VOJAŠKA GEOGRAFIJA V SLOVENIJI, MED PRETEKLOSTJO
IN PRIHODNOSTJO
MILITARY GEOGRAPHY IN SLOVENIA BETWEEN PAST AND FUTURE


25
Jurij Kunaver
Vojaška geografija v Sloveniji, med preteklostjo in prihodnostjo
UVOD
Namen tega prispevka je osvetliti nekatera dejstva, ki so spremljala in vplivala na dosedanji razvoj slovenske vojaške geografije, ki se v različnem obsegu predava ne samo na katedri za obramboslovje, ampak zlasti v okviru izobraževalnega sistema slovenske vojske. Avtor tega sestavka je skoraj desetletje sodeloval pri oblikovanju predmeta Vojaški zemljepis oziroma Geografija in prostorska informatika na katedri za obramboslovje in pri formiranju nekaterih kadrov, ki so se do danes na tem področju že lepo uveljavili. Manj neposredni so bili v začetku stiki z nastajajočo slovensko vojsko, odkoder bi lahko s področja vojaške geografije prihajalo več pobud, predlogov in zahtev. Zato se teoretično znanje vsaj v prvem obdobju razvoja slovenske vojaške geografije ni moglo soočiti s prakso, ki sicer lahko marsikaj spremeni in izboljša. Po svojih močeh smo nekaterim kadrom v slovenski vojski občasno posredovali pomembnejša teoretična in praktična vojaškogeografska znanja, ki izhajajo iz geografske stvarnosti Slovenije. Začetki so bili zato skromni, tipajoči, neprofesionalni. Vendar se je katedra za obramboslovje, kot nekakšna intelektualna pod-stat slovenske obrambne prakse in politike, že kmalu v zadostni meri začela zavedati pomena razvoja tega področja in nas predavatelje podpirala v naših prizadevanjih. Razvoj lastne vojaške geografije se je tako pravzaprav pričel v času prelomnega slovenskega osamosvajanja, najprej na obramboslovju, odkoder pa seje težišče pozneje preneslo v slovensko vojsko. To pa je bila za nadaljni razvoj področja in njegovih nosilcev dodatna vzpodbuda. Kljub takemu razvoju pa danes še ne moremo biti v celoti zadovoljni s stanjem na tem področju, zlasti če bi se hoteli primerjati z razvitejšimi in mnogo večjimi državami, bodisi v sosedstvu, ali na svetu, in z njihovo vojaško, in še posebej vojaškogeografsko tradicijo. A vendar, zasluga mnogih posameznikov je, da se zavest o potrebi razvijanja tudi tega področja vedno bolj širi, tako v civilni in zlasti v vojaški sferi, kar dokazuje tudi organizacija tega simpozija in številni prispevki. Posebej dragoceni so tisti, ki izhajajo iz neposredne vojaške prakse in potrjujejo pravilnost teze o nezmanjšanem pomenu geografskega dejavnika in prostora, s tem pa tudi časa, za potek in uspešnost bojnih aktivnosti. Zgornja spoznanja so pomembna tudi za razmišljanje o prihodnosti slovenske vojaške geografije, če pomislimo na številne kadrovsko in materialno dobro opremljene vojaškogeografske inštitute, ne samo v večjih, ampak tudi v manjših državah. S tem se je nabralo dovolj razlogov za zamisel o bolj organiziranem in okrepljenem vojaškogeo-grafskem raziskovanju in delovanju v okviru slovenske vojske, za začetek lahko ob sodelovanju drugih znanstvenih, visokošolskih in strokovnih organizacij. S tem bi doprinesli k reševanju dolgoročnih potreb Slovenske vojske in h krepitvi njene moči, operativnosti in obrambne sposobnosti.
