Novice lahajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Ceua jim je za eelo Kdor Želi kako ozDanilo v „Doleujake Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tiHiiiti dati, plača za dvostopoo petit-vrsto 8 kr. za Bprejema J. Krajec V Novem mestu. eokrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. (Gospodarske stvari. Kako je z norimi ameriškimi vinogradi v Bizelju na Štajerskem? Znano je, da je trtiia iiá sloveče bizelj.ske vinograde popoiiionia uničila. Država je napravila tam ameriške trtiiice, ameriške poskusaliie vinograde, katere nadzoruje kaj razumni ín jako marljivi g-ospod Janez MiUuš. Kavno ta gospod se je hotel prepričati, je-li ameriška trta riparija res taka, da jo trtna us ne more ugonobiti ? Zasul je v ta namen že pred leti k nekaterim riparija trtam za dobra dva klobuka cez in čez ušivih korenin domačih trt, in kaj je nasel? I^a so imele iez več mesecev riparije na svojih ko-reniiiah ali le izginljivo malo, ali pa kar nič uši. Danes stoje Se ravno iste riparije čvrste, krepko, ker jim nši do živega ne morejo. *) Ravno ta gospod je pa. skusil tudi razne priporočane načine cepljenja ali požlahtnjenja ameriskili trt. s cepiči domačih, l^ri tem se je prepričal, da je najboljše cepljenje v zelenem, ali poletno cepljenje, izvršeno pn načinu prostega poročevanja, ali kakor se tudi zove — kopulacije. To požlahtnjenje mu gre Čudovito hitro iz pod rok, in prime se mu kar vse. ljetos n. pr. je požlahtnil maja meseca s pomagači, katere je sam naučil in iz-vežbal, v lastnem vinogradu 3(î00 trt, oti katerih se le 21> cepičev ni prijelo. Skušal je pa tudi cepljene ameriške trte pogrubati, tako da je napravil iz jedne same zeleno cepljene po tri do Štiri evropske grme, in tudi to se mu je spo-iieslo prav dobro, Čisto povoljno. Skusil je tudi zeleno cepljene amerièke trte izkopati ter jih na stalno mesto v novi vinograd presaditi ter koj tudi pogrubati, kar se mu je isto tako povoljno sponeslo. Danes ima mož že tri čisto nove lastne ameriške vinograde, imajo jih pa že tudi drugi sosedje. Sploh napredujejo v bizeljski okolici vino-gradarji z zasaditvijo novih vinogradov tako, — •) V državnem ameriškem vmogrutii v Koatanjevi«i ju par vrst takozvane „Otelo" trte. Njene kureiiine so vae polne nSi, ïato tudi že moča« hirajo. Kuj soEedue vrste riparije au pa nii pruBtel Ureii. nekateri pridelali bodo že letos do <>0 veder viiiii — da bodo v prav malo letih ravno toliko vina pridelovali, kakor so ga prej, ko itloksere še niso poznali. Veselje je slišati, da do 112 oseb, ki znajo cepiti, vsaki dan po okolici trte cepljuje, plačilo dobe od gospodarjev dotičnih vinogradov, po jeden do dva krajcarja od po-žlahtnjens Irte, katera se je dobro spoiiesla. (îospod MaluS poučuje v gotovih dnéh ljudi v cepljenji, med temi tudi dekleta, in vsako leto imajo taki učenci gotov dan cepljenje za premije. Tisti, kateremu se med U)0 požlahtnitvami največ prime, dtbi 5 gld. itd. Letos bode tako cepljenje za premije prve dni julija, prav pod bizeljsko cerkvijo na šolskem vrtu. Dolenjci ! Iz vsega do zdaj navedenega bo-dete pač razvideli, da kar je v Bizelju na Štajerskem mogoče, mogoče je tudi pri nas. Dru-zega pač ni potrebno, kakor uničeni vinograd čez in čez vsaj <îO centimetrov tia globoko prekopati, ter z riparijo za polovico do tri četrtiiie preredko zasaditi. Oez dve leti dorasle Čudovito hitro in močno rastoča riparija tako^ da se jej že lahko v visokosti metra, tri do štiri ali pa Še več poganjkov zeleno cepi, to po načinu poročevanja. Ta način cepljenja gré, ako se prav v roko vzame in ako