Poštnina platana v gotovini.
Vil W)
kr**
Letnik XXXIV.
Številka 6.
Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din.
GASILEC
V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 25. julija 1980.
'
 , J- J
• -j-	\	v
/ • • :.u;
NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDER I. pokrovitelj Vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani 1930.
Pozdrav gasilcem.
Pozdravljeni bratje, ki ste prišli tam izza Karpatov, kjer Visla šumi, s hanaškega polja in Prage zlate v belo Ljubljano med južne brate!
Pozdravljeni vsi, ki nas zre domovina, da vsi smo le ena velika družina! Prijatelji mili, naj Bog vas živi, naj v sredi se naši vam dobro godi!
Velika je naša gasilska družina, ljubezen nas druži in misel edina: kako pomagali bi vsakemu v sili, kako bi sovraštva strasti pogasili,
da vedno bo blažja človeška natura, bo rastlo imetje in cvetla kultura.
Potem bomo lepše dneve imeli, če ogenj ljubezni le bomo razvneli.
Pozdrav! Dobrodošla, gasilska družina! Živi naj naš kralj in vsa domovina!
Anton Boštele, Trbovlje.
Udeležencem vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani.
Iz mnogih držav in iz vseh krajev naše domovine ste prihiteli v belo Ljubljano, da daste javno račun o Vašem dosedanjem delu in da se posvetujete o delu človekoljubja za bodočnost.
Mnogo je organizacij, ki so si nadele nalogo, po* magafi bližnjemu, a najvišje in najlepše mesto med njimi zavzemajo gasilna in reševalna društva. Vi, ki ste v njih združeni, ste napovedali boj opasnemu ele* mentu, ki vsako leto uniči toliko nacionalnega premo* ženja in ki ogroža tako često človeška življenja. Vi, ki skušate ob vsaki priliki rešiti svojemu bližnjemu imetje in življenje, ste pravi apostoli najlepše čednosti, ki jo pozna človeštvo, ljubezni do bližnjega!
Kdor v uri nevarnosti ne drži križem rok in ne čaka, da pride pomoč sama iz nebes, marveč kdor brez obotavljanja hiti tvegajoč svoje lastno življenju bliž* njemu v pomoč, ta dela pravilno v čast božjo in do* movine.
Zato nam bodite v imenu bele Ljubljane iskreno pozdravljeni. Pozdravljeni predvsem vi bratje iz Češke in Poljske, ki tvorite hrbtenico vseslovanske gasilske zveze, iskreno pozdravljeni pa tudi vsi drugi, ki ste prišli, da manifestirate svojo solidarnost v človekoljub* nem delu, predvsem delegati iz prijateljske nam Fran* coske! Veseli in ponosni smo, da ste si izbrali ravno naše mesto za Vaš kongres, veseli, ker obenem obha* jamo tudi jubilej našega domačega prostovoljnega ga* silngga društva, ki obhaja 601etnico svojega obstoja. Vam vsem kličem: dobrodošli — doma med tovariši!
Dr. Dinko Puc,
župan ljubljanski.
Kongres.
vseslovanskega prostovoljnega gasilstva spojen
s proslavo 601etnice obstoja 1. Ljubljanskega prosto* voljnega gasilnega in reševalnega društva.
Razstava gasilskega orodja, zgodovinsko gasilska in umetnostna razstava na prostorih Ljubljanskega
velesejma
pod visokim pokroviteljstvom
NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ALEKSANDRA I.
v Ljubljani, od 1. do 4. avgusta 1930.
Oglejte si vzorni sanitetni paviljon (16 X 13 m) Oblast* nega odbora jugoslovenskega Rdečega križa pred Na* rodnim domom (Aleksandrova cesta).
SPORED SVEČANOSTI:
Petek, dne 1. avgusta 1930.:
Ves dan:	Sprejemanje zastopnikov inozemskih
gasilskih federacij in delegatov Jugoslovanskega gasil* stva na glavnem kolodvoru.
Ob 10. uri: Slavnostna otvoritev zgodovinske gasilske, umetnostne in razstave gasilskega orodja.
Vstopnina Din 10, gasilci v kroju Din 5, Na velesejmu se bo točilo pivo in nudilo jestvine obiskovalcem po zmernih cenah.
Ob 18*30: Sprejem čeških gasilcev pred Glavnim kolodvorom. Občinstvo najvljudneje naprošamo, da se tega sprejema udeleži v čim večjem številu.
Ob 19*30: Koncert v godbenem paviljonu »Zvezda«.
Ob 20*30: Baklada in poklonitev kumici g. dvorni dami Franji dr. Tavčarjevi in podoknica starosti Jug-Gas. Zveze in načelniku Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva tov. Josipu Turku.
(Odhod izpred Mestnega doma).
Sobota, dne 2. avgusta 1930.:
Ob 9. uri: Proslava 601etnice obstoja prostovoljne* ga in reševalnega društva v Ljubljani.
a) Slavnostni občni zbor v dvorani Mestnega doma.
b) Razvitje in blagoslovitev društvenega prapora pred Mestnim domom.
Med slavnostnim občnim zborom koncert godbe »Zarja« pred Mestnim domom.
Ob 11. uri: Odkritje spomenika pokojnemu starosti in organizatorju Jugoslovanskega gasilstva Franju Bar* letu na pokopališču pri Sv. Križu, v navzočnosti obla* sti, mednarodnih gasilskih federacij in Jugoslovanske* ga gasilstva. Polaganje vencev.
Ob 12. uri: Promenadni koncert gas. godbe iz Dja* kova (70 mož) v »Zvezdi«.
Ob 16. uri: Vežbe gasilcev za nedeljski nastop na prostoru S. K. »Ilirije«. (Vstopnina Din 2).
Ob 17*30: Poklonitev Vseslovanskega gasilskega Sa* veza in jugoslovanskega gasilstva manom pesnika dr. Prešerna. Polaganje vencev pred njegov spomenik na Marijinem trgu.
Ob 19*30: Slavnostni banket v dvorani »Zvezde« (Din 70*—). Med banketom koncert godbe »DobroV. vatrogasnog društva Djakovo« in nastop pevskega kvarteta »Glasbene Matice«.
