spomladanskega dela prvenstva v drugih republiških ro-
kometnih ligah bo v soboto in nedeljo v športni dvorani Center po-
stregel s številnimi srečanji - prvenstvenimi in prijateljskimi. Ptujski
Dravi pridejo jutri v goste mlade igralke in igralci iz Zvezne republike
Nemčije, kadetinje in kadeti.
V soboto popoldan bodo v Centru kar štiri tekme. Ob 14. uri se
bodo gostje iz ZRN pomerile z drugo ekipo Titovega Velenja, nato pa
se bodo s svojimi kadeti odpravile v Veliko Nedeljo, kjer se bodo fan-
tje ob 16.45 pomerili z domačimi vrstniki. Program pa se bo v ptujski
dvorani nadaljeval s prvimi prvenstvenimi srečanji. Ob 15.30 bo zače-
tek mladinske tekme Drava—Ormož, nato pa ob 17.00 eden od derbi-
jev lige članic Drava —Zagorje Izlake. Moško srečanje Drava—Or-
mož se bo pričelo ob 18. uri in 30 minut,
V nedeljo dopoldan (od 10. ure dalje) bodo v Centru štiri prija-
teljska kadetska srečanja, v katerih se bodo z gosti iz ZRN pomerili
obe domači ekipi ter kadetinje Branika in kadeti Velike Nedelje.
V Veliki Nedelji se bo z drugim kolom nadaljevalo regijsko pr-
venstvo za starejše pionirje, v katerem nastopa sedem ekip. Minulo
soboto je ptujska Drava z 10:8 premagala Ormož, nato pa z 18:9 še
Bakovce. 1. k.
Letos še boljši
v soboto, 26. marca, je bilo v Celju republiško prvenstvo članov v judu.
Nastopili so vsi najboljši slovenski judoisti, med njimi tudi vsi državni repre-
zentanti: Senekovič, Cuk, Očko, Fabijan, Leščak, Prepelic, Anderle. Nastopilo
je tudi sedem judoistov ptujske Drave. S svojimi nastopi so potrdili, da sodijo v
najkvalitetnejši republiški razred. Doseženi rezultati in osvojena mesta (2 meda-
lji, 2 peti mesti) pa so boljši v primerjavi z letom 1987.
V kategoriji do 60 kg je Mirko Krepek osvojil peto mesto. Začel je odlično,
med drugimi je premagal tudi Vučino, ki nastopa v prvi postavi Impola v 1. zve-
zni ligi. V boju za tretje mesto je Krepek izgubil z Jermanom iz Olimpije in os-
vojil odlično peto mesto.
V kategoriji do 71 kg sta nastopila Bogo Mernik in Vlado Cuš. Mernik je
izpadel v 2. kolu po porazu s Pozvekom iz Olimpije. Cuš se je prebil v 3. kolo,
izgubil s Kramarjem iz Mariborskega Železničarja, nato se je v repesažu po
dveh zaporednih zmagah boril za tretje mesto s Pongerškom iz Celja, ki nastopa
v prvi postavi I. zvezne lige. Dvoboj je izgubil po 5 minutah trde borbe i osvojil
odlično 5. mesto.
V kategoriji do 86 kg sta nastopila Peter Letonja in Marjan Ribič. Letonja
je v I. kolu zaradi nepazljivosti zapravil prednost in izgubil borbo z Zupancem
iz Slovenj Gradca. Žal se ga je smola držala še naprej, saj seje Zupane v 2. kolu
poškodoval in je moral borbo predati. S tem pa je Letonja izgubil možnost, da
si v repesažu pribori medaljo.
V kategoriji do 95 kg je Andrej Murko osvojil bronasto medaljo po štirih
zmagah in enem porazu.
Prijetno je presenetil debitant na članskem prvenstvu Zoran Štalcer v kate-
goriji nad 95 kg. Po porazu z reprezentantom Prepeličem je v borbi za tretje me-
sto premagal Pušnika iz Impola.