ima dotični količkaj vaje, kaj urno izpod rok, in prime se skorej vse. Tega cepljenja se priuči vsak lahko, v Hizelju učé se ga še celó ženske, dekleta. Da, bolj mladi ljudje recimo po 10 do '201etni mladeniči ali pa dekleta vrše ga še najiožej ker nimajo preteških in trdih rok. Da se bode tudi na Dolenjskem lahko vsak tega kaj priprostega cepljenja naučil, in da bodemo imeli dosti cepljenja zmožnih domaČih ljudij, se bode brezplačno poučevalo dné 4. julija t. 1. v ameriškem vinogradu deželne kmetiške šole na Grmu praktično, in to od 8. ure zjutraj, do jednajste dopoldne iu od 3. do 0. ure popoldné. Dolenjci vinorodnih krajev, pošljite vendar svoje bistroumne mladeniče tje na Grm, da se naučé cepljenja zelenih ameriških trt. Požljite jih na občinske troške tja, iz vsake občine po več, da bodeie ob času, ko bodete imeli za cepljeiye dovolj doraslih ameriških trt, tudi vedeli koga poklicati, da Vam jilt požlahtni. Dolenjski vinogradniki, katerim je iis vinograde že uničila, lotite se pa tudi precej prihodnjo jesen uničene vinograde globoko prekopavati, da jih k riparijo vnovif. zasadite, in po preteke komaj dveh, k veÈemu treh let zopet, do řisto novih rodovitili vinogradov dospele. Da se bodete kaj urnega in jako praktičnega globokega vipavskega prekopo-vanja, priuřili; se bode osnoval na jesen na Grmu za "to zopet posebni praktični poduk. Ravno takrat se bode poučevalo ravno tam tudi, kako se za-sajajo trte z železnim kolom (Stangoj kar gré tudi kaj hitro in vspešno izpod rok. Kedaj da bode ta jesenski pouk. Vam bodo povedale že „Dol, Novice". Zdaj ne zamudite prilike, hitrega zelenega cepljenja ameriških trt priučiti se, torej pridite na Grm v kar le mogoče velikem Številu v soboto dné 4. julija. Petindvajseta obletnica bitte pri Kustoci na laškem. Kakor v marsikaterem drugem kraju naše države, 1er zlasti v Ljubljani, praznovala se je tudi v naiem mestu petindvajsetletnica bitke pri Kustoci. Svečanost so aranžirali 21. t. m. gg. : Ka-rol Dular iz Novega Mesta, Matija Zalaznik iz Kandije in .lože (ivsee iz Gotne vasi, vsi trije bivši vojaki, ki so se vdeležili za naSo vojsko loli slavnega dogodka; sodelovala je pri tej slavnosti tudi meščanska garda. O tej priliki se je napravila v nedeljo 2l. jnii, ob 5. uri zjutraj budnica, ob 10. uri se je služila potem v kapiteljske.] cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri so prisotovali veleblagor. gosp. e. kr. okr. glavar z gg. uradm'ki okrajnega {jlavarstva in višje davkarije, nekateri g. uradniki druzih uradov, g. nadporočnik in poveljnik tukajšnjega orožni-ikega oddelka, nekateri a. in kr. višji Častniki v pokoji, častniki meščanske garde, obilo občinstva in blizo do 70 starih vojakov. Po končani cerkveni slovesnosti podale so se deputacije starih vojakov in mestne garde k gospodu okrajnemu glavarju, prositi ga, naj bi on posredoval do stopnje Najvišjega prestola izraz njihove neomaliljivc udanosti in večne zvestobe, ter naj bi on tudi naznanil presvitlemu nadvojvodi maršalu Albrehtu, kot slavepolnemu vojskovodji pri Kustoci, njihovo hvaležno udanost zarad velikih zaslug, katere si je Veletaisti priboril pri tej priliki, v čast velike naše domovine. O poldne pa je bil slavnostni obed v Kan-diji v gostilni gospe Vindisarjeve. Navzoči so bili pri t(!m obedu vsi prej omenjeni gospodje, oba župana Iz Novega Mesta in iz Smihel-Stopič, gosp. državni poslanec [iroťesor Š u k 1 j e , mnogo družili dostojanstvenikov in do GO stariii vojákův. Prvi govor imel je gospod Karol Dular, v katerim je prav ginljivo razložil, kako se je bitka pričela, nadaljevala