Ob 21. uri: Sijajni umetni ogenj v počast kongres0 na športnem prostoru S. K. »Ilirije«. Slike Nj. Veličan* stva kralja Aleksandra I., gasilca v opremi, Sv. Florijan*1-
(Vstopnina: Stojišča Din 10*—■, sedeži Din 20*—- d° Din 30*—. Predprodaja v trafikah).
Najmodernejše atrakcije na polju umetnega ognj*1-
Po 21. uri: Veselica Ljubljanskega gasilnega drU’ štva na Taboru. (Godba društva Djakovo).
Nedelja, dne 3. avgusta 1930.:
Ob 7. uri: Zbirališče vseh gasilcev pred Mestnim domom.
Ob 8. uri: Slavnostna sv. maša na Kongresnem trgu, (celebrira g. gasilski kurat, stolni kanonik dr. Mi= hael Opeka.
Ob 10’30:	Slavnostni sprevod celokupnega gasil:
stva. Po maši formiranje povorke na Bregu, Napole« onov trg. Gosposka ulica. Zbirališče narodnih noš v Gosposki ulici.
Povorka krene:
Iz Gosposke ulice mimo univerze v Vegovo ulico, Napoleonov trg, Rimska cesta, Bleiwcisova cesta, Alek« sandrova cesta, Dunajska cesta, Tavčarjeva ulica, K ra« lja Petra trg, Miklošičeva cesta, Marijin trg, Prešer-nova ulica, Šelenburgova ulica, na Kongresni trg, kjer se formira povorka s čelom pred kino »Matica« in vse čete sporedno zraven.
Raz univerzitetnega balkona bodo pozdravni gos vori na gasilstvo.
Po končanih govorih korakajo vrste v redu do= spetja v smeri Wolfove ulice okoli drevoreda »Zve: zde« mimo kavarne »Zvezde« zopet na Kongresni trg. kjer def ilira j o pred dostojanstveniki, zbranimi pred Univerzo.
Čete korakajo po Wolfovi ulici, Marijinem trgu Sv. Petra cesti na Krekov trg, kjer bo razhod.
Ob 13. uri: Banket v restavraciji »Zvezda« (godba društva Djakovo).
Ob 15*30: Zbirališče za gasilce in vse, ki nastopajo pri vajah (vežbah) je dvorišče pivovarne »Union«.
Ob 16'30: Javni nastop češkoslovaškega in gasil stva kraljevine Jugoslavije na športnem prostoru S. K, »Ilirija«.
1. Poklonitev vodstva Vseslovanskega Gasilskega Konqresa _ pokrovitelju Nj. Veličanstvu kralju Alek< sandru I., oziroma njegovemu zastopniku.
2. a) Nastop društev LiubljanasBarje, Vič«Glince Ljubljana«tobačna tovarna, Šiška, Moste.
b)	Nastop prostovoljnih in poklicnih gasilcev mc< sta Ljubljane.
(Vsa ta društva izvajajo vaje po vežbovniku).
3. Nastop Dobrovoljnega vatrogasnega društva Osijek in Ljubljana«mesto k vajam z vrvmi.
ODMOR.
1. Nastop Jugoslovanske Gasilske Zveze k vajam s sekiricami. (Te vaje se izvajajo prvič pri Jugoslovan: skem gasilstvu).
2. Nastop češkoslovaških, hrvatsko * slavonskih (djakovskih), bosansko * hercegovskih in ljubljanskih samaritank.
3. Nastop češkoslovaške gasilske vzorne vrste k vajam s sekiricami za 1. 1928. (Izvaja Gasilska Župa Praga«Demartini).
4. Gašenje fingiranega požara na poslopju pivo: varne »Union« (predočuje se gašenje požara, katerega le zanetila bomba, ki jo je odvrgel sovražni aeroplan).
Nastopajo Ljubljanska župa. društvo Osijek g. g. >n Ljubljanski poklicni gasilci.
5. Poklonitev celokupnega gasilstva Nj. Veličan: stvu kralju Aleksandru I., oziroma namestniku in vsem mastnim gostom.
Vstopnina k nedeljskim vežbam na prostoru S. K
»Ilirije«:
a)	Sedeži na tribunah Din 30 in Din 25. b) Sedeži zahodna stran Din 15, južna stran Din 15, severna stran Din 15, vzhodna stran Din 8. c) Stojišča na tribuni Din 10. na prostem Din 5. Vojaki in dijaki izpod 17 let Din 3.
Ob 20'30: Poslovilni večer na vrtu in v dvorani re? stavracije »Zvezda«.
Ponedeljek, dne 4. avgusta 1930.:
Izleti v okolico Ljubljane, na Gorenjsko, Bled, Bo: liinj, Plitvička jezera, na morje in po vsej državi (polo« vična voznina, legitimacije zahtevajte v zletni pisarni).
Vsa pojasnila daje Kongresna pisarna v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Polovična voznina proti legitimaciji, ki jih izda* jajo posamezna gasilna društva ali pa pisarna Kon« grešnega odbora v Ljubljani, Krekov trg. (Legitimacija in znak staneta Din 6).
Čisti donos prireditve je namenjen nabavi gasil: skega orodja društvom.
Kongresni odbor jugoslovanske gasilske zveze, Ljub« ljana, Krekov trg.
Ne glej na desno, ne na levo, vsi bratje smo in vsi smo eno!
Sokolsko bratstvo v dušah naših gasilcev.
Spominjam se prav mladih let svojega življenja, ko še nisem hodil v 'šolo. Tedaj mi je dal neke pomla« di moj oče, ki je bil sam gasilec in načelnik prostovolj« nega gasilnega društva v mojem rojstnem kraju, za Veliko noč napraviti gasifski krojček. Ne vem točno danes, kako mi je bilo tedaj v duši, a tega se sporni* njam, da sem bil silno ^ponosen, ko sem stopical in dro« bil v tem krojčku po ulicah domačega mesteca, češ, glejte me, kako sem vesel in junaško vzravnan! Menda ni bilo v onih dneh srečnejšega človeka na daleč okrog!