ZGODOVINSKI OKVIRJI
Naravno in družbenogeografske značilnosti Slovenije in njenih posameznih delov so bile v preteklosti večkrat predmet obravnavanja vojaške geografije v najširšem pomenu te besede, ali pa so igrale pomembno vlogo v posameznih vojaških in s temi povezanih zgodovinskih dogodkih. Zato ni mogoče zanikati obstoja neke vrste vojaškogeografske tradicije tudi v Sloveniji in med Slovenci, ki pa jo bo treba šele temeljito raziskati in jo dokazati. Da imamo neke vrste vojaškogeografsko tradicijo in da smo na specifičen način doprinesli k razvoju vojaške geografije v sosednjih državah in v bivši skupni državi, dokazujejo
26
Zavest, da Slovenci nismo popolni začetniki na področju vojaške geografije, je pomembna za njen nadaljni razvoj, a tudi dejstvo, da je ozemlje Slovenije bilo do nedavnega pose-
RAZVOJ ŠTUDIJA IN IME PREDMETA
Vojaška geografijaje bila že v osemdesetih letih vključena v študijski program na katedri
pod tem imenom prvič pojavi v predmetniku v študijskem letu 1979/80, nosilec predmeta pa je bil Marjan Lah. Leta 1982/83 je postal nosilec predmeta Teodor Geršak. V študijskem
vse do 1997 PQd takrat dalje je dejanski nosilec predmeta Zvonirmr Bratun.
27
Jurij Kunaver
Vojaška geografija v Sloveniji, med preteklostjo in prihodnostjo
Med imeni predmeta sta se kot alternativi pojavljali še Geografske osnove obramboslovja in Obrambna geografija. Sedanja Geografija (in prostorska informatika) vsebuje tako elemente vojaške geografije in geografije Slovenije. Predavatelji tega predmeta so pri razvoju predmeta premagovali mnoge vsebinske in metodološke probleme in kot mentorji pri diplomskih nalogah dosegali sprva skromnejše, pozneje pa vidnejše uspehe. Od tega ni imelo koristi samo ožje znanstveno področje, ampak slovenska vojaška geografija kot podpora Slovenski vojski. Sprva pa je manjkal prav ta sogovornik oziroma uporabnik. A tudi v okviru obramboslovja ni bilo povsem jasno, ali je taka ali drugačna geografija samo lepotni privesek, ali pa je nujna podlaga, ki jo morajo diplomanti odnesti s seboj na delovno mesto, tudi v vojsko kot eno od njihovih končnih postaj.
Medtem ko je v začetku koncept Vojaškega zemljepisa skoraj v celoti slonel na usmeritvah Vojaške geografije, kakor jo je razvijala bivša jugoslovanska armada oziroma njen Vojaškogeografski inštitut (Marjanovič, Možgon, 1977, Marjanovič, 1983), se je pozneje zaradi naših specifičnih potreb začel oblikovati nekoliko drugačen profil predmeta. Ni se spremenilo samo območje vojaškogeografske obravnave, temveč tudi koncept vojaške doktrine, v ospredje pa je stopilo tudi sodelovanje z NATO paktom. Poleg osnovnih metodoloških in zgodovinskih izhodišč vojaške geografije z navezavo na pomembnejše svetovne mejnike in dogodke, je bilo treba v okviru predmeta približati predvsem tista geografska dejstva Slovenije, ki so temeljna za razumevanje enotnosti in razlik v tem prostoru. Temeljno geografsko znanje in razumevanje ozemlja Slovenije in njenega neposrednega sosedstva je namreč nujna podlaga za kakršnokoli aplikacijo, tudi za vojaškogeografsko. Uvedba terenskih vaj pri obramboslovju je bila ena od novosti na katedri, saj smo izhajali iz spoznanja in prepričanja, da brez potrjevanja in preskušanja teorije v resnični stvarnosti ni prave Vojaške geografije. Po našem prepričanju je sedanji obseg terenskih vaj za študente katedre še vedno preskromen, tako po času kot po zahtevnosti. Celo v matični stroki, geografiji, študenti preslabo poznajo teren, kaj šele v obramboslovju. Sedanji obseg predmeta in povezanost s Prostorsko informatiko povečanja deleža terenskih vaj ne dovoljujejo. A to utegne kmalu postati imperativ, če si želimo čim bolj učinkovit študij in čim hitreje usposobljene strokovnjake za različna obrambna področja, tako za civilno zaščito kot predvsem za vojsko.