in končala ter sklenil z trikratnim „Živijo!" i[i „Slava!" na jiresvitlega Cesarja in ,svitlega zmagovalca gospoda nadvojvodo maršala Albrehta. ()dgovoril je takoj potem gospod okrajni glavar, spominjaje na veliko avstrijsko idejo, od katere je od pamtiveka navdušena naša armada, kazal je na nepremenljive ziisluge, katere si je taista pridobila v dolgem Času od kar obstoji v svojej sedanjej obliki, omenil je zlasti velikih jijenih zaslug v sedanjem osodepoliiem stoletji, izrekši konično napitnico. namenjeno hvaležnemu spominu hrabrih sinov naše ožje domovine, ki so se bojevali in svojo žlahtno kri prelili na poiji časti pri Kustoci, kakor tudi v spomin taistih, katerim je bila osoda mileja, ter katerim je bilo dovoljeno, dočakali sedanjo obletnico. MoČni sla-vokliti so sledili govoru gospoda glavarja. NavduSeno so bile sprejete besede, ki jih je pozneje govoril gosp. dež. in drž. poslanec S u k 1 j e, kateri je bil tudi iiojevalec za čast in za pravice Jiaše mile Avstrije leta 18fî)>., ter je ta Čas tudi prelil svojo kri in je bil težko ranjen pri Kraljevem Gradcu. Stari na.ši bojevalci so bili toli gi-njeni od prelepega govora gospoda poslanca, da so ga nekateri koj vzdignili na svoje ramene ter odnesli ga do njegovega sedeža. Veselica je trajala v najlep.sem redu do poznega večera. Omeniti moramo tukaj konečno. da je med obedom neutrudljivo svirala meščanska godba, katera si je pridobila za točno in prelepo igro vsestransko zalivalo in občno priznanje. 24. junija sta došla potem gosp. okrajnemu glavarju odgovora Oesaijev in g. nadvojvode marš. Albrehta. V imenu .Njegovega Veličanstva je brzo-javil Njih prevzvišeiiost gosp. generalni adjutant F\IL, grof Paar, da je Njegovo c. in kr. apost. Veličanstvo blagovolilo najmilostljiveji sprejeti lojalno navěstilo veterancev laške vojske leta 1806, ter novomeške garde in da se vsem najblagovolj-neje zahvaljuje. Isto tako je milostljivo brzojavtio odgovoril gospod nadvojvoda maršal Albreht izrekši svojo najtoplejšo zalivalo rneščanski gardi in veteranom novomeškega okraja za njili spomin in dodavši, da je praznovanje obletnice bitke pri Kustoci, katere so se hrabri in zvesti sinovi kranjske dežele slavno vdeležili, nov dokaz, vselej izkazovanih lojalnih in patrijotičnih čutil kranjskega prebivalstva. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Pri nas doma, kakor sploh po kat. svetu so se Jako lepo obhajale pobožnosti v proslavo tri- Stoletnica sv. Alojzija, /al, da r^di malega prostora v našem listu o tem ne moremo vel-, pisati. Rečemo le, da je svet pokazal, ih je še vrlo katoliški — in da se ne bode še tiiko laiiko posrečilo liberalcem — vzeti narodu vero. Drîavni zbor — je zbor, o katerem skoraj ne vemo, kaj bi rekli — nima še prave barve. Kaže se vendar, da se bodo, ali so se vže zvezali Poljaki % liberalnimi Nemci. .\ko se to zgodi, bomo SIoveiK-i sirote — zlasti še Korošci in Štajerci, Naj^i poslanci pa se vrlo vedejo v državnem zboru. O. Pfeiffirse je potegnil zlasti za reveže na Dolenjskem, od katerih se tirja davek pomladi, akoravno jih je zadela tu in tam fnida letina; zahteva, naj se tirjaiije odloži, ko bodo ljudje kaj pridelali. Tudi poslanec g. Ferjanřičse je vrlo potegoval zlasti za vinogradnike; g. Šukljeje imel izvrsten govor. Nasproti pa so Mladoželii v državnem zboru — siromaki. Nihče ne mara zanje. Prisiljeni so zatajevali besede svojih lastniii poslancev, kateri sojini bili pred kratkim — vse. Žalostno! .Vli vendar ne dobe ga zaveznika, dokler ne bodo drugačni. Tudi so sami oni krivi, da se Poljaki vežejo z