Od tistih zornih let dalje sem imel v .dobi svojega učenja in v dobi svojega javnega dela in službovanja prav mnogokrat priliko, da sem prišel v dotiko >z ga« silsko organizacijo. Moj prvi stanodajalec, ko sem pri« šel v novomeško gimnazijo, je bil načelnik tamkajšnje« ga gasilnega društva, oče Doberlet je bil sorodnik moje žene, po očetu Trnovčanke. Kadar sva govorila z Do« berletom, sva se vedno dotaknila gasilstva, in ne vem kolikokrat mi je razkazal svoje diplome, ki jih ie imel vse lepo razvrščene v posebni sobi. In France Trošt z Iga — kdo se nc spominja 'bradatega moža, tako do« brega in zvestega po srcu? Pa Fran Barle — elegantni starosta naših gasilcev! Ni li človeku dobro pri srcu, ko vidi, kako velik kro^ odličnih mož ga obdaia — če« prav samo še duhovno? V Idriji sem imel med gasilci mnogo prijateljev, še več jih imam v Metliki, katerih večina je sedaj iz mlajše generacije, kakor je bila ona izza prvega mojega gasilskega krojčka . ..
Mislim na mnogoterega prijatelja iz mladih let, ki je zvesto stal v službi gasilstva, a ki ga ni več med ž5« vimi: Trček, Žugelj, Prus, Kobe, Sta nek, Zalokar, Kre« mesec, moj prvi učitelj Šenbrun, moji strici Stuparji... dolga, dolga .vrsta! Pa že takrat in danes še bolj: skoro vsi ti možje, ki so učakali ustanovitev Sokola v mojem rojstnem kraju, so stopili v sokolske vrste; danes pa je večina gasilcev Sokolov in večina Sokolov gasilcev. Tako, mislim, je tudi drugod /po naši domovini, a še bolj je ta skupnost izražena v bratskem vzajemnem sotrudništvu v Češkoslovaški republiki.
Tu in 'tam poznam činitelje v eni in drugi organi« zaciji, ki se uspešno aktivno udeležujejo dela v Sokol« stvu in gasilstvu kot preizkušeni organizatorji ali kot izvežbani upravni in tehniški organi.
Čeprav sem z vso dušo v vrstah jugoslovenskega Sokolstva, njega vdani služabnik in delavec do skrajnih mej fizične možnosti, prežet s sokolskim duhom skoz in skoz, vendar mislim, da je moja sodba svobodna vsake pretiranosti, objektivna in stvarna.
Nagibi, ki so dajali poedincem povod, da so začeli po vseh predelih naše domovine ustanavljati gasilna društva, so bili plemeniti in človekoljubni. Ne morem si misliti, da bi kdorkoli osnoval gasilno društvo iz ka« kcga drugega vzroka. Kjer pa stoji morda še danes ga« silno društvo izven temelja humanitete, tamkaj mu je podlaga šibka in obstanek negotov, začasen. Vsi vemo, kako žalostna je bila ona doba — ki je k sreči 'za nami — ko so v gasilstvo nerazsodni ljudje zanašali stran« karsko politiko in hoteli celo bratoljubje opredeliti po politični pripadnosti.
Delo gasilca bi pa ne moglo biti uspešno in v občo korist, ako bi v njegovem srcu ne živelo veliko načelo sokolskega bratstva. Ne trdim, da je tako [zavestno povsod in pri vsakem gasilcu; toda vsak, ki je s polno vnemo in z zgledno zvestobo v vsakem primeru v službi gasilske organizacije, je obenem vsaj podzavest« no v službi krasnega in vzvišenega načela sokolskega bratstva.
Gasilec ne vpraša, čigava je hiša, ki jo ližejo uni« čujoči plameni; strašno lice grozeče nesreče, pa naj ta nesreča preti ugonobiti blaginjo in imetje kogarkoli in kadarkoli, mu je edini poziv, da razvije 'z vso močjo svojo reševalno aktivnost in nehotoma, toda s svojim delom posvedoči globino in iskrenost svojega brat« skega sočuvstvovanja, premnogokrat v opasnosti za lastno zdravje in življenje.
Najpopolnejše gasilno orodje bi ne koristilo in ne pomagalo nič in nikomur, ako bi z njim ne ravnale ve« šče roke, ki jih vodi in jim uravanava gibe in prijeme hladna preudarnost, pokoravajoča se bratsko čutečemu srcu, iz katerega prihaja glas povelja: Pomagaj in re« šuj! Nesreča preti tvojemu bratu!
V češkoslovaškem gasilstvu ie ta idejna skupnost s Sokolstvom posebno jasno izražena v prostih vajah, ki kažejo spretnost in gibčnost gasilcev in ki imajo za smoter vežbanje in gojitev vseh onih duševnih zmož« nosti in vrlin, ki jih gasilec potrebuje pri izvrševanju svojega poklica: poguma, odločnosti, presoje, uvidev« nosti, treznosti, smotrenosti in smelosti.
In ali ni z bistvom gasilske organizacije enako ka« kor z načelom sokolskega bratstva tesno spojeno so« kolsko geslo: Ne koristi — ne slave!? Kjer je ukoreni« njeno čuvstvo bratstva, tamkaj je vir vseh drug'h krc« posti plemenito čutečega in stvarno presojajočega moža. i
Mi Sokoli se iskreno veselimo napredka in razvoja gasilstva v naši državi in želimo kongresu popolnega uspeha. V gasilskih vrstah je mnogo naših bratov. Po« zdravljamo jih in pozivamo, naj tudi tukaj skrbno goje plemenito cvetje sokolskega bratstva! Naši ga« silci so čvrsto in uspešno na delu za uresničenje ide« alov slovanske realne vzajemnosti. Pozdravljamo to nacionalno delo. ker vidimo v tem izdatno podporo svojemu slovanskemu mišljenju in ker nam je dobro došlo vsako sotrudništvo v tem prizadevanju! S siste« matično telesno vzgojo, ki jo gojimo v sokolskih dru« štvih, hočemo zagotoviti in utrditi gasilcem poglavitno osnovo uspešnemu delu: zdravje! Pozdravljeni pri tem delu, ki mu je smoter podvig največjega narodnega kapitala!
Bratje gasilci, evo vam bratske roke v pozdrav in v poziv 'k skupnemu delu! Sokolski vam — Zdravo!