OSNOVE ZA RAZVOJ SAMOSTOJNE VOJAŠKOGEOGRAFSKE ZNANOSTI
V prejšnjem modelu vojaške geografije smo kmalu spoznali njegovo temeljno pomanjkljivost, namreč odsotnost metodološke podpore, ne sicer toliko osnovnih analitičnih geografskih metod, pač pa predvsem specifičnih vojaškogeografskih postopkov. Ti so načeloma lahko povsem geografski, se pa morajo osredočiti na proučevanje primarnih pogojev za uspešno izvedbo ofenzivnih ali obrambnih vojaških operacij. Metodološko zaostajanje vojaške geografije nekdanje skupne države je bilo povezano tudi z zaostajanjem matične stroke v centru nekdanje države za svetovnimi trendi geografske znanosti. Kljub temu se je bilo ob začetkih samostojne vojaške geografije v Sloveniji v poznih osemdesetih in začetku devetdesetih let razmeroma težko izviti iz prejšnjega vsebinskega in miselnega okvira.
Iz tega je mogoče razviti tudi diskusijo, ali je vojaška geografija del geografske znanosti kot znanstvene discipline, ali pa je le njena neznanstvena aplikativna veja, ki samo upo-
28
POMEN CASE STUDIES V VOJAŠKI GEOGRAFIJI
obravnavati brez klasičnih primerov uporabe
v Sloveniji obilo dobrih primerov, celo iz junijske vojne^l. Seveda L gre pri tem
bilo koristno tako za študente kot za bodoče častnike slovenske vojske uvesti širše spoznavanje geografsko in zgodovinsko pomembnih krajev, kjer so se bodisi pri nas ali v naši bližini odvijale vojaške operacije. Slovenski vojaški izobraženci bi si morali torej pridobiti ustrezno znanje tudi na tujih primerih, ki so bodisi del naše ali svetovne zgo-
29
Jurij Kunaver
Vojaška geografija v Sloveniji, med preteklostjo in prihodnostjo
dovine. Le tako bo mogoče suvereno nastopati vštric s pripadniki drugih vojska, in postati nosilec neke evropske vojaške tradicije in kulture. Lep primer za to je znamenita bitka pri Solferinu, ki se je odvijala na območju južno od Gardskega jezera 24. junija 1859. Tamkajšnja obsežna valovita pokrajina, s številnimi možnostmi prikrivanja, ki jo je oblikovalo čelo gardskega ledenika, je bila priča pomembni zmagi Francozov in Sardincev nad Avstrijci. Ta dogodek je sprožil nastanek svetovne organizacije Rdečega križa, pa tudi nastanek države Italije. Še danes je eden od pomembnejših študijskih primerov.
Podobno se v vojaški literaturi najpogosteje omenjajo nekateri antični primeri kot Termopile, pohodi Aleksandra Velikega, Napoleonov pohod v Rusijo, Bitka za Normandijo, Ardeni, Vogezi, Rensko mostišče, Severna Afrika, Korejska vojna, Vietnamska vojna in Zalivska vojna. Iz Slovenije pa naj kot primere za vojaško geografsko obravnavo omenimo le antično bitko v Vipavski dolini, Soško fronto, pa denimo Dražgoše in Jelenov žleb, da ne naštevamo še številnih drugih. V zadnjem času nastajajo dragocene monografije o posameznih delih soške fronte, ki na novo osvetljujejo dogajanja v tem delu Slovenije v 1. svetovni vojni in so zaradi velike pričeval ne vrednosti ter avtentičnosti uporabne tudi za vojaškogeografsko analizo (Klavora, 1991, 1994, 1997). Kot je razvidno iz prispevkov A. Gutmana in L. Dražnika v tem zborniku, so lahko izkušnje junijskih borb enot Teritorialne obrambe z enotami JLA enako pomemben in dragocen prispevek k splošni vojaški teoriji in geografiji, kaj šele k slovenski vojaški zgodovini. V tej zvezi so izdelane tudi podrobne študije vojaškogeografskih smeri v Sloveniji in nekaterih ključnih območij v njihovem okviru, npr. analiza Višnjegorskih klancev, kar je pomemben doprinos k vojaškogeografski metodologiji (Bratun, 1997).