Na tekmovanju je bilo prikazanih veliko kvalitetnih borb, pri čemer je bila
vidna razširitev kvalitetnega vrha. Razveseljivo je, da imajo pri tem vidno vlogo
tudi judoisti ptujske Drave, ki sedaj nadaljujejo intenzivne priprave za državno
prvenstvo, ki bo od 14. do 16. aprila v Beogradu.
D. S.
Pionirke OŠ Gorišnica
tretje v republiki
V Beltincih je bilo v času od 18. do 20. marca odigrano republiško ekipno
šahovsko prvenstvo za pionirke. Mariborsko regijo sta na prvenstvu zastopali
prvouvrščeni ekipi z regijskega tekmovanja — OŠ Gorišnica in OŠ Zgornja;
Sčavnica. Obe sta s 3. oziroma 4. mestom dosegli lep uspeh, pri čemer so pionir-
ke OŠ Gorišnica po šahovskih točkah (25,5) celo prehitele drugouvrščeno ekipo ■
Starega trga ob Kolpi (24,5). Značilnost prvenstva je bila izredna izenačenosti
večine ekip, kar kaže, da so v večini regij začeli temeljito delati tudi s pionirka- \
mi. Primerjava s pripravami ostalih ekip je pokazala, da ekipi Gorišnice pri-■
manjkujejo predvsem močnejši dvoboji, saj skoraj vse ostale ekipe redno igrajo '
v raznih občinskih in medobčinskih ligah članov. Tako imajo možnost preizku-
siti in poglobiti pridobljeno znanje v igrah z močnejšimi nasprotniki. Ekipa OŠ
Gorišnica je bila tudi edina, ki še na prvenstvu ni vedela, kdo ji bo pokril stro-
ške udeležbe na tekmovanju. Tako se ponavlja zgodba iz prejšnjih let, ki je zna-
čilna le za ptujsko občino, da se do zadnjega trenutka ne ve, kdo bo plačal stro-
ške pionirjem šahistom, ki se uvrstijo na republiška tekmovanja.
Na prvenstvu je zasluženo zmagala perspektivna ekipa domačink, s katero
načrtno delajo šolski in klubski mentorji ter ji nudijo vse materialne in tekmo-
valne možnosti. Rezultati tekmovanja:*0Š Beltinci 16(28), OŠ Stari Trg ob Kol-
pi 14(24,5), OŠ Gorišnica 13(25^5), OŠ Zg. Sčavnica 13(25,5), OŠ Zg. Sčavnica
13(22,5), OŠ Jesenice 9(19), OŠ Šoštanj 9(17,5), OŠ Vuzenica 7(14), OŠ Sevnica
6(14), OŠ Šmartno pri Ljubljani 3(9,5) in OŠ Stročja vas 0(5,5).
Ekipo OŠ Gorišnica so sestavljale: Nataša Fošnarič, Stanka Levanič, An-
dreja Kostanjevec ter Helena in Slavica Trunk.
Delavci in učenci OŠ Beltinci so se izkazali kot vzorni gostitelji. Bivanje
pionirk pri vrstnicah je bilo prisrčno, popestreno z zabavnim večerom. Po kon-
čanem prvenstvu so pionirke in njihovi mentorji prejeli bogata spominska dari-
la. Zato je vsem ob slovesu zmanjkalo besed, s katerimi bi izrazili zahvalo za iz-
kazano gostoljubje.
I. V.
Ptuju prvo mesto na
regijskem tekmovanju
Tradicionalno regijsko tekmovanje članov Zveze šoferjev in avtomehani-
kov ptujske regije, ki vključuje ZŠAM Ptuj, Ormož, SI. Bistrica in Poljčane, je
bilo tokrat v Ptuju. Pomerili so se v reševanju testov iz CPP, kegljanju in strelja-
nju. Pri testiranju so bili najboljši člani ZŠAM Ptuj s 47 negativnimi točkami, 2.