E.	Gangl,
I.	zam. staroste Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije.
Za plug, tovariš, haj na delo, ne plaši se težav, ne stoj! Zorali bomo puščo celo, le vsak daruje trud naj svoj!
Dani slavenskog vatrogastva.
(1.—4. augusta 1930. u Ljubljani.)
Trublje pokliči zovu diljem slavenskih polja put nas do brače vodi, snažna je naša volja.
Srca kucaju... Tuj smo, lome se klicaji zrakom, prše zastave naše o vjetriču lakom.
Jednoj smo misli lijepoj odavna služili, sad smo u jednom kolu ruke si pružili, mi na ljubavi bližnjeg uvijek borci prvi, sinovi jedne majke, brača iste krvi.
Mi — što štitimo svuda ljudski znoj i muku, kuče, kolibe bijele — djela žuljavih ruku.
Razvismo barjak jedan pod njim koračamo, na bratsvu i ljubavi redove jačamo.
Med nama vlada sloga nema spora ni jaza, naš cilj je uvijek isti, ista je naša staža —
*
Naša je slava danas, zanos je sveti prati, vila Slavenstva hrli stijege nam suncem zlatil
Bogumil Toni.
Le sem, pod to zastavo, in vzkliknimo, rekoč:
Vse v čast Bogu in slavo in narodu v pomoč!
0 zavarovanju.
Posamezna poročila v dnevnem časopisju o požarih in opozoritev na velike škode, ki niso krite z 'zavarovalnino’ dajo pač vsakemu misliti in. dobro bi bilo, da se zato zanimajo predvsem gasilna društva in oblasti. Nam gasilcem, ki smo dali vsemu našemu delu z besedami: »Pomoč vsakemu in povsod«, pač najlepši smoter, ne more biti vseeno, Če nesrečnež, ki pogori, ni dovolj zavarovan. Vsak požar se bo najbolj omilil, ako je nesrečnež dovolj zavarovan in ne ka; kor nas izkušnje uče, nič ali pa le za malenkostno svoto, ki mu niti oddaleka ne more kriti nastale škode. Iz tega vzroka je dolžnost vseh gasilcev, da opozorimo ljudstvo vsi k da1' in povsod na korist zavarovanja. Oni malenkostni prispevki, ki jih res včasih težko utrpimo, so v islučaju nesreče marsikateremu nesrečnežu pravi blagoslov in posušijo marsikatero solzo. Opozorite pa ljudi, da zavarujejo ne le stavbe, temveč tudi nepremičnine, poljske pridelke, pohištvo, orodje itd.
odh/uio&/u
Starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze
Nekaj črtic o razvoju sedanje J. G. Z. v Ljubljani od staroste 6. maja 1888. do 1. avgusta 1930.
Zbral Zdravko Mikuž, šolski upravitelj na Brezovici.
Ustanovitelj prve Gasilske zveze v Ljubljani je bil ustanovitelj in načelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, hišni posestnik in meščan ljubljanski, gosp. bran Doberlet, rojen leta 1832. v Trnovem v Ljubljani, umrl 5. maja 1916. istotam.
Bistre glave, čebelične pridnosti mora biti vsak or; ganizator, imeti pa mora tudi ljubezen do domovine in do svojega bližnjega ter jekleno voljo, če hoče doseči svoj smoter ... Tak mož je 'bil Fr. Doberlet.
Šele ko je preštudiral ustroj gasilstva v Gradcu, na Dunaju in ,po drugih mestih, je ustanovil na podlagi gasilskega zakona iz 'leta 1785. prvo gasilno društvo v Ljubljani. Videč, da to dobro uspeva, je pomagal usta» navijati še druga gasilna društva po domovini.
Mož je pa kmalu uvidel, da morajo dobiti društva enotno vodstvo, zakaj eno društvo ni imelo Imenika članov, drugo ne »Blagajniške knjige«, tretje je bilo brez »Sejnega zapisnika« itd. Skoro vsako društvo je imelo to ali drugo pogreško.
Leta 1888. je bilo v bivši Kranjski že 46 gasilnih društev. 6. maja t. 1. se mu je posrečilo, da je združil 26. društev v Zvezo. Ta je zaukazala, da mora imeti vsako gasilno društvo naslednje spise: 1. Glavno knji» go. 2. Službeni zapisnik. '3. Društveni inventar. 4. Bla» gajniško .knjigo. 5. Društveno kroniko in 6. Sejni zapis« nik — novost, ki je še danes po tolikih letih vele« potrebna!
V prvi izvezni odbor so bili izvoljeni 21. avgusta 1898. naslednji vneti gasilci: predsednik f Fr. Doberlet, Ljubljana; namestnik f Achtschin, Ljubljana; odbor« niki: f Rüting, Ljubljana; f L. Štricelj, Ljubljana; t Fr. Ks. Trošt, ves čas zvezni tajnik. Ig«Studenc; t Guštin, Metlika; f Fajdiga, Kamnik; f Papier, Borovnica; t M Petrič, Postojna in Juvančič.
Iz naslednje statistike razvidimo, kako se je Zveza lepo razvijala pod vodstvom imenovanih mož:
L.	1896.	je	imela	....	67	gas.	društev,
„	1897.	„	„	....	84	„
„	1898.................... 92	„
„	1901.	 	106	„
„	1902.	„	„	....	123	„
V tem letu se je naštelo na Kranjskem 4352 izvr« šujočih in 1547 podpornih članov s 542 lestvami, 5 dr» salnimi in 3 skakalnimi prti s 25 domobrambnimi na« pravami, 2 parnima brizgalnama, s 194 brizgalnami s sesali, 46 brizgalnami brez sesal, 136 malimi in ročnimi brizgalnami, z 10 lekstinktorji, 154 hidranti, 32.668 m konopnih cevi, 104 vozovi za cevi, 40 vozovi za moštvo s 14 lekarnami, z 1 nosilom na kolesih in z 10 prostimi nosili.
Že te številke dovolj jasno govore, kaj pomeni ga« silstvo za prebivalstvo v obče, predvsem pa za b e a t o s p o s i d e n t e s«. Številke iz leta 1930. pa naravnost kriče: da je gasilstvo postalo velevažen faktor.