liberaliiiitii Nemci. ČBŠl(a razstava .se sveti, kakor ne hi bili. mogSi pričakovati najbolji zagovorniki našili severnih bratov. Obiskuje jo neizmerno število ljudi. Tndi izmed Slovencev se jib je vže mnogo peljalo tje gori; še vec pa jih pojde za njimi. Kaj je novega po širokem svetu? (Irški bivši minister Trikupis je obiskal srbsko vlado v lielem (iradu potem ])a bolgarsko v Zofiji. Brez dvotna se je godilo zavoljo dežele Macedonije v Turčiji, kjer staniijejo Bolgari, Srbi pa tudi Grki. Zavoljo nje se bodo ti narodi še krvavo bili Rumunci se bocejo baje bolj približevati sredo-evropskitii državam, ker sprevidajo, da jim Rusija ne bode prinesla sreče. Angleški bivši minister Gladstone, ki je res bil vselej pravičen irskim katoličanom, boleba; bati se je, da umrje stari mož. Piše so nam: Iz Bele Cerkve, dne 22. juaija 1891. — Pri nas se je 300 letnica blažene smrti sv. Alojzija obbajala z velikimi BloTesnostm), đuć 18., 19. in 20. je bilo ob 6. ori zjutraj pri zelo okin-Čanem in b podobo sv. Alojzija okrašenem stran-Bken altaiji veliko dabovno opravilo b pÊtimi lita-nijami. Vsaki dan je prišla k službi božji vsa âolska mladina v polnem StevilB, ter je prejela srete zakramente. Po sv. maši in opravljeni zahvalni molitvi šolske mladeži priífela se je pa šol- ska festlica. O pol deveti uri peljeta gg. župnik in učitelj Tso âolako mladino kg Majzelnu, kjer je bila miza pogrne&a za krajm Šolski svi:;t in 144 otrok, kojih je pa radi deževnega vremena izostalo 22. Za zajoterk eo dobili otroci teleSjo obaro, krub in vino. Med tem je nehalo deževati, in po zajuterku bajd na vrt, kjer bo b« potem vrSile razne pesmi, deklamacije, igre, telovadba; za koje vse se je g. uáitelj hvalevredno trudil, To je trajalo do pftludnii Opolodne je bila dobra južina (kosilo.) Za pijaio so dobili otroci zopet vina. Vaa veselica trajala je do pol treh, ob kateri uri se je zopet šolska mladež paroma z» banderoma podala k popoldanski službi božji. V spomin dvojnega slavnega dni: 300 letnice sv. Alojzija in prvega sv. obhajila, dobili so otroci vsaki po dve podobici; pridniši dobili so Se povrh vsega tega bukvice sv. Alojzija Kaj ^uda toraj, da so bili otroci neizrečeno veseli m zadovoljni. Pa tudi vsi drogi ljudje bo bili polni hvale, V to svrho dovolil je bil krajni šolski svet v svoji seji, kojo je bil sklical velespoštovani vrli predstojnik krajnega šolskega svéta, g. Jakob Ko-šak — za kar mu bodi vsa Čast in hvala 15 gld., ntřkaj so zložili bili otroci, a m&lo ne vse ; drugo dali sta požrtovaini, na daleć dobro znani hiši, Majzelj in Zorko, koji sta bili že vlani povodom prvega sv. obhajila pri velikodušni in požrtovalni materi goBpej Zorko pt) knežje pogostiti bili brezplačno nad 30 otrok obhajancev. Nekateri bili so Še celo po gospej obdarovani s srebrnimi tolarčki. Kakor so nas vlam bila z velikim veseljem sprejela gospod in gospa Zorko, isto tako sta sprejela gospod in gospa Majzelj, da-si ogromno število, z vidnim veseljem in pravo zadovoljnoBtjo. Z okrajnim šolskim svitom je bilo pripravljeno za 149 ljudi. Bodi toraj spoštov. družinam Majzelj in Zorko, kakor tudi slav. okrajnemu šolskemu svètn v lastnem in imenu presrečne mladine najtopleja zahvala izrečena. Iz St. Janža, dné 26. junija. — Na sv. Janeza Krstnika dan smo imeli tu tri nesreče. Prva zjutraj. Že bolj star mož iz Jesenice, fare Št. RuperSke je peljal oglj» na »evnico, pa je mej tem tako nesrečno padel pod voz, da mu je dvakrat kolo čez nogi šlo in mu je strlo eno nogo popolnoma, drugo pa na pol. Gospodar je šel na vse zgodaj b pripravljeno galico vinograd