ZŠAM Ormož 89. 3. ZŠAM Poljčane 95 in 4. ZŠAM SI. Bistrica 148 kazenskih
točk.
Med posamezniki je bil najboljši Podgorelec — O kaz. točk, 2. Malek — O
kaz. točk in 3. Kodrič — 3 kaz. točke (vsi ZŠAM Ptuj).
Ptujčani so zmagali tudi v kegljanju (5 igralcev po 50 lučajev) z 941 podrti-
mi keglji, 2. ZŠAM Poljčane 867, 3. ZŠAM Ormož 793 in 4. ZŠAM SI. Bistrica
707 podrtih kegljev.
Med posamezniki je bil najboljši Konrad Bezjak 193, 2. Ivan Ceh 190 in 3.
Nikola Vranješ 189 podrtih kegljev (vsi trije ZŠAM Ptuj).
Tudi v streljanju so se pomerile petčlanske ekipe. Zmagala je ekipa ZŠAM
Poljčane s 782 krogi, 2. ZŠAM SI. Bistrica 752, 3. ZŠAM Ptuj 737 in 4. ZŠAM
Ormož s 671 krogi.
Najboljši trije: I. Špajd - ZŠAM Ptuj (180 krogov), 2. Postružnik -
ZŠAM SI. Bistrica 173 in 3. Školč - ZŠAM Poljčane 167 krogov.
Skupni zmagovalec za leto 1988 je tako ZŠAM Ptuj, ki prejme tudi prehod-
ni pokal, prvouvrščene ekipe v vsaki disciplini prejmejo še posebne pokale, prvi
trije posamezniki pa priznanja (pokali in priznanja bodo podeljeni na regijski
proslavi ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, ki bo letos v SI. Bistrici).
Ob koncu je udeležence regijskega tekmovanja v imenu organizatorja po-
zdravil in se zahvalili za udeležbo predsednik ZŠAM Ptuj in predsednik regije
Edvard Kozel. Prisotni pa so izrazili željo, da je potrebno v bodoče tekmovanje
razširiti še na druge športne panoge (šah, mali nogomet in še kaj).
Silva Razlag
Prva samostojna kaseta
Kometovcev
Skupina KOMET iz Ptuja je
nedavno tega pri ljubljanskem
Helidonu izdala prvo samostoj-
no kaseto z naslovom Poletne sa-
nje in tako postala prva komeri-
calna skupina v ptujski občini, ki
je izdala kaseto. Vse skladbe so
bile posnete v mariborskem stu-
diu Piramida pri tonskem moj-
stru Darku Mustajbašiču.
Besedila in skladbe pišejo tau-
tje sami, največ uspeha pri tem
pa ima kitarist Duško Weiss, saj
je večina skladb njegovih. Poleg
njega pa so v sedanjem sestavu
skupine, ki tako nastopa že dru-
go leto, še: Alex Slanic, Vlado
Meško, Ivo Repec, Franc Krajnc
in Stanko Šegula.
Te dni se Kometovci pripra-
vljajo za sodelovanje v Pop de-
lavnici, v kateri jih lahko zasle-
dujemo že nekaj let, pričakujejo
pa tudi izid kasete v nemškem je-
ziku pri KOCH RECORDS; be-
sedila je napisal Josef Spiesber-
ger. Fantje pa s tem še niso zado-
voljni, saj se že pripravljajo na
drugo kaseto, ki jo bodo izdali v
slovenskem in srbohrvatskem je-
ziku.
Sicer pa deluje skupina Komet
že deset let in poleg komercialne
glasbe se na zabavah odlikujejo
tudi z narodno in disko glasbo.