L 1903. je.štela Zveza 128 pr. gas. dr.
1904		„ 129 „
1905. „ „	„ 132 „
1906. „ „	„ 138 „
1907		„ 143 „
1908. „ „	„ 145 „
1909		„ 164 „
1910. „ „	„ 166 „
1912. „ „	„ 176 „
1913. „ „	185 „
„	s 4525	red. elani
 4990	„	„
,	„	„5124	„	„
„	„5576	„
„	„5941	„
Leta 1973. se je razcepila stara »Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem« z
načelnikom f Fr. Doberletom, namestnikom .f M. Pe« tričem in odborniki: f Fr. Barle, Ljubljana; f Vinko Ogorelec st., Škofljica, Janko Toman, Moravče in f Iv. Debeljak, Škofja Loka ter namestniki odbora: Ivan Rus, Bled, Fran Lajovic, Litija in f Karol Mayer, Vrh« n:ka — še v »Kranjsko deželno gasilsko zvezo« — predsednik tov. Anton Belec, posestnik, župan itd. v St. Vidu nad Ljubljano; podpredsednik Andrej Mejač. Komenda, zastopnik deželnega odbora dr. Vladislav Pegan, Ljubljana; tajnik f Fr. Lavtižar, Ljubljana ter odborniki: Jakob Jan, Gorje; Fr. Juvan, Gameljne; Ivan Rakoše, Straža; Fr. Perovšek, Sv. Gregor; Jakob Marolt, Žerovnica pri Rakeku; t Fr. Tršar, ‘Vrhnika ter je^ štela septembra 1913. — 87 gasilnih društev, stara Zveza pa je štela koncem 1913. še 95 ^društev ‘s 3094 rednimi člani v 12 župah.
Ker se je sredi junija 1913. odpovedal predsedstvu stare Zveze Fr. Doberlet, je bil izvoljen na občnem zboru 28. septembra 1913. zveznim predsednikom naš današnji starosta tov. Josip Turk, posestnik in 'deželni
ANTON BELEC, predsednik Dež. gas. zveze.
poslanec mesta Ljubljane, njegovim namestnikom pa f Fran Barle, magistrani ravnatelj, Ljubljana.
Ni namen tega članka, obujati neprijetne spomine na dobo razcepljcnja, temveč le poudariti nje posledice. Kakor se reka v soteski ne more razširiti, 'temveč se, zapustivši oviro, razcepi v rokave, ki se, okrepljeni po dotokih, zopet morajo združiti, ob skupnem nagne« nju proti morju, v mogočen veletok, tako se je razee« pila stara gasilska zveza, stisnjena v sotesko, ob novih razmerah V dve zvezi. Tudi ti dve sta se tekom petih let, zlasti pa po vojni okrepili po novih dotokih (dru« štvih) in sta se morali, ob vodstvu mož z istim ciljem in geslom: »Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!« združiti prej ali slej v močen veletok (zvezo), ki hiti proti morju Ljubezni — ljubezni do bližnjega... To se je zgodilo 15. decembra ‘1918.
Ta dan pa sc nista združili le obe kranjski gasilski zvezi, temveč vse gasilstvo, ki je spadalo pod narodno vlado v Ljubljani. Pridružila se jima je tudi Zveza slo« venskih prostovoljnih požarnih bramb za Spodnje Šta« jersko s 63 društvi ter društva iz Korotana. — Tako je štela nova zveza, ki se imenuje na predlog f tov. Fran Barleta — »Jugoslovanska gasilska zveza« — 17 žup Z 239 gasilnimi društvi in 8365 rednimi člani.
Na prvem občnem zboru nove zveze je bil izvoljen soglasno za starosto Fr. Barle iz Ljubljane, za I. pod* starosto dr. Rihard Bergman, zdravnik iz Žalca, (f 24. maja 1926.). za II. podstarosto Josip Turk, sedanji sta* rosta. Odbornikom so bili izvoljeni: Janko Hojan, ma* gistratni uradnik iz Ljubljane, Juvan Franc, posestnik z Gamelj, f Kolesa Ivan, uradnik, Ljubljana, Kramer Ivan, šolski upravitelj, Škofja Loka; Merhar Ignacij, posestnik, Dolenja vas pri Ribnici; Pristovšek Franc, šolski upravitelj, Ljubljana; Rakoše Franc, trgovec, Gor. Straža in Slapšak Julij, šolski upravitelj, Ljub» ljana.	1	1
Zvezo slovenskih gasilnih društev za Spodnje Sta» jcrsko je ustanovil tov. Josip Širca. Ta zveza je Iprva uvedla tov. Ign. Merharja slovenski Vežbovnik in je do preobrata (1. 1918.) poslovenila nad 70 dru» štev. Leta 1914. je imela naslednje vodstvo: Načelnik dr. R. Bergman, podnačelnik Edvard Kukec, velepo» sestnik v Žalcu, tajnik Fr. Pristovšek. učitelj v Žalcu, blagajnik Miroslav Košir, zasebnik v Žalcu.
Ustanovitelj 14 gasilnih društev na Murskem po? lju je bil tov. Ivan Kukovec, 'okrajni načelnik v Ljuto»
JURIJ SLAPŠAK.
meru (f 2. maja 1908.). Danes šteje ljutomerska župa pod župnim načelnikom Jakobom Stuhecem — 22 dru» štev.	,
Jugoslovanska skupščina je štela na dan skupščine 15. junija 1930. — 675 gasilnih društev, razdeljenih na 37 žup z nad 20.000 rednimi člani. Zadnje leto so vsto» pila v našo Zvezo tudi prostovoljna gasilna društva Maribor, Celje in Ptuj, kar jim je v čast. Sameva pa še 15 kočevskih društev in nekaj v Prekmurju.
Sedanja uprava JGZ je sledeča:
I.	Starešinstvo:1
Turk Josip, Ljubljana, starosta.
Vengust Jernej, uradnik, Celje, I. podstarosta.
Musek Ljudevit, šolski upravitelj, Št. Vid pri Ptuju,
II.	podstarosta.
Pristovšek Franc, Ljubljana, tajnik in blagajnik.
Breskvar Ivan, obrtnik, Ljubljana, blagajnikov na» mestnik.	*
Mikuž Zdravko, šolski upravitelj, Brezovica, tajni» kov namestnik.
