PRAVILA

TUJSKO-PROMETNE ZVEZE .
ZA MARIBORSKO OBLAST
V MARIBORU

V MARIBORU 1926

TISKALA MARIBORSKA TISKARNA

'''■VM'*’ 1 '

!* Maribor  Z

Vv/

PRAVILA

Tujsko-prometne zveze za mariborsko
oblast v Mariboru.

§ 1.

Ime in sedež društva.

Društvo se imenuje: Tujsko-prometna zveza
za mariborsko oblast, ima svoj sedež v Mariboru
in je predvsem udruženje vseh lokalnih organizacij z
delokrogom po § 2. teh pravil. Zveza stoji, v koli¬
kor ni podrejena društvenemu zakonu, pod nadzor¬
stvom ministrstva trgovine in industrije in se v po¬
gledu prometa potnikov in turistov ravna po nje¬
govih navodilih.

§ 2.

Delokrog in namen.

Zveza nadzoruje tujski promet v mariborski
oblasti, vodi, upravlja, ureja in pospešuje v obče vse
zadeve, pri katerih gre posredno ali neposredno
za tujski promet. V podrobnem pa:

a) vodi evidenco tujskoprometnih naprav v
mariborski oblasti, posebno pa hotelov in gostiln,
ki prihajajo za tujski promet v poštev (hotelski ka¬
taster), in posreduje pri oddaji stanovanj v tujsko¬
prometnih krajih;

b) pospešuje hotelirstvo in gostilničarstvo v
tujsko-prometnih krajih, zastopa njega strokovne in-

— 2 -

terese pri uradih in v javnosti ter skuša vplivati
na pravilni obrat in cene v teh podjetjih sporazum¬
no z dotičnimi strokovnimi organizacijami;

c) budi in pospešuje strokovno izobrazbo ho¬
telskega, kavarniškega in gostilniškega osobja;

č) pospešuje prometne in komunikacijske za¬
deve, kolikor so v stiku s tujskim prometom. V tem
oziru daje inicijativo za čim ugodnejše železniške,
poštne, brzojavne in avtomobilske zveze, za popra¬
vo in vzdrževanje cestnih komunikacij; v planinskih
krajih pa pospešuje in podpira gradbo, izboljšanje in
vzdrževanje tudi takih potov in komunikacij, ki jih
napravljajo lahko dostopne tudi neplanincem ter
mednarodnemu turistovskemu občinstvu;

d) skrbi za propagando in reklamo za tujsko-
prometne kraje in za boljše poznavanje njihovih
naravnih krasot in bogastva z izdajanjem, razpošilja¬
njem in prodajo knjig, brošur, statistik, kažipotov,
zemljevidov, letakov in razglednic, fotografij in dia-
pozitov s prirejanjem razstav, predavanj in dru¬
gih primernih sredstev v tu- in inozemstvu;

e) ustanavlja in vodi stalne prometne pisarne,
prodajalne voznih listkov, potovalne pisarne in agen¬
ture za potovalna zavarovanja po veljavnih predpi¬
sih, oskrbuje potne liste in vize, posreduje pri na¬
kupu vstopnic za razstave in velesejme, gledališča,
koncerte, dirke in slično in organizira ter pospešuje
družabna potovanja po tu- in inozemstvu;

f) ustanavlja društva s sličnim namenom v raz¬
nih tujsko-prometnih središčih mariborske oblasti,
pospešuje in pazno zasleduje njih delovanje;

g) ustanavlja podjetja vsake vrste, s katerimi
se pospešuje tujski promet, n. pr. klube in kazine,
jih vodi, se udeležuje pri njih posredno ali neposred-

- 3 -

no in se v obče bavi z vsemi pridobitnimi posli, ki
so v zvezi s tujskim prometom;

h) sodeluje pri drugih, dobičkonosnih podjetjih
v svrho izboljšanja svojih financ, ako je to sodelo¬
vanje v skladu z namenom zveze;

i) stopa v stik s prometnimi ali sličnimi orga¬
nizacijami v Jugoslaviji ter v inozemstvu in deluje
v tem oziru sporazumno s turistovskimi, športnimi
in olepševalnimi udruženji v državi;

j) izdaja strokovne publikacije in liste ter za¬
laga in razpečava tujsko-prometne izdelke s po¬
sebnim ozirom na domači obrt;

k) skrbi za varstvo domačinstva s čuvanjem
naravnih, zgodovinskih in kulturnih posebnosti po¬
sameznih pokrajin, lepih običajev in narodnih noš
ter pospeševanjem narodnega sloga v stavbinstvu;

l) posreduje pri oblastvih, oblastvenih organih
in uradih v interesu pospeševanja tujskega prometa
in varstva domačinstva in oddaja v teh vprašanjih
svoje mnenje;

m) izdaja vzorna pravila za lokalna društva z
zgornjim delokrogom.