Podobnih primerov za posredno ali neposredno spoznavanje je še mnogo več. Za študijske namene bo treba poleg že omenjenega postopoma razviti tudi seminarsko delo, ki teme-lji na vojaškogeografski analizi preteklih ali sedanjih vojaških dogajanj. Tako so mlajši sodelavci v okviru tega predmeta na obramboslovju razvili tudi metodo neposrednega zasledovanja vojaškopolitičnih dogajanj okoli nas, konkretno na Kosovu. Ta vojaškoge-ografska in političnogeografska analiza je bilo za študente izjemno uporabna in koristna, ker so sproti pridobivali materialno znanje in izkušnje o bolj oddaljenih in neznanih območij na Balkanu.
Prav metodološki vidik čase studies, to je študijskih primerov, ki jih v vojaški zgodovini in geografiji kar mrgoli, je specifičnost tega strokovnega področja. Ali z drugimi besedami, geografsko raziskovanje v okviru vojaške geografije je različno od obče in regionalno-geografskega raziskovanja v toliko, kolikor je geografski prostor različno pomemben oziroma težiščen za različne vrste vojaških operacij. Še ena primerjava. Medtem ko je za geografijo načeloma vsaka pokrajina enako zanimiva ali pomembna, še bolj pa je seveda v središču pozornosti bodisi fizične ali družbene geografije, so poudarjeno v središču vojaškogeografske pozornosti prometno, prebivalstveno in gospodarsko najpomembnejša in najzanimivejša območja. To je v prvi vrsti nižinski, dolinski in kotiinski svet. V tem pogledu so v podrejenem položaju zato periferna, od prometnih in vojaškogeografskih smeri bolj oddaljena območja. A to se lahko tudi spremeni, če se spremenijo vojaška tehnika, doktrina, politične meje i. dr.
Kljub zgoraj omenjeni usmerjenosti vojaškogeografske stroke je za vojaškogeografske-ga strokovnjaka pomembno čim širše poznavanje geografske stroke, saj je včasih potreb-
30
Jurij Kunaver
Vojaška geografija v Sloveniji, med preteklostjo in prihodnostjo
no hitro prilagajanje na spremenjene politične in geografske razmere. Zato je nujno nenehno izpopolnjevanje in dobro poznavanje strokovne literature kot tudi aktualnih dogajanj. Glede uporabnosti vojaške geografije na različnih ravneh in področjih vojaških dejavnosti in struktur verjetno ne bomo povedali nič posebno novega, če poudarimo, da posebno velikih razlik med poveljujočim kadrom v tem pogledu ne bi smelo biti. Kajti medtem ko se na višji ravni rešujejo zapletenejši operativni in manevrski problemi, se ob tem ne sme pozabljati na spreminjajoče se pogoje zemljišča, v katerih delujejo nižje enote. Zato je potrebno ne samo poznavanje splošnih geografskih značilnosti ampak v čim večjih podrobnostih tudi značilnosti konkretnega ozemlja, ki je predmet kakršnekoli vojaške dejavnosti. V tem pogledu med častniki in strukturami nižjega in višjega reda ne bi smelo biti bistvenih razlik. Tako eni kot drugi potrebujejo kvalitetno geografsko znanje. Kajti sposobnost pravilnega vrednotenja in upoštevanja vojaškogeografskih informacij, dejstev in ugotovitev se tako kot v znanosti tudi v vojaških operacijah, če ne prej, pokaže v končnem rezultatu.
ZAKLJUČEK
Naravna in družbena raznolikost Slovenije kot celote in njenih posameznih delov ter pomemben geostrateški položaj na prehodu iz Padske v Panonsko nižino oziroma iz Srednje v Jugovzhodno Evropo so povzročili, da je bilo to ozemlje v preteklosti hkrati pregrada in most. Na njenem ozemlju so se odvijali nekateri veliki in še mnogo več manjših vojaških spopadov, bilo pa je izdelanih tudi veliko različnih voj aškogeografsk i h analiz, v najširšem pomenu te besede. Kljub komaj dvajsteletni tradiciji v vojaško geografskem izobraževanju na univerzi in le desetletju istega izobraževanja v okviru Slovenske vojske (po osamosvojitvi Slovenije leta 1991), ni mogoče zanikati obstoja neke daljše vojaškogeografske tradicije tudi v Sloveniji in med Slovenci. Za nadaljni razvoj tega strokovnega področja in za študijske namene so zato pomembni številni primeri vojaških operacij, tako iz daljne kot iz bližnje slovenske vojaške zgodovine, tudi iz vojne junija 1991, katerih potek je bil bolj ali manj povezan in odvisen od geografskih dejavnikov. Če si razvoja vojaške geografije danes ni mogoče zamisliti brez uporabe sodobnih tehničnih in elektronskih sredstev, in brez uporabe vojaškogeografske metodologije najrazvitejših držav, je za slovenski poveljujoči kader še vedno nadvse potrebno dobro poznavanje terena in različnosti pogojev v posameznih delih države. Razvoju slovenske teoretične in praktične vojaške geografije bi bilo zato kljub sedanjim pozitivnim premikom, treba posvetiti še več pozornosti.