Rakoše Ivan, Gor. Straža, prisednik.
Vezer Geza, Martjanci, prisednik.
II.	Odbor:
a) zvezno starešinstvo,
b) vsi župni načelniki ali njih namestniki.
Razen treh pregledovalcev računov ima zveza še
več odsekov: Razsodišče (3 člane), Tehnični odsek (11 članov), Literarni odsek (6 članov), Odsek za upra» vo Samopomoči (6 članov), Odsek za zgradbo gasil» skega zdravstvenega doma v Rogaški Slatini (4 člane) in Kongresni odbor, ki je imel s svojimi 12 .pododseki in Tehničnim odsekom zlasti v tekočem letu obilo dela, da se izvrši vseslovanski gasilski kongres v dneh od L do 4. avgusta 1930. čim sijajnejše. Upanje je, da se to posreči agilnemu predsedniku kongresnega odbora in župnemu načelniku tov. Rihardu Engelsbergerju, ki ga tudi starešinstvo, predvsem tov. starosta Josip Turk vneto podpirajo.
B.
Kdor živi z odprtimi očmi in ušesi, vidi in sliši, kako nestanoviten je obstoj posameznih društev in zvez vsepovsod po svetu. Le društva, ustanovljena na trdnem, zdravem temelju, ki streme za vzvišenimi principi, imajo pogoj za obstanek. Taka so gasilska društva in njih zveza, zakaj geslo: Bogu v čast, bliž» njemu v pomoč! — druži v skupno ^delovanje: može in fante, žene in dekleta, brez razlike stanu, vere in na» rodnosti, prav vsa dobra in poštena srca. Jasen dokaz naša JGZ. ki od leta 1888. do danes — to je celih 42 let ni samo obstala, temveč se je tudi razvila do današnje višine in veljave. Vzroki: 1. zdrav temelj (princip),
2.	voditelji: najboljši možje, 3. pouk. Že ustanovitelj našega gasilstva Fr. Doberlet je skrbel, da gasilna dru» štva niso samo nabirala članov in kupovala brizgaln, temveč je skrbel kakor njegovi nasledniki za pouk članstva, zato je že leta 1899. sestavil vsled njegove volje tov. A. C. Achtschin v nemškem jeziku »Vežbov» nik«, a tov. Nace Merhar nekaj pozneje kot navdušen narodnjak slovenski »Vežbovnik«. Fr. Ks. Trošt je iz» dal »Službeni red«, Fr. Barle pa »Poslovnik s prostimi in redovnimi vajami. Vaje z orodjem in nauk o izna» meniih«. Najboljši učitelj in voditelj gasilcem pa je že nad 30 let fod 6. februarja 1897.!) časopis »Gasilec«, ki je objavljal vsa nova pravila, vaje., predpise, prinašal neštete članke, kako se vedi gasilec v vseh primerih, zla» sti ob požaru, opisaval je nova gasilna orodja in briz» galne, prinašal razna poročila društev itd. Največ po» učnih člankov so napisali za »Gasilca« tov. Fr. Ks. Prošt, f L. Štricelj ml., Fr. Barle, Janko Hojan, L. Mu» sek. Furlan, Lesar i. dr.
»Gasilca« je izdajal do leta 1912. Fr. Ks. Trošt, od 22. avgusta 1912. do 23. maja 1928. Fr. Barle, od tedaj pa ga urejuje tov. L. Musek. Tuda Kranjska deželna gasilska zveza je izdaiala svoj gasilski časopis »Gasil» ski vestnik«, in sicer 3 cele letnike od leta 1913.
Leta 1900. so izšla Pravila zveze slovanskih gasil» nih društev. Do leta 1904. je bila naša zveza včlanjena v nemško državno gasilsko zvezo na Dunaju. Na obč» nem zboru v Postojni pa se ie sklenilo na predlog tov. Fr. Barleta, da se vpiše v »Zvezo slovanskih gasilnih društev«, torej je že nad četrt stoletja članica iste in se vrši zato letos tudi vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani.	/
Zveza pa ni samo učila, ampak je tudi skrbela za stare in onemogle gasilce. Že leta 1900. je objavila »Pra» vila podporne zaloge«, leta 1908. so se sprejela določila ustanove za onemogle gasilce, oziroma njih vdove in si» rote, ki še danes deluje in brisala že neštetim prizade» tim solze. Leta 1909. je Zveza zavarovala vse delovne člane, pa žal brez uspeha.
Od leta 1926. obstoja »S a m o p o m o č«, ki pošlje svojcem umrlega gasilca tolikokrat po 1 Din, kolikor je gasilcev zavarovanih. Deluje še skromno, kakor je pač vsak začetek, upamo pa, da se bo okrepila, saj niso še izmrli vsi pravi tovariši in meceni.
Po vojni delujemo že več let na to, da se ustanovi gasilska zavarovalnica, ki bi prinašala gasilstvu veliko korist, žal manjka še potrebnega kapitala.
Ljubezen, bratstvo mi gojimo, vsem srečo, spravo, mir želimo.
MAHAČEK, tajnik Vseslovanskega saveza.
Važna publikacija JGZ jc tudi »Gasilski koledar* ček«, ki je izšel prvikrat za leto 1908. do 1914., po vojni pa izhaja od leta 1924., skupaj 14 letnikov. Ta prinaša razven poučnih stvari, gasilske igrice, ki prinesejo v blagajne pridnih društev marsikak dinarček.
Zanimivo je, da so pričeli snovati leta 1908. tudi ženske odseke, ki pa niso obstali, ker se ni žensk pritegnilo k požarom kot donašalk vode ali kot briz* galničark kakor so to storili bratje Čehi in Morave'. Zamujeno se da še vedno popraviti.
Iz navedenega se razvidi, da JGZ ni samo potrebn , ampak tudi vredna, da živi, napreduje in cvete, zato: Vivat,crescat,floreat!
S preprostimi in srčnimi besedami je rekel: »Do* bro poznam Vaše tiho in pridno delo in bodite še na* dalje tako pridni ter bodite prepričani, da znam jaz Vaše delo ceniti! Vse, kar govorim jaz o ljubezni in o žrtvah do bližnjega, to storite Vi gasilci z dejstvi. Vi žrtvujete za Vaše ideje in za blagor ljudstva Vaše življenje.«
I
Prezident T. G. Masaryk gasilcem.