Naj spomnimo na njihov uspeh
na Ptujskem festivalu, kjer so
pred leti poželi celo prvo nagra-
do občinstva. Sedaj nastopajo
fantje povsod po Sloveniji, naj-
več pa na Štajerskem in v Prek-
murju. Občasno pa nastopajo tu-
di zunaj naših meja. Tako bodo
junija spet nastopili za naše
zdomce v Frutigenu v Švici. Bra-
vo, fantje, tako naprej!     —OM
Ptuj—Zagorje
112:73
Ptujski košarkarji so brez posebnih
težav v predzadnji tekmi končnice pr-
venstva v dvorani Center premagali
košarkarje iz Zagorja.
Strelci domače ekipe so bili v pr-
vem polčasu zelo razpoloženi, pose-
bej Marčič. tako da so prvi polčas do-
bili z rezultatom 70:34. V drugem pol-
času so z rutinsko igro obdržali viso-
ko razliko v koših in zasluženo zma-
gali.
Koše so dosegli: Marčič 35, Damiš
21. Robert Kotnik 19, Vlah 17. Miran
Kotnik 10, Cabrijan 8 in Filipič 2.
To soboto bodo Ptujčani gostovali
v Trbovljah, kjer se bodo pomerili z
vodilno ekipo Rudarja.
MG
Pričetek spomladan-
skega dela
S pomladjo so pričeli svojo medob-
činsko ligo tudi nogometaši.
V dvanajstem kolu so bili rezultati
naslednji: Skorba —Gerečja vas 1:3,
Slov. vas—Oplotnica neodigrano,
Stojnci —Drava 0:1, Boč—Središče
0:3, Pragersko-Aluminij 3:1 in
Osankarica—Hajdina 0:1.
Trenutni vrstni red je: Drava (22
točk). Središče (18), Stojnci in Slove-
nja vas (15) itd . ..
Mladinci Aluminija so se v Ljublja-
ni pomerili z Olimpijo in izgubili z
0:4.
d. I.
8 - ZA RAZVEDRILO
31. marec 1988 —
TEDNIK
TEDNIK - 31. marec 1988
OGLASI IN OBJAVE - 9
Tone Zafošnik obrezuje najstarejšo trto na svetu.
^   500-LETNA TRTA JE OBRODILA    |
Miza brez vina je
žalostna
Tako seje poetično izrazil pesnik Jože Smit ob pokušanju zadnje
letine najstarejše trte na svetu.
Lani oktobra so namreč na mariborskem Lentu prvič v novejši
zgodovini slovesno potrgali grozdje znamenite 500 let stare žametov-
ke. Iz njene letine so iztisnili 40 litrov mošta in ga donegovali v Vina-
govi kleti. Tako majhna količina v steklenem balonu je terjala poseb-
no pazljivost strokovnjakov, ki pravijo, da je najtežje kletariti z majh-
nimi količinami.
Kljub temu pa je žametovka na ocenjevanju strokovne komisije
Kmetijskega zavoda Maribor (minuli četrtek) dobila oceno 17,3 toč-
ke, kar pomeni, da so jo uvrstili med kakovostna vina. Ves pridelek
bodo napolnili v 0,33-litrske buteljke in ga ponudili naprodaj vinskim
sladokuscem.
Med najbolj zaslužnimi za ponovno oživitev te najstarejše žame-
tovke je gotovo magister Tone Zafošnik s Kmetijskega inštituta Slove-
nije, ki že več let skrbno obrezuje njene poganjke. Z močnim krajša-
njem je že pred leti vzpodbudil rast korenin, ki segajo pod gladino
Drave, prav to pa je največ prispevalo k njenemu lanskemu obilnemu
pridelku. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da to ni le najstarejša trta na
svetu, ampak tudi najstarejša avtohtona slovenska sorta.
NaV
Junak Planice '88
Dve zaporedni zmagi — v soboto na 90- in v nedeljo na 120-metrski
skakalnici. Bronasta medalja v svetovnem pokalu. Primož Ulaga — Ju-
goslavija!