škropit, pa komaj je prvo posodo natočeno spraznil, se mu je druga vsa a škropilom napolnjena posoda zvrnila ter tako nerodno konja za seboj potegnila, da je moral konjsko opravo razrezati, da je konja otel. Popoldné ob pol 3. uri se je pa v bližnji vasi Pristavi dim pokazal in na to precej ogenj, kateri je bil radi mnozega gradiva: Škope, mrve. Bohe detelje v kozolca ia aJamoatih streh tAko Bilen, da ste dve kmetiàki hiši, dva poda, dva sriDjika in jeden kozolc do tal pogoreli. Jedněma gospodarju, Antonu Koezu, je pogorel dve leti stari fantič, dva konja, dve govedi, dca praSiřa. Nesreča velika. Zažgali bo otroci. Ljudje pravijo, da naa s temi nesreiami Bog opominja, naj farnega patrona, sv. Janeza Krstaika bolj praz najemo. Proti koncu preteklega meseca 80 tu vodili trije preČ. misijonarji lazaristi iz Celja duh, vaje za ljudstvo T BploSno zađoroljnost. Od sv. Duha nad Krškim. — Namenil sem se nekoliko spregovoriti o škropljeuju trtja. Oe vam kdo poreče, da trte škropiti z modro galico je škodljivo, temu recite „nevednež'. Ja res ne vé pri Čem da je, in zakaj take neslanosti govori? Ravno takih nevednežev je pri nas obilo Čez mero. Vem za veČ kmetov, ki so si lansko leto naroČili in so tudi dobili pravo modro galico od si. c. kr. kmetijske družbe kranjske, pa kaj 80 ti možje storili z galico? Nič! Še do danes je zaprta v kaki stari miznici, čeravno je videl še lansko leto, đa tisti vinograd, ki je bil škropljen, je bil veliko lepši od onega, ki ni bil ia da je veliko bolj dozorelo grozdje na škropljenem vinogradu. Tudi tisti ki je vino kuporal, je od nas, ki smo škropili veliko rajši kupil in tudi dosti dražje plačal. Toda vse zastonj, da bi sploh Škropili, BB to Ëe Btislití ni, jako bi bil vesel, ko bi jib polovico škropilo, v resnici je pa tako: ,Đa iz med 100 vinogradov, če jih je 10 poškropljenih, pa je dobro". Jaz sem še přetečeno leto marsikaterega kmeta prašal, zakaj nočel Škropiti? Rekel mi je: Saj bom res škropil! R^kel mi je nekdo, Če boš Škropil se ti bojo v treh letih vse trte posušile. Drugi mi je rekel: „To škropljenje je nova iznajdba ; na ta način hočejo nas brŽ ob vinograde spraviti, da bodo potlej ložje leseno vino prodajali". Takili in tem enakih neumnih govorov je veliko med nami, ki izvirajo iz same nevednosti. Kaj pametnega jim praviti in neumnost iz glave izbijati je vse zastonj. Oni gonijo vedno naprej svojo nevednost s svojo trmo. In ravno letos prav lepo kaže v vinogradih, mladike so čudo velike vzrastle, in upanje bi bilo, da ko bi Škropili, bi vsaj lepe mladike za v prihodnje zdrave ostale. Toda vse prošnje in opominjevalni dopisi do našega kmeta so zastonj. Pravijo tudi, bo Že Bog škropil. — Res je, da Bog lahko nas škropi z dežjem, točo itd. Da bi pa Bog modro galico živo apno z vso pripravo za Škropilo z zraka vlival — tega pa ne bo, ^— ker lenobe ne podpira, ampak je dal človeku le um, da si pomaga sam. Nekdaj je padala Izraelcem mana — ali bilo je v puščavi, kjer si niso mogli sami pri- delovati kruha. — Dolenjska pa doslej Še ni puščava. Zato, ljubi moj kmetič! Âko ne boâ hotel poslušati dobrih svetov in popustiti svoje trme, bo prevladala Še veliko večja revščina, kakor je že sedaj v resnici. Dostavek vrtdništva. Zdi ae nam, da gospod dopisnik vidi malo prečrno. Ne vemo, kako je pri Krškem, ali gotova resnica je, da okoli Novega Mesta je ah bode Škropila velika veČina posestnikov. Veseli nas, da je tudi naŠ list k temu obilo pripomogel. iz Bleda, dae 23. rožnika 1891. — R&d bi vam le kaj veselega sporočal, od tukajšnjega tako rekoč raja kranjske dežele; ali žal, le