LITERATURA IN VIRI:
Bratun, Z., 1997: Geografski dejavniki državnovarnostnega sistema republike Slovenije. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo. Ljubljana. Str. 323.
-	Brinkerhoff, J., R., 1993: Geography, military. V: Dupuy, T., N. (ed.), et al. 1993: 1. Military art and science. International military and defense encyclopedia. Brassey's (US), Inc. Str. 1055-1062. Faringdon, H., 1989: Strategic geography. Nato, the Wars haw Pact, and the Superpowers. Second edition. Routledge. London. Str. 435.
-	Gams, I, Vriser, I. (urednika), 1998: Geografija Slovenije. Slovenska matica. Ljubljana. Str. 501.
31
Jurij Kunaver
Vojaška geografija v Sloveniji, med preteklostjo in prihodnostjo
Hillbrand, E., 1995: O Jožefinskem vojaškem zemljevidu. V: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, opisi. ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana. Str. XIII-XVI.
-	Klavora, V., 1991: Plavi križ, soška fronta, Bovec 1915-1917. Založba Lipa. Koper.
-	Klavora, V., 1994 : Koraki skozi meglo. Soška fronta, Kobarid, Tolmin, 1915-1917. Mohorjeva založba. Celovec.
-	Klavora, V., 1997: Škabrijel, 1917, soška fronta. Mohorjeva založba. Celovec.
Kunaver, J., 1992: Slovenia-a country of great natural variety. V : Slovenia, geographic aspects of a new independent European nation. Published on the occasion of the 27th International Geographical Congress at Washington, 1992. The Association of the Geographical Societies of Slovenia, Ljubljana. Str. 21-30.
Marjanovic, R., M. Možgon, 1977: Vojna geografija. Beograd.
Marjanovic, R., 1983: Opšta vojna geografija sa evropskim ratištem. Vojnoizdavački zavod. Beograd.
-	Perko, D., M., Orožen Adamič (urednika), et al., 1998: Slovenija, pokrajine in ljudje. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana. Str. 735.
Pižorn, E., 1999: Obrambnogeografsko vrednotenje Srednjega Posotelja. Diplomska naloga. Katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Šteiner, A., 1999: Uporabnost OPB v delu poveljstev Slovenske vojske. Seminarska naloga. Center vojaških šol, Poveljniško štabna šola.
SUMMARY
Great landscape and also cultural variety is one of the prevalent and general geographic characteristic of Slovenia as a whole. This is mostly due to the colourful geological and geomorphic nature of the territory. But inspite of the barrier of Dinaric and Alpine mountains situated between Friuli and Panonian plain, the lowest parts of the mountain areas were historicaly, and thus military and strategicaly important for centuries as they enable the easiest passage from the west to the east and vice-versa. The military importance of the Slovenian territory is proved not only by numerous military events, the Isonzo front in the Great War being the most important example of them, but also by the interest of many military experst as well as with fortifications. The process of realising the independence, which ended in a the short war against Yugoslave Army in June 1991, has caused that our own military geography as a subject of the university defence study and in military schooling in Slovenia has only twenty and ten years of duration, respectively. In this short time the study, the methods and the staff responsible for the military geography in Slovenia, have made a rather big progress thanks to the links with the geography department at the Ljubljana University and with NATO. But in spite of new era in international relations we think that further development and professional strenghtening of our own Slovenian military geography is perfectly justified in order to explore in details what is the military function of our own territory.
32