SEIDL,
predsednik Vseslovanskega gasilskega saveza.
V dobrem spominu je še prvi obisk g. presidenta, ki ga je napravil leta 1921. prosti svoji rodni zemlji mo* ravski in moravsko ljudstvo je navdušeno pozdravljalo prvega svojega predsednika in svojega osvoboditelja.
Došlo je tudi mnogoštevilno gasilstvo in ni je bilo vasice, da bi ne pozdravljala svojega predsednika in velikega prijatelja gasilstva.
President kot preprost mož se je zanimal mnogo za delo gasilskih organizacij, za delo posameznih čla* nov in članic ter si s svojim nagovorom na gasilstvo v Brnu pridobil srca gasilcev vseh narodov.
Predsednik češkoslovenske republike T. G. MASARYK zapušča 1. 1928. ob priliki Vseslovanskega gasilskega zleta v Pragi stadion, kjer je prisostvoval nastopom
gasilstva.
Takšne besede je treba danes javno pribiti, po* sebno sedaj, ko vse hrepeni po sebičnosti in so redke vrste, ki pravilno pojmijo gasilsko delo. Take besede so nam gasilcem v spodbudo k nadaljnjemu požrtvo* valnemu delu.	B.	Št.	— Lj. M.
nt&rruj
ji^Ucctsn/s, ySriyn^njOLALoU^^^ /^a,/Loyrnjito-Le^ny</Ž?/A£zs?z^ jz&y, '?xxzs97^£z675r-^noAuZmstöJo MX^XiAnMXZ^ ^xxxeAn/ z	y#	M
ai^ax^c /ie,	^zawo	ra^jijla^	Ä	Ai^b
^£cn)-ci^sbf?s^c^rrLa'szox£tt-' ••
X/
/^iatg
■g	s	xXG^i/x/jes/riA sifzd/čcLvZAA ax'^inx/aes/&*z/tusr7t/sv-y/ccbu,, c/3^Žb//z/ez;-
aS-a/e£esrriA AUAUG^orriexi/ ,ü/zG-/eyr!JZ£/z/lcrxiA//xz/7^^/isö/orLzÄ af>a/~
/fod/g^ x/crüGAnx/buArruA.
»/ ^ ^
J/u/buA/h^ J/Lzoi/ttlua, z&utfiia' Y /u/xa/	^io^Xa^(zaUu2<m^^hz>^^io^c^{y xC^zcvgSti/a
s^>sr-t^xz£c// n>^yyi£^^rux// /tz&Ö>/öv£Ia xx ~c&r/-ix?xxAnA>zx/^tX>T)/9ZA?zx>i^gf?u?OAij/,/£ib&x/3TX>xtx/-
xg xu/&rrzA Jiaj&rho'^i' ^A^exri/ Y/oA^S^/by y/zc^HAb/rc^e^cr axAz^/n/cAyA/z//:
,X£a£ /ÄrtxxoxzYsAyriyK/Ax/cxvczAzub/wzAAJeJiGAAAiA^x^xxzA^^fbAAT^Ai/aAAAXAA.
c&2jzexrL£s y/g// xca cu/b/a/c a/zXav-^tua /i^xusnxriGrtZi/ ^ctA /riJSCbcZ-c/An/ /zx ^?Ar/yv////ex)t/
2, i ' .-t- V . c .	-	/,	,	's»	x?	/	.	y
Cylcz^y^/Bxb z/h^z/bcrtl/,^x/yG/exxs^xcz/ /
•/mus
~-aJhjxßu}x7Z,
Gx^eßniOTi//. srn/, sC&c&vr*£; J/^tb jx /zcZöYcb/b
Ann^OrnArunb/ü xzAyi/ixz/sx/Tj/AA^ACz/e/zcy srGUB^/iKe^ruy/jixtx-<?aUZ yt&r-
nniyn^&fetycÄs. C/Yxi£xrri^ /Ännc^bic AČ>/auv<^	xta /vXcatij2//YY ^S^zoxr, /
^n^/^rax^30.
^ A&GG(>b<bb-tžl>tZA.
■ex-txrt cy <^ix^y^A^xx%.c/r>xACA a^o
/Lee
y.
. / /. / *
t'bbtxc
cp/tx^y ^txjxxz A/z^y y<bYrtxrxAtxAÖA^AeA>aYo^aCaCaCA^/azYaC o^x<AbAAxx>xzA>xYcb:>^ r-x^-c^tx 3 /*? o-cacaytxp-c^i^'txxy^ ^^YY^xtox aY^a .AxY^xz-^rxAriAYxAA^GoY^^oYx '	aiacxx	xxx' o^c^xnt'zxxj'Ct^ex, cz'^txrxxrAt/ ex Atxxo<r/3xxxYtxcA^
’xf C&C-A- S>j /<> tSCC^cxX ^OCCA x/o^'lXY<?/x?' YctAtXXXXx aXIX <?Yo aXa^YaC/Czt
'Za7 CZa
/• cx r/es , ^ cxx-orbz lAtYtzxis brx^'ur^^xx^t^ ^y'x xrx/x y cy^'f oxct/o rxcxYzY/Yy.
'-£/	£A>ctX	X^/xx
vyoty 7 £2^ b>t'/c/xi^r^o',^yca
CZ^	"A^X^f Cb/AfA >?a?X YcYc^^fx/xA
. /$/ f f-/A ,y, f/.r C1-1/Jf ,	X/bb /^CbbtAAA/btsAy**t.f/XtAtA^
'£</ .-CXa^CaTa^ lAtX^yXf	t	£aC*X A^At-^t^f.CA^At^AX'^7^Xy^/>. t^C^-tACACtfy
Y^x/xr AXXA-^ f A v^^'/ r/xCACc Yt Y^b a/XaAA 'TXalX aY(A<xČO' -/o^Lo^a^c/O CT'ZAtJ^YxfX fX ?