preveč smo z nesrečami obiskovani. Ni áe minulo 15 dni, kar se je zgubil pol tretje letni deček posestnika Zupančiča p. d. Pusta na Pokluki, župnije Gorje. Ker je ne daleč od hiše zelo skalo-vito, mislilo se je, da se je otrok v peČevju vbil, drugi zopLt, — da ga je veliki orel vzel. Zadnje je pa nevrjetno, prvič: ker jih tu ni, drugič: moral bi vpitje njega oče slišati, kateri je ravno o taistem času 40 korakov odaljeni mlaki svojo živino napajat gual Predzadno nedeljo zbralo se je Čez 60 ostb na Čelu žendarmerijske patrole, kateri so celo Pokluko preiskali — aH žal zaman. Ugiblje se različno. Bodemo videli, kaj sodnija na dan spravi, ako se ji bode posrečilo. Doe 19. t. m zjutraj našli so 76 letno Simnič pri mlinu „Komar" v potoka Radovns utopljeno. Nesrečnica bila je vže več Časa bolj zmešana, zraven tudi božjasti podvržena; zatorej je brezdvomno, da je v vodo pala in tako smrt v nji našla. Koj drugo jutro okoli pol dveh, zbudi nas Žalostni glas — plat zvona : gorel je hlev gospođa veleposestnika J. Verderber-ja v Gradu. Ako ravno so hiŠe čisto v obtižji, in se je vže ogenj bližae hiše poprijel, vendar se je posrečilo neutrudljivi in vse hvale vredni domaČi gasilni družbi in pridnemu ljudstvu zabraniti, da se ni ogenj razširil. Zahvaliti se moramo tudi tukajšni vrli c. kr. žendarmerijski postaji, katera je žrtovalno pripomogla gašenju ognja. V službi stoječa žandarma gg. stažmešter Jakob Huter in žandarm Anton Maver zapazila sta koj iz začetka ogenj, ter prebivalstvo zbudila, poslednji je še celo naravnost v farno cerkev tekel, da je z zvonom naznanil nesrečo. Pogorelec je bil zavarovan. Letina na polju do sedaj lepo kaže, samo da bi nas mili Bog pred nezgodami obvaroval. Dragi bralec, ako greš na božjo pot k „Mariji Pomagaj" na Brezje, ne opusti še Bleške okolice obiskati, kajti prepričan sem, da bodeS občudoval prelepo okolico, ter da ti ne bode žal te dve uri dolge poti. Stradati ti tađi ne bode treba, ker je ta goatilaic T obilo, samo ako si pridttn bralec domaj^ega časopisa, se ti ne bode moglo ostreči, ker žalibog zato le premalo denarja imajo, temvei le za tuje, nam le bolj sovražne liste, V tem oziru je Teiiko bolje y bližnjih Gorjah. Ondaènji Vrli Gorjaai imajo stojo lastno hiâo „Gorjanski dom", katero dniStvo pod oačelatvom občespo-âtorauega ia rrlega možaka, gospoda Jakoba žarne rja, dobro napreduje. S tem dragi rojaki, ua svidenje! Z Notranjskega. — V ceojenih „Dolenjskih Novicah" od dné 15 junija t. 1. se mej najnovejšimi sku^iijami o âkropljenja trt b^re, da zadostuje popolnem, ako se vzame na su> kilogramov vode le dva kilograma galice in štin kil. apna. Vem Vam povedati, da je ta skušnja dokaj pretirana, kajti baâ v Italiji in v Franciji so spoznali ia mi Notranjci lansko leto se preverili, da na 100 litrov vode čez )u íez zadostuje jeden kilogram modre galice in jeden kilogram apna. Vah pouk vže itak ubožnemu kmetu malo pregloboko sega v raztrgani žep. („Kmetovalec" dné 31. maja t. 1.) Kar se govori v omenjenem članka od škropilnic, je resniíno in prav Sa-mass-ora najbolj draga in hvaljena je najbolj ue-vkretna in najprej pohabljena; kajti leva roka ima pri njej glavno vlogo, in če se količkaj pokvari, vea stroj zastane in noben domač kovač je ne more popraviti, Kaj bolj nepraktičnega slav. kmetijska družba v Ljubljani kmetn ni mogla dati v roke, nego je ta iznajdba. Kolikorkrat sem jo lansko leto komu izposodil, tolikrát dobil sem jo nazaj pokvarjeno. Stala so me popravila vže nad 6 gld., in sedaj stoji zopet v kotu med staro žaro in ni več za rabo. Tisti možje, ki kmetu