DROBCI IZ PRETEKLOSTI KRAJEV
NA VZHODNEM ROBU DANAŠNJE OBČINE
Občina Prežganje
V prejšnjih treh sestavkih smo pisali o oblikovanju občin v krajih na vzhodnem robu naše občine, ko so leta 1814 prenehale uradovati franco-ske intendance. Najprejje bila občina Trebeljevo, ki pa je imela svoje ob-činsko središče v Veliki Stangi. Mnogo kasneje, šele leta 1935, ko so zgra-dili občinske prostore, postane naravno, gospodarsko in zemljepisno sre-dišče občine vas Prežganje. Tedaj se je občina poimenovala občina Piež-ganje, okraj Litija.
Danes pa objavljamo zadnji sestavek, in sicer o športnem in kultumem življenju v občini Prežganje.
§portno in kaHurno žrvljenje v te-<bwji občini
Najaktivnejši je bil tedaj telo-vadni odsek društva Orel. Na Prež-ganju so ga ustanovili 28. maja 1911. Ustanovni shod je bil v osnovni šoli, ker drugih primemih prostorov ni bilo. Na ustanovni shod je prišlo tudi deset Orlov v uniformah izšmartna pri Litiji, pod vodstvom kaplana Franceta Krisc-heja, ki je bil močan agitator na polju slovenske krščansko-socialne organizacije. Ob ustanovi.vi je tako postal prežganjski Orel »naj-višji« na Dolenjskem, saj so bili vsi ostali odseki po ravninskih krajih. K odseku je takoj pristopilo 37 čla-nov, pozneje pa je deloval z manj-šim članstvom.
Največjo zaslugo za ustanovitev Orla je imel župnik v Prežganju — Karol Jaklič, saj je neutrudno pve-pričeval tamkajšnjo mladino, kako prgpotrebna je ta organizacija za kraj. Ustanovitvi je botrovala tudi bližina bratskega odseka iz Šmartna pri Litiji. Načelnik odseka je posial brai Jožef Gale iz Rav-nega brda, predsednik pa brat Karol Jaklič. Ob ustanovnem shodu je bil izvoljen odbor, ki je poleg omenjenih dveh članov štel še podpredsednika, tajnika, bla-gajnika in podnačelnika. V usta-novnetn letu so imeli Orli telo-vadbo le v nedeljo popoldne. V tem letu je bilo 47 telovadnih ur. Tudi v naslcdnjem letu so bili Orli dokaj aktivni. Odsck je imel tedaj 31 rednih članov in 20 podpomih čla-nov. Izdelanih je bilo 27 uniform, narejene pa so bile v delavnici bTa-tov Antona in Mihaela Jeriha iz Malega Trebeljevega. Da je aktiv-nost Orlov nenchno naraščala. pove podatek.da jebilovletu 1912 139<elovadnih ur, Telovadba se je pričcla poleti na prostem pred šolo • v Prežganju, v zimskem času pa je Orel deloval v dveh skupinah — na Prežganju in v Trebeljevem, Ob izbmhu I. svetovne vojne je Orel deloval do januarja 1916, vendar je zaradi vpoklica večine članov odsck nehal delovati.
Ponovni ustanovni zbor društva je bil 24. maja (920, deloval pa je pod vodstvom novega župnika Martina Jarca. Občni zbor poživ-Ijenega društva jc bil na Ijudskem odru v Prežganju. ki so ga postavili še pred razpadom. Na zbor so prišli tudi Orli iz Smartnega pod vod-stvom kaplana Karla Sparhaklja. ki je razložil pomen in namen izo-braževalnega društva ter vpliv na-sprotnih organizacij. Kukor prcj so Orli tudi sedaj pripravljali številne igre, se udeleževali raznih dclovnih akdj tcr nabirali srcdstva za grad-njo Ijudskega doma. Zaradi po-manjkanja finančnih siedstev je Orel 12. 9. 1926 priredil loterijo. Natisnjenih je bilo 3000 srečk. od tcga je bilo dobitkov 300 vvrednb-
sti 2295 din. Srečke so faile po enotni ceni 20 din, odobrilo pa jih je ministrstvo za kmetijstvo v Ljub-ljani pod nadzorstvom predstav-nika finančne kontrole v Litiji. Žnebanje je bilo v župmSču v Prež-ganju. Finančni uspeh jebil precej-šen. saj je bilo 3202 din dohodka. Iz teh sredstev so v septembru in oktobru dozidali prosvetni dom, ki sogapostavili vmaju 1925.leta.Za dokončno ureditev doma so člani Katoliškega prosvetnega društva v juliju 1927 ponovno priredili lote-rijo, ki je obsegala 2000 srečk z 150 dobitki, v vrednosti 600 din. Z iz-kupičkom so dokončno uredili no-tranjost prosvetnega doma. Za po-stavitev doma in notranjo ureditev so stroški znašali 6.661 din, pri tem pa niso bile upoštevane udarniške ure, ki so jih opravili člani ter mate-rial. ki so ga brezplačno dobili od krajanov.
Na podlagi kraljevega dekreta bi moral biti 5. 12. 1929 Orel na Prež-ganju ukinjen. Ker pa je obstoječi režim še dopustil obstoj društva, je članstvo 21. junija 1931 priredilo slovesno akademijo ob počastitvi dvajsetletnice obstoja društva. V tem času je društvo priredilo 40 gledaliških predstav in čez 80 raz-novrstnih predavanj. 22.2. 1933 pa je društvo prejelo odlok Kraljeve banske uprave dravske banovine v Ljubljani. s katerim je Prosvetno društvo na Prežganjem moralo prenehati delovati.
V lctu 1934 so bivši odborniki in člani Prosvetnega društva sklenili v sporazumu s krajani župnije Prež-ganja, da se poleg Prosvetnega doma dozida še občinski dom, kamor naj bi se preselil sedež obči-ne, ki je tedaj deloval še v Velikj Štangi. S pomočjožupnika Stupice so pričeli akcijo zbiranja denarnih sredstev termateriala. Vtemletu je bilo za občinski dom izdano tudi gradbeno dovoljenje, dela pa so trajala vse do 29. aprila 1935, ko se je novozgrajena stavba odela praz-nično, sa j je bil tega dne po končani maši tabor. po končanem taboru pa je dekan A. Gornik dom blagoslo-vil.
Po odredbi Antona Korošca (odlok z dne 15. 7. 1935), da naj razpuščena Prosvetna zveza in vsa v njej včlanjena društva zopet ožive, je društvo v Prežganju ponovno pričelo delovati. V juniju 1937 so ustanovili fantovski odsek, ki naj bi nadaljeval uadicijo Orlov. V letu 1938 se je fantovski odsek osamo-svojil v lastno dništvo ter pričel ak-tivno delovati. Prirejali so razne igre. članstvo je ponovno pričelo s telovadbo. Posebno aktivni so bili v zimskih mesecih, ko so imeli vsak teden po dva sestanka s predavanji in telovadbo. Aktivnost je trajala vse do aprila 1941, do izbruha II. svetovne vojne, ko je prenehalo tudi delo fantovskega odseka.
BOJAN JERLAH