Foto: JB
Laibov oltar in kip
svetega Jurija spet doma
Po šestinšestdesetih letih sta Lai-
bov oltar in kip svetega Jurija spet v
domačem okolju. V začetku tridesetih
let sta bila namreč predana muzeju v
varovanje in predstavitev. V tem času
sta bila strokovno ovrednotena in za-
slovela sta po svetu. Lastnica obeh
dragocenosti je proštijska cerkev v
Ptuju. Ob uradni predaji, bila je v po-
nedeljek, sta tako ravnatelj Pokrajin-
skega muzeja Boris Miočinovič kot
pater Emil Križan iz Župnijskega ura-
da sv. Jurija ugotovila, da sta njuni
dejavnosti res zelo različni, vendar pa
ju pri varovanju kulturne dediščine
druži isto poslanstvo. Kljub velikim
težavam se je na koncu izteklo vse v
obojestransko zadovoljstvo.
Po restavraciji cerkve svetega Jurija
so bile ustvarjene razmere, da se ume-
tnini vrneta v avtentično okolje. Dra-
gocenosti s preselitvijo ostajata v
mestnem jedru kot sestavni del spo-
meniškega kompleksa, enako kot do-
slej dostopni občanom in turistom. S
postavitvijo v proštijski cerkvi se
vključujeta v prvotno namembnost
kot del umetniške opreme cerkve, ki
je tudi sama po sebi spomenik. S pre-
selitvijo Laibov oltar in kip svetega
Jurija ne bosta odtegnjena svoji kul-
turni funkciji. Muzej pa bo odslej
hranil odlitek svetega Jurija.
NaV
Sveti Jurij iz leta 1370 v proštijski
cerkvi.
HUDE REAKCUE V TOVARNI JOŽETA KERENČIČA ZARADI DIREKTORJEVEGA VETA
Boj za oblast?
Optyl naj bi se izločil — kljub
drugačnemu strokovnemu mne-
nju • Izvršni svet SO Ormož se
je razprave okrog TJ K lotil zara-
di zaščite družbenega premože-
nja • Kakšne so v resnici želje
delavcev tozda Optyl • Tovarna
Jožeta Kerenčiča je nosilka raz-
voja industrije v ormoški občini,
žal brez kakovostnejšega razvoja
v zadnjih letih.
Člani izvršnega sveta so sicer
temeljito razpravljali: na voljo so
imeli tudi obsežen pisni material,
ki ga je ustno dopolnilo več raz-
pravljalcev. Vse pa se je sukalo
okrog bodoče organiziranosti to-
varne in zahtevane izločitve toz-
da Optyl. Sprožila naj bi se zara-
di direktorjevega veta na tozdov-
sko zahtevo po jačanju nekaterih
njegovih poslovnih funkcij in te-
koče razvojne funkcije. Za odlo-
čanje ob vetu je namreč po zako-
nu o združenem delu pristojen
zbor združenega dela skupščine
občine. V TJ K si že več kot eno
leto prizadevajo, da bi z reorga-
nizacijskimi spremembami iz-
boljšali poslovanje. Predlogov o
bodoči organiziranosti je bilo ve-
liko, zaradi takšnih in drugačnih
prizadevanj za oblast mimo šir-
ših družbenih interesov ni bil no-
beden po meri. Odklonili so tudi
(nepristranski) predlog Zavoda
SR Slovenije za produktivnost
dela Ljubljana, da bi TJ K posta-
la enovita DO. Pozneje so ome-
njeni predlog v Zavodu še dopol-
nili v tem smislu, da ostanejo te-
meljne organizacije v sedanji
obliki, spremenila pa naj bi se
organizacija nekaterih poslovnih
funkcij.
Razprtije na skupnem dvoriš-
ču, kjer imata sedež tozda Optyl
in Predelava plastičnih mas, naj
bi po večinskem mnenju bile po-
sledice »nemaranja oziroma so-
vraštva med nekaterimi ljudmi v
vodstvu delovne organizacije«.
Skrhani medsebojni odnosi bodo
prav gotovo točka dnevnega reda
v razpravah v družbenopoliti-
čnih organizacijah, zlasti še v
Zvezi komunistov.