take dragocene umetnije priporočajo, pač ne redó, da nbogi kmet vže galico teško kupi in da še floU čestokrat nima pri hiëi Zategadel se mi prav umesten zdi dostavek ondotnega si. vredni^tva, ki 'priporoča škropilnico, kakorSno je dopisnik iz Prage v prejšnjem listo „Dol. Novic" popisal, ÍQ se dobi na Dunaji za 2 gld. 50 kr. in sicer sedaj pod naslovom : „Moritz Ritter & Johaun Schaden, "Wien, II. 1. Leopoldstadt, Lampigasae Nr. 9. — Jaz sam sem, bravSi v zadnjem VaSem listu dopis iz Prage, takoj naroČil dva, in komaj sem ji prejel in poskusil, takoj so prišli ëe trije iz farne vasi prosit me, da naj Še njim jednake naročim. Narejena je jako priprosto, nese tem dalje, čem bolj se pritiska tudi do 20 metrov daleč. Priloženi ste dve mali lopatici in jeden roseteljček. Vsi ti se po potrebah natikajo ua konec zakrivljene cevi. Za vrtnarske zeli in cvetlice, škropljenje salate, sočivja aH krompirja po njivah, je izvrstna, rekel bi, nedosežna prva lopatica; za trtje pa je rosteljček res izvrsten, ker rosi iz njega kakor najtanjši dežek âiroko na okoli íe celih 20 metrov na daljavo. Kedor je to škropilnico videl io poskusil^ ne bode si Želel nobene druge niti za vrtne sadeže, niti za trtje. Polomiti se nitna drugega, nego leseni drog, katerega lahko vsak pastir v grma vreže, ali če se predivo na drogu odvije, lahko se z dragim nadomesti, alt Če bi se cer katerikrat kaj rai:cinita, lahko jo vsak kovač zopet začini. Toliko v pojasnilo Moriti! Ritterjeve vrtne in trtne ákropiJnice, ki naj bode Dolenjcem vrlo priporočena. Gospod trgovec Perko v Novem Mestu in gosp. Kas tel i c v Kandijt imata jih v zalogi. Millerville iz severne Amerike. — Veseli me, vsakih 14 dni, kadar vaš Ust prejmem, da vidim notri različne novice, katere se zgode v moji materni deželi, in mnogo koristnih gospodarskih stvari, katere bi si mogel vsak dobro zapomniti. Ali ravno tako^ kakor me to izveseli, ravno tako me razsrdi, ako berem kaj nespodobnega od naših malopridnih Slovencev. V vašem listu od 15. maja, Štev. 10, stran 78 sem bral nekaj od Amerike. Vprašanje je, (kakoSna je Amerika ?) Ali nihče ne vpraša, kaltošni so naši Slovenci v Ameriki ? Jaii mislim, da nobeden ne potrebi^)« na trebuha ležati in travo grizti, kdor hoře delati, tudi ni potrebno pod smrekami ležati in zvezde Študirati. Tudi opoludae ni potrebno sc s tešč slino po želodcp mazati. Tudi komarjev ni potrebno nobenemu Amerikancu večerjati. To so le tisti, ki vse seboj v eni ruti tosijo, ki tadi pri vas niso bili nič vredni, Lofers and Tramps. To so taki Slovenci, kateri po dnevu zaslužijo 2 dolarja, zvečer pa tri zapijejo, »ko jim še kaj ostane pa zaigrajo ; to so tisti ptički, pa še dolg delajo ; kadar je dolg narejen, gredo pa svojo pot. Vijemite mi, da ta, kteri je to pisal je pijanec, igrač in postopač, drugače ne bi mogel tako pisati. Jaz sem tudi Slovenec od Sf^miča, že 24 let v Ameriki, sem že dosti videl in skusil, ali tega še nisem tukaj videl, da bi kateri stradal, kateri hoče dflati. Le pridni, delavni Dolenjci so dobri T Ameriki, pa ne pijanci, igrači in taki, kteri za boga in njegove zapovedi niČ ne marajo, katerim je prvo angleško, kar se naučijo kletva, kar so jih oče in mati naučili, je ostalo na drugi strani Save. Zares ni potrebno, za take Slovence v Ameriko seliti se, kateri so navajeni po dnevu na trebuhu v senci ležati. Pa tudi ue za takošne, katere zmiraj po grlu grasplje za žganje in pivo. Le taki naj sem pridejo, kateri . Dftiiiel N. v Ameriki, Ker že enaki đupiu v danná-Hjem iistu uaUjyate,^i!mo VaSega 1« Karađ pičleiju iirostora