§ 3.

Sredstva.

Društvena sredstva so:

a) članarina in vpisnina,

b) darovi, volila in podpore, zlasti državne in
samoupravne,

c) dohodki iz lastnih prireditev in podjetij, ki
jih društvo osnuje ali jih izvršuje kot zastop¬
stvo.

Vsa društvena sredstva se uporabljajo le v
svrhe tujskega prometa.

~ 4 -

§4.

Člani.

Člani so:

1. ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej, ako
so fizične osebe, 2000 Din, juridične osebe pa 10.000
Din;

2. redni člani;

a) tujsko-prometna, planinska, olepševalna dru¬
štva ter sploh društva vsake vrste privat¬
nega prava, ki po svojem delokrogu služijo
posredno ali neposredno namenu, ki si ga
je stavila zveza,

b) korporacije javnega prava, ki so interesira-
ne na povzdigi tujskega prometa,

c) podjetja in fizične osebe;

3. podporni člani;

4. častni člani.

Ustanovnike sprejema odbor z dvetretjinsko
večino. Glasovanje je tajno in se vrši z glasovni¬
cami.

Redne in podporne člane sprejema odbor z na¬
vadno večino glasov. Redni člani plačujejo vpisni¬
no in članarino, ki jo za vsako leto posebej določi
glavna skupščina ali z njenim pooblastilom odbor.
Redna članarina se plačuje v prvem trimesečju za
celo leto v naprej in se lahko predpiše članom v raz¬
lični višini. Podporni člani plačujejo samo članarino,
ki se določa na enak način, kakor članarina rednih
udov.

Za častne člane izvoli glavna skupščina na od¬
borov predlog osebe, ki so si za društvo ali za dvig
tujskega prometa v mariborski oblasti stekle velike
zasluge.

- 5 —

§ 5.

Članske dolžnosti in pravice.

Vsi člani imajo pravico sodelovati pri društve¬
nih zborovanjih in vživati vse ugodnosti pri društve¬
nih prireditvah, izletih itd. Tudi mora zveza po mož¬
nosti v vsakem oziru ustrezati njihovim upraviče¬
nim željam.

Aktivno in pasivno volilno pravico imajo samo
redni člani.

Članstvo prestane s smrtjo, izstopom ali izklju¬
čitvijo.

Odbor sme izključiti člane, ki ne izpolnjujejo
dolžnosti napram društvu, kvarijo ugled društva ali
društvo ovirajo v delovanju. Zoper izključitev je
dovoljen priziv na glavno skupščino izvzemši slučaj
izključitve zaradi neplačanja članarine.

Člani so dolžni pokoravati se pravilom in vsem
odredbam zveze.

§ 6.

Glavna skupščina.

Redna glavna skupščina se vrši v prvem štiri-
mesečju vsakega leta. Kdor ni do glavne skupščine
plačal članarine, nima na dotični skupščini niti gla¬
sovalne niti pasivne volilne pravice.

V delokrog glavne skupščine spada:

1. sklepanje o letnem poslovnem poročilu, ra¬
čunskem zaključku, poročilu nadzorstva in prora¬
čunu;

2. volitev predsednika, 6 članov odbora, 3 na¬
mestnikov in 3  članov nadzorstva;

3. sklepanje o predlogih odbora in članov, ka¬
terih poslednji pa morajo biti pismeno izročeni pred¬
sedniku 5 dni pred glavno skupščino;

- 6 -

4.  sklepanje o odtujitvi in obremenitvi nepre¬
mičnin ;

5. določitev članarine in vpisnine;

6. sklepanje o spremembi pravil in razidu dru¬
štva;

7. imenovanje častnih članov.

Za spremembo pravil je potrebna dvotretjinska
večina navzočih članov.