Ne glede na to, da imata tozda
več skupnih točk (skupno čuvaj-
sko in protipožarno službo, ener-
getske in druge naprave, skupne
službe . . .) in da bi izločitev toz-
da Optyl povzročila neracional-
no porabo družbenih sredstev,
podvajanje služb (kadrov jim ta-
ko in tako že primanjkuje), v te-
meljni organizaciji trmasto vztra-
jajo naprej. Izvedli so celo anke-
to med 138 delavci: 117 jih je bi-
lo za izločitev! V teh »prizadeva-
njih« jim tudi ni mar, kako bo v
bodoče s proizvodnjo očal carre-
ra v tozd Proizvodnja plastičnih
mas. Kooperacijska proizvodnja
s tujim partnerjem je sklenjena
na ravni delovne organizacije.
Strokovnjaki svarijo tudi pred
konkurenčnostjo enakih proizvo-
dov z enega dvorišča, saj bo tozd
PPM lahko imela enak proizvod-
ni program kot Optyl. Zanimivo
pri tem je, da se je Optyl razvil iz
nekdanje enovite Tovarne Jožeta
Kerenčiča in da mu je k današnji
podobi pomagal tudi tuji kapital.
Kljub na videz popolnim po-
datkom v izvršnem svetu niso re-
kli zadnje besede. Strokovne os-
nove za bodočo organiziranost
naj se še dopolnijo, do njihove
predložitve naj bi odložili vsakr-
šno organizacijsko spreminjanje.
Razmere zaenkrat še niso zrele
za ukrep družbenega varstva. Bo
pa potrebno temeljito preanalizi-
rati vse tri ponujene poti: enovi-
ta delovna organizacija (to je
prav gotovo dolgoročna vizija),
tozdi z razširjeno poslovno funk-
cijo ali pa tretja možnost —
združitev »očalarskih« proizvod-
nih programov (Optylova, bri-
zgana in frezana tehnologija).
V vseh prizadevanjih mora biti
v ospredju razvojno, gospodar-
sko in dohodkovno učinkovitejša
organizacija. Prav gotovo pa s
spreminjanjem razmer ne gre
odlašati.
MG
TGA KIDRIČEVO
Do danes priključenih
60 peči
v TGA Kidričevo še naprej potekajo dela na projektu moderni-1
zacije proizvodnje primarnega aluminija pred začrtanimi roki. Tako^
so v novi elektrolizi C do danes priključili že 60 peči in te brez večjih S
zastojev že proizvajajo aluminij po novi tehnologiji francoskega Alu-i
minium Peschinea.
O tem, kakšna je razlika med dosedanjo tehnologijo proizvodnje 1
v TGA, še najbolje govorijo spodnji posnetki. ;
Elektrolitske peči v zastareli hali, polni dima, smradu in vročine — tudi
do 50 stopinj Celzija.
v novi elektrolizi C so vse peči pokrite, zato ni neznosnega dima, pa tudi
prihranek pri eDergiJi je velik. (Foto: M. Ozmec)
Obramba-naša skupna vrednota
»Dejavnost sredstev javnega obveš-
čanja mora vplivati na to, da postane-
ta obramba in samozaščita sestavni
del človekove zavesti in kulture na
vseh področjih njegovega osebnega
in družbenega delovanja,« je med
drugim zapisano v stališčih in usme-
ritvah tiskovnega sveta pri predsed-
stvu RS SZDL Slovenije, ki jih je
sprejel 16. 1. 1987. Zato je bilo tudi
potrebno, da so po enem letu ocenili,
kako dogovorjeno uresničujemo. Ti-
skovni svet pa je kadrovsko dopol-
njen začel tudi nov 4-letni mandat.
