Učitelj sodnik. Razven množine druzih težkoč, koje nalaga učitelju težavni njegov poklic, obavljati mora včasih tudi posel sodnikov. Hm! otročji sodnik. Mala deca misli in sodi ter sklepa; če uže ne popolno in zrelo, sklepa vender. Če pa vse to. vse mišljenje otročje abstrahujemo, ostajejo nam pri vsem tem, če ravnamo z otrokom nepravično, v nasprotstvu z roditelji, lastna čast in ugled. Zato je namen skromnim vrsticam nemerodajno načrtati, kako naj učitelj ravna v tem toli kritičnem položaji. Prva naloga učitelju v takem slučaji bodi, da osami tožitelja ter ga spravi na stališče indiferentno. On ne sme imeti od tožbe nikakega haska, sicer se tožbe množe in množe. Druga zadača je modro, oprezno ravnanje pri zatožbi, a) da se stvar ne obravnava ostali deci v pohujšanje; b) da se zatožencu ne godi krivica in c) da je stvar vsej šoli v svarilo in pouk. Mej razposajenimi otroci prihajajo tožbe iz zavisti, jeze ali nagajivosti. če je bila grda zavest povod, izruvaj se jo s korenino. Najbolje je, da se raztolmači tožitelju, kako bi bil on s tem vesel, ako bi bil na mesti zatoženčevem. Razjasni se vsej šoli, kako slabo bi bilo na svetu, ako bi ljudje sploh med seboj tako ravnali. Modri vzgledi, dosti bolj pa še umno sestavljena pripovest bo nežni deci zadostovala, da spozna svojo krivdo, da ni na pravi poti. Ko se uže na obrazi tožiteljevem pozna poraz , tedaj je dobro kakor idejal navesti drugo pripovest, ali vsaj vzgled, kako lepo, prijetno je, da ljudje žive bratski med seboj. ,,Sloga jači, nesloga tlači". Istinitost tega izreka svedoči nam tožna slovanska povestnica. Priča nam to tudi zgodovina, radi nesloge toliko in toliko propalih držav. — Dostikrat se pa otroci zunaj šole razpro in ta jezica dojde z vsakim tudi v šolo. Tukaj gleda vsak, kako bi svojega nasprotnika očrnil, zatožil, da bi se tako maščeval nad njim. Kakor povsod in vedno, tako se mora i tukaj vzgojno ravnati, da človek ne doseže baš nasprotnega od tega, kar je želel. Na tem mesti, kakor tudi zgoraj, koristi najbolj prilična pripovest, s kojo naj se objasni položaj obeh strank tako, da se ne more nijedna hvaliti s kakim dobičkom ali zadostilom, pa6 pa s karanjem. In da povem istino, malokje je tako lepa prilika, povedati nekoliko bibliških zgodbic, nego tukaj. Dragi tovariš, pomisli in osvedočen bodeš, da so povsem istinite besede hrvatskega pesnika L. Botiča, ko pravi: MDa mi nebi jednog Boga bilo, In Boga vjese, da nebilo, Prestali bi ljudi biti ljudi, Več bi ljudi bili mrki vuci I risovi i zmajevi ljuti, Klali bi se, brate, do izkolja." Mična dogodbica iz novega ali starega zakona basnila bo tudi radi tega več, ker ,je »sveto pismo". Ko se uže vidi utisu posledke, poravna naj se stvar po načinu gore omenjenem. Kako s kaznijo? Dobro je, da v obeh navedenih slučajih trpi vsaj nekoliko i tožitelj; če uže ne tako kakor nasprotnik, barem tako, da se čuti poraženega, da nima veselja več do sličnega čina. Ako so se vse tožbe obravnavale modrim načinom, sigurno se nam ni treba bati tožeb zadnje vrste — radi nagajivosti. Ali, kaj se hoče? Deca je v enem kraji več, v drugera raanj razuzdana. Da tudi učitelji v takih slučajih ne postopajo vsi korektno, to je dokazana istina. Gorostasen pogrešek pri šolskih oblastih, takim tožbam tehten vzrok je prepogosto premeščevanje učiteljev; kajti le v vsem dobro informovan učitelj vedel bode zadostno pretehtati povode in povodov povode. Ali novo premeščeni učitelj mora studovati najpreje svojo situvacijo. Pri tem se res dogodi lehko kaj sličnega, da revež, ko se še spozna ne, sam ne ve, kam bi se del. Vcasi, ko se ucitelj informuje, dana je otrokom, uže razvajenim, prilika, da nadaljujejo in dovršujejo svoje započeto delo, ki je disciplini v kvar. Ce pa vender človek zajde v tako sršenje gnjezdo , naj zatožbo dobro preudari. Bolj kakor v vsakem drugem slučaji gleda naj se na odgovor zatoženčev, ker šele potera je mogoče spoznati, je li tožba te vrste, ali ne. Če se je menenje potrdilo, onda naj se z ostro besedo pojasni, koliko škode trpi s tem vsa šola, ko se zamuja zlati čas z nepotrebnim motenjem svetega miru. Dobro bi bilo i druge součence pozvati, da se sami prostovoljno izreko, koliko raji bi bili v miru poslušali pouk, nego te sitnosti. S tera sta nagajivca osamljena. Učitelj še lehko pripomore, če vidi, da jih ni tako z lehka pripraviti v sramoto. Tukaj kakor drugodi naj se navede kontrasta uzor, da bi nagajivca ne imela prilike jeziti se na ravnanji učiteljevem. Lepa beseda naposled se bo tudi prilegla dobro, če ni uže prejšnje seglo dosti globoko. Na to pride kazen. Ta mora biti v navedenem slučaji huja od prejšnjih. Dobro je, da zadene oba neporedneža v enaki meri. Sicer je nastanku takih tožeb vzrok le neredno ravnanje pri tožbah prvih dveh vrst. Največji pogrešek je, da se ne izoluje tožitelja. Če se pa to zgodi, potem se do velike sile ne oglasi več. S pravim vzgojnim ravnanjem pri tožbah se te odpravi; v šoli se udomači mir in red, bratovska Ijubezen kraljuje v šolski sobi, kakor tudi zimaj. Božica ,,pedagogija" lepti (plava) z razprtimi krili nad tako disciplino ter siplje učitelju in učencem obilih darov iz svojih belih, prozornih rok. Ivo od Nanosa.