Izredne glavne skupščine se sklicujejo po po¬
trebi, ako to zahteva deseti del rednih članov z na¬
znanilom dnevnega reda.

Glavno skupščino sklicuje predsednik. Sklicanje
se mora objaviti najkasneje 3 dni poprej v časopisu,
ki ga določi odbor.

Glavna skupščina je sklepčna, ako je navzoča
ena desetina rednih članov, izvzemši o točkah, za
katere je predpisana prisotnost večjega števila čla¬
nov. Ako se ob določeni uri ne sestane zadostno
število članov, se vrši skupščina pol ure kasneje na
istem kraju in z istim dnevnim redom ter je sklepč¬
na brez ozira na število navzočih članov. Ob ena¬
kem številu glasov odločuje predsednik.

' Voli se z glasovnicami; ako pa to sklene skup¬
ščina, se lahko voli tudi z vzklikom.

§ 7.

Odbor.

Odbor sestoji iz predsednika, 6 članov in 3 na¬
mestnikov. Te društvene funkcijonarje voli glavna
skupščina z večino glasov na tri leta.

Odbor izvoli izmed sebe podpredsednika, taj¬
nika in blagajnika.

— 7 —

Mesta odbornikov so častna; povrnejo se pa v
društvenem interesu po nalogu zveze povzročeni
stroški.

Predsednik ali v njegovi odsotnosti podpred¬
sednik zastopa društvo na zunaj m napram oblast-
vom, nadzoruje vse delovanje in upravo društva in
sklicuje odborove seje.

Za sklepčnost odborovih sej je potrebna na¬
vzočnost predsednika ali podpredsednika in 3 od¬
bornikov. Sklepa se z večino glasov; pri enako-
glasju odloča glas predsedujočega.

Ako izstopi kak odbornik pred potekom funk¬
cijske dobe, sme odbor kooptirati drugo osebo do
prihodnje redne glavne skupščine.

Poleg od glavne skupščine voljenih odborni¬
kov sme odbor kooptirati še nadaljne člane s posve¬
tovalno pravico. Člani s posvetovalno pravico v ta¬
kem širšem odboru so na vsak način :

a) delegat velikega župana mariborske oblasti,

b) zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in in¬
dustrijo v Ljubljani,

c) zastopnik ravnateljstva državnih železnic v
Ljubljani,

čl zastopnik ravnateljstva pošte in brzojava v
Ljubljani,

d) zastopnik gradbene direkcije v Ljubljani,

e) po en zastopnik mest Celja, Maribora in
Ptuja.

Odbor postavlja društvu uradništvo ter mu od¬
reja delokrog in delo.

Poslovanje odbora in uradništva, zlasti glede
razpolaganja z društveno imovino, podpisovanja

— 8 -

odpravkov itd. predpisuje poseben poslovnik, ki ga
izda društveni odbor.

§8.

Nadzorstvo.

V nadzorstvo izvoli skupščina na tri leta tri
člane, ki ne morejo biti obenem člani odbora. Člani
nadzorstva nadzorujejo upravo društvene imovine,
pregledujejo blagajniške knjige, preizkušajo in odo¬
bravajo zaključne račune in bilanco in poročajo o
tem skupščini.

§9.

Razsodišče.

Spore med društvom in člani ter medsebojne
spore članov v društvenih zadevah rešuje razsodi¬
šče, v katero voli vsaka stranka po dva člana, ki
skupno izvolijo petega člana kot načelnika. Ako se
glede osebe načelnika ne zedinijo, odloča žreb.

§ 10.

Ra zid društva.

Društvo se razide, ako to odredi oblastvo ali
sklene glavna skupščina ob prisotnosti polovice red¬
nih članov s tričetrtinsko večino glasov navzočih
pravih članov. Ta skupščina sklene, kaj se zgodi z
društveno imovino, ki pa mora biti v vsakem slu¬
čaju namenjena istim ciljem.

V slučaju oblastvenega razpusta se mora imo-
vina nameniti v enake svrhe.

U. bi 15619/1.

Pričujoča/ pravila sem vzel na znanje.

Maribor, dne 20. julija 1926.

Veliki župan mariboiske oblasti:

Dr. Pirkmajer s. r.

[Univerzitetna knjižnica Maribor

27019 a

021412491

COBISS a