v sredo, 23. marca, se je tiskovni
svet v novi sestavi — še naprej mu
predseduje Jože Smole, predsednik
RK SZDLS — sestal na svoji prvi se-
ji. Splošna ljudska obramba in druž-
bena samozaščita s posebnim poudar-
kom na oboroženih silah v sredstvih
javnega obveščanja je bila glavna to-
čka dnevnega reda, ki pa je ostala tu-
di edina, saj je razuprava o tej temi
trajala skoraj 4 ure. Ze prej je sekreta-
riat tiskovnega sveta iz vseh uredni-
štev slovenskih časnikov — osrednjih
in pokrajinskih — ter RTV Ljubljana
zahteval poročila o uresničevanju sta-
lišč in usmeritev. Večina je ta poročila
tudi poslala in so z njimi bili sezna-
njeni vsi člani tiskovnega sveta. Na
njihovi podlagi je bila skupna ugoto-
vitev tiskovnega sveta, da sredstva
javnega obveščanja v Sloveniji obšir-
no, korektno, afirmativno, pa tudi kri-
tično, vendar konstruktivno poročajo
o splošni ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti vključno z oboroženimi
silami. Nekateri razpravljalci se s ta-
ko formulacijo niso v celoti strinjali,
ker del mladinskega tiska in nekatere
revije tega ne izpolnjujejo. Toda res
je, da uredništva teh glasil in revij ti-
skovnemu svetu niso poslala poročil.
Enotna je bila tudi ugotovitev*'
kljub kritični in polemični razpravi,
da so stališča tiskovnega sveta iz ja-
nuarja 1987 še vedno aktualna in da
so uredništva usmeritve dobro uresni-
čevala v praksi. Še vedno pa prihaja
do nekaterih pomanjkljivosti in jih
moramo v bodoče odpraviti.
Posebej sO ugotavljali, daje Mladi-
na v zadnjem času pisala o SLO in
DS, posebej še o JLA, dostikrat ne-
strokovno, pristransko, tendenciozno,
pa tudi žaljivo, kar je nesprejemljivo
in politično škodljivo. Pri tem tisko-
vni svet ne oporeka temam in proble-
mom, ki se jih Mladina loteva, tem-
več nasprotuje načinu in izhodiščem,
iz katerih pri tem izhaja. Predlagal je,
da naj posebna delovna skupina te-
meljito strokovno analizira pisanje o
SLO in DS vključno z JLA v Mladini
ter na podlagi tega oceni njeno seda-
njo uredniško politiko oz. skladnost
te politike s stališči tiskovnega sveta.
Tiskovni svet je pozval uredništva
in časopisne oz. programske svete, da
naj bodo tudi v bodoče pozorni na ra-
zlične spodrsljaje in nestrokovno ali
tendenciozno in žaljivo poročanje,
kar naj sproti ocenjujejo in odpravlja-
jo. »Predvsem pa pričakujem od njih
in tudi od vseh članov tiskovnega sve-
ta, da to, o čemer se na seji sveta do-
govorimo, potem tudi resno in do-
sledno izvajamo,« je ob koncu pou-
daril predsednik Jože Smole.
Ker se o končnem besedilu ugoto-
vitev in predlogov na seji niso mogli
zediniti, so pooblastili sekretariat ti-
skovnega sveta, da pripravi predlog
in ga bo tiskovni svet sprejel na drugi
seji.
FF
Učakar in Serdinšek
sta se pobotala
Decembra ste v Tedniku brali več
nadaljevanj pod skupnim naslovom
Zgode in nezgode iz splitske ladjedel-
nice. Takrat smo vam obljubili infor-
macije o razpletu. V prejšnjem tednu
smo izvedeli, da sta se glavna sodelu-
joča - Serdinšek in Učakar — pobo-
tala na obojestransko zadovoljstvo.
Upamo, da s sedanjo (ločeno) dejav-
nostjo ne bosta imela neljubih zaple-
tov, kot je to bilo s prejšnjo, skupno.
1. k.