opuBlili, GoHp. Š. v O. Rmli l>i bili ilniStv, iiazimiiilu sprejeli, ti doSlu je prekasuo. Gospod Marko Žugetj, urar v Metliki postavil je pri graščini „Kibnik" hišni telegraf zvoneč iz desetih sob, na pop<»lnoma zadovoljstvo ter si šteje oskrbništvo v dolžnost, da ga vsem p. n, hišnim po-sestaikom priporočati zamore. Qskrbniitvo orada „Ribnika". (131) Na prodaj. Hl&a ât. 34 v Kandiji poleg Novega Mesta v .dob* rem stanu, obstoječa iz dveh sob, treh obokanih kleti, jeden hlev za živino, svinjak, lep, dobro ograjen vrt, dobra njiva za osem mernikov posetve iz proste ^-oke takoj na prodaj. (i—13&> Loterijska sreÊke. Tr»t 13. janijft 33 56 4» 73 90 Gradec 20. „ 3tí 51 29 3 b2 t Slamemn občinstm uljudno uasiiaiijam, da sei» svojo, žo pot let obstoječo bukvoveznico razširil, in si več strojev omislil, ter zsmoTem aedaj vsem apoâtov. naročilom točno in fino po-itreći. — 2a obilna narofiila «e nljndno priporočam till] t/. Krajec, Tnžneii;» area naznanjamo sorodnikom, prijateljem in rancem prežalostao vest, da je naaa najatarejea, prisrčno Ijnbljena hSi, osi-roma sestra Linika po štiridnevni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za nmirajoče, stara 11 Jet, 10 mesecev in 22 dni, danes po 8. nri zvečer mirno zaspala v Gospodu, zapustivši nas v nepopisni briikosti. 8t. Križ pri Kostanjevici, lá. jnnija 1891. Karol Kaiigar, Hedvika Kaliger, stariài- UoRora, Ici, Milica in Justina, (132) sestre. ! ■ Vsled dovolila e. kr. okr. glavarstva v Rudcl-lovem z dné 16. jnnija ISUl št. 4913, proda podpis eano načelništvo več puůk, (Vorderlader.) Kdor hoče te pnške, posamezne ali več aknpaj kupiti, naj se pismeno a!i nstmeno na podpisano oa-Čalnistvo obrne- Slavno županstvo se cljnduo prosi, da blagovoli to na običajni način javno razglasiti. Naćelništvo unif. mestne garde v Rudolfovem, dné 19. jnnija ISal. VertaćiC, _sliutnik,_ Zahvala. Podpisani odbor si naoia tem potom zahvaliti za lepi in prijazni sprejem o priliki društvenega izleta v Šent Jernej, posebno gospie&m za Šopke, gospici Maj-»eljevi za nagovor in krasni šopek, g. županu, gg. odbornikom, si. poi.arni branibi in vsem drugim pospeševalcem, ki so pripomogli do lope zabave. K ud olio vo 30. jnnija 1891. Odbor „Dol. Sokola". Prava içalica aH kiipreiii vitrjjol, za škropljenje trt, tuđi eeincnt in i^oreiijskl gips se dotoi po nizki ceni pri Adolf PaMHer-ju ( J oa ~ -1 ) Novomesto, v Bajiiofli pri \ovem Mestu i« [206] kakor tudi prav stara érnina ter dobro novo vlnOi v vBaki ronoiioi in prav po nizki eeoi na prodaj Nekdo prevzame službo oriianista in cerkveuika, zmožen je iignralnega in korainega petja z sopran-glasom. Oženjen ter ima svoje pevce in svoje cerkvene pomočnike. Ne ozira se na bogato alažbo, le na prosto stanovanje, ker je ob enem tndi izučeni izdelovalec orgelj. Več o tem se zvć pri uredništvu „Dolenjskih Novie". _(133-1) Kovačnica v Kandiji ) hiš. št. 36 (pri Piantacii), z izvrstnim orodjem se dá na več let v najem. Več pové lastnica ii;í4-i)_ Marija Plantan. za If -PtASCHEN PATENT VERSGHLUSS OFFÈRIRT BUOGST DEČEK! I 13 do 14 let star, ki zna dobro pisati in brati slovensko, sprejme se na Notranjskem za vrtnarskega učenca. Deček mora hiti poštene kmetske rodbine. Ponudbe pod aifro: L. S. naj se pošiljajo oa vredn. tega lista. Z zamaàkom na dratu, 8 katerim 8c tako dobro zapro, da ne uhaja zrak vanje, dalje vrčke za pivo in vsake vrste steklo, porcelan, raziiéne sve-tilnice za petrolej priporoča po najnižji ceni Franjo Seidl (114—4) v Novem Mesiu. Tudi mtavljam sipe v vsakovratw j ok7ia in v okvire za podobe. NoTumeeto. — Natisnil J. Kroječ,