ČRNA KRONIKA
MOTORIST IZSILJEVAL PREDNOST
V sredo, 23. marca, je na lokalni cesti v Pobrežju pri Ptuju prišlo
do trčenja med voznikom neregistriranega motornega kolesa Rober-
tom Krajncem iz Šturmovcev in tovornjakom, s katerim se je vozil
Stanko Fošnarič. Pri tem je bil Krajnc hudo poškodovan in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico. Ugotovili so, da je do nezgode prišlo za-
to, ker je motorist izsiljeval prednost.
FF
osebna kronika
RODILE SO:
Vlasta Živič, Pobrežje 111 —
deklico; Marija Gašparič, Mala
vas 8 pri Ormožu — Tanjo; Pav-
la Masten, Frankovci 37 — de-
klico; Angela Kelc, Sp. Velovlek
5 ^ dečka; Zdenka Žnidarič,
Radoslavci 9 — Urško; Milica
Gorjanc, Majšperk 32 — Boja-
na; Stanislava Nahberger, Za-
grebška 118 — Saša; Milka Kor-
dun, Runeč 64 — deklico; Fran-
čiška Ivančič, Turški Vrh 28 —
Aleksandro; Ida Korez, Slape 24
— Damjana; Marija Lenart, Vin-
tarovci 4 ~ deklico; Neža Avgu-
štin, Stopno 14/a — Petra; Maj-
da Slana, Polenci 27/a — dekli-
co; Danila Krajnc, Pobrežje 33
— Danijela; Dragica Trelc, Ul.
25. maja 4 — dečka; Terezija
Kekec, Kraigherjeva 18 — de-
čka; Ksenija Bračič, Bevkova 1
— deklico; Liljana Pečenko —
Dovhan, Šentjur pri Celju, D.
Kvedra 40 — Igorja; Danica
Černenšek, Ptujska Gora 90/a —
Tomislava; Jožica Zorko, Grlinci
32 — deklico; Ivanka Petek, Le-
vanjci 12 — Sebastijana; Liljana
Kamenšek, Lackova 5 — Tade-
ja; Marija Topolovec, Vel. Okič
63 — deklico; Marica Roškar,
Bratonečice 14 — deklico; Ivica
Paveo, Kicar 22 — Uroša; Sonja
Jerenko, Lancova vas 89/c —
Nušo; Lidija Mlakar, Ormož,
Slovenska 46 — Ivo; Sonja Bren-
čič, Hlaponci 39 — Majo; Boja-
na Gabron, Titov trg 10 — Blaža.
URMLI SO:
Jožefa Peternel, Kajuhova 3,
roj. 1937, umrla 19. marca 1988;
Marija Kumrič, Pragersko, Ko-
lodvorska I, roj. 1907, umrla 20.
marca 1988; Jakob Žumer, Zla-
toličje 3, roj. 1903, umrl 21. mar-
ca 1988; Marija Petek, Središče,
Prečna pot 2, roj. 1910, umrla 22.
marca 1988; Marija Pihler, Pod-
vinci 25, roj. 1899, umrla 22.
marca 1988; Marija Kralj, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1907, umr-
la 23. marca 1988; Jakob Gabro-
vec. Dravinjski Vrh 32, roj. 1926,
umrl 24. marca 1988; Vilim Jako-
vič, Draženska 32, roj. 1916,
umrl 24. marca 1988; Frančiška
Pal, Lancova vas 92, roj. 1901,
umrla 24. marca 1988; Franc
Bezjak, Mezgovci ob Pesnici 30,
roj. 1894, umrl 25. marca 1988;
Marija Bezjak, Kicar 94, roj.
1925, umrla 26. marca 1988; Ana
Petrovič, Podvinci 34, roj. 1908,
umrla 27. marca 1988; Marjeta
Kosenburger, Spulja 94/a, roj.
1905, umrla 26. marca 1988;
Frančišek Golob, Dom upoko-
jencev Muretinci, roj. 1906, umrl
26. marca 1988.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (082) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.(KN) dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.