_ 7^ ‘č-eft '/*-6tA>/	Z*' <£ sacs/at X'/i' IX ’ C^Att fA^A/A^^C^^/^xXAX^At^/xxr^ / ^<^AACA^,rc^A
K	X't'CtAf	a^ča^^aAC'XL'C Yt. aiai l/?A ^ ZAbjATXb tj Jy c/o ^GfA/ '^^>^^£cx£a'
c/xtX--tA r Ct t-Jf 4’ /to? *CX ^A^^tz-f'A^Ayfr^AX j: </fXaTa^A’ c/ t	X	CCC-Ca'
Cbxj/rr r' /	cčSa/!/^ /r^ -a/^CaUga’ a^a^.
MO-Ja^o-c <rCAiAtAfA/^e^^o-"
X AbtAfAlXPXfCCtXtX^A^XACAAtAtACA’rAZAtXACt-^CA/-
£3.
/C-C XaC ’ TAf G^x
AfAX-
''č^tA^/fACAČA^AČAl
60 letnica ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva.
i.
1809,—1870.:
Ogenj je od nekdaj delal meščanom in kmetu velike preglavice. Ne le imetje posameznikovo, vasi, mest (je uničil, zahteval je tudi nebroj človeških žrtev. Zaradi tega pa je človek že od pamtiveka delal na to, da se zmanjšajo požari. Ker pa posamez« niku ni bilo mogoče bogve koliko storiti v zmanj« šanje in preprečenje požarov, se je jelo misliti na skupno odpomoč, na organizacijo gasilstva. Občinski zastopi, predvsem pa oblasti, so že v srednjem veku jele izdajati naredbe, kdo in kako naj deluje pri na« Stalem požaru.
Avstrijci so bili med prvimi, ki so začeli z urejeva« njem gašenja in reševanja. Cesar Rudolf I. je izdal leta 1278. prvi gasilni red, najbržc vsled velikanskega po« žara na Dunaju leta 1276., ki je uničil skoro vse mesto. Ta gasilni red je bil veljaven do leta 1534., tega leta pa je izšel nov gasilni red specialno za mesto Dunaj in v tem je že govora o ročnih brizgal« nah. Leta 1546. je izšel na« slednji gasilni red. za tem oni iz leta 1678., potem 1688., naj« obširnejši gasilni red pa je izšel za cesarice Marije Tere« zije leta 1759.
Dunaju so sledila v pre« prečanje požarov druga me« sta, izdajala so gasilne in po« žarne rede in sredi devetnaj« stega stoletja so imela skoro vsa večja avstrijska mesta svoje gasilne in požarne rede.
Na bivšem Kranjskem je izšel prvi gasilni red leta 1785.
Ta gasilni red je pisan še v stari slovenščini.
Leta 1831. se je pričelo z ustanavljanjem požarnih hramb. Tobačna tovarna v Schwazu na Tirolskem je bila prva, ki je ustanovila požarno hrambo, in sicer tovarniško požarno hrambo. Do leta 1851. ni sledil nihče zgledu Tirol« cev, tega 1. pa se je v Reichs« stadtu na Češkem ustanovila prva prostovoljna požarna hramba, takozvana »Prosto« voljna meščanska bramba«.
Naslednjo požarno brambo so ustanovili Gradčani, in sicer
novo sprejeti meščani. Francoska vlada je pritisnila na mestno občino, da bolje skrbi za požarno varnost in res je morala leta 1812., 1813. in 1814. izdati za po« žarne namene po'1200 gld., kar je bila za takratne čase velika vsota.
Dne 15. julija 1814. je zaukazal generalni guverner s posebnim razpisom, da se v Ljubljani kraju in razme« ram primerno uredi požarna policija in gasilni posel vobče. Po tem razpisu je morala posebna komisija »od kosa do kosa«, kakor pravi razpis, pregledati vse mestno gasilno orodje. Oblast, sta zastopala policijsko in stavb« no ravnateljstvo, mesto župan ljubljanski, kot strokov« njaki pa so prisostvovali zvonar Samassa, en tesar in en kolar. V tem razpisu je nadalje naročeno mestni .občini, da nemudoma poroča generalnemu guvernerju, koliko je dimnikarjev, koliko dimnikarskih pomočni« kov in koliko vajencev v mestu, kako je razdeljen dim«
nikarski posel, kako se ometa in je«li dovolj dimnikarjev v mestu. Obenem, pravi dalje razpis, je poročati, koliko je v mestu zidarjev in tesarjev, ko« liko pomočnikov in vajencev.
Mestni magistrat je po vsestranskem poizvedovanju poročal generalnemu guver« nerju, da sta v Ljubljani dva dimnikarja, in sicer Ana Kos in Alojzija Rieger. Dimnikar« ske posle Ane Kos vodi njen sin z dvema pomočnikoma in dvema vajencema, one Aloj« zije Riegerjeve pa njen pasto« rek Ignacij Rieger s tremi po« močniki in dvema vajencema. Po mnenju magistrata sta dva dimnikarja popolnoma zado« ščala. Ometa se pozimi trikrat, poleti dvakrat; tam, kjer se veliko kuri, po potrebi. Zidar« ski mojster je le eden, in sicer Ignacij Progar, ki pa vsled raz« pustitve zadrug po francoski oblasti nima ne polirjev, ne pomočnikov, ne vajencev. Po« lirjev, zidarjev in zidarskih vajencev je več, ki pa delajo na svojo pest. Tesarska moj« stra sta dva, ki se jima godi ravno tako, kakor zidarjem. Nadalje poroča mestni magi« strat generalnemu guvernerju, da je komisija, ki se je vršila dne 12. avg., dognala, da je ga«
JOSIP TURK
leta 1853. Do leta 1860. je bilo starosta j. G. Z. in načelnik prost. gas. in reš. društva Ljubljana, silno orodje brez izjeme v sla« v Avstriji le pet požarnih
bramb, leta 1870. pa že 381. Od tega leta so rasla gasilna društva, kakor gobe po dežju in leta 1880. jc bilo že 1963. leta 1890. — 5077, leta 1900. — 9024 požar« nih bramb na ozemlju bivše Avstro«Ogrske monar« hije. Kranjska vojvodina je imela že leta 1910. — 192 gasilnih društev s 6000 člani.
Ljubljana je od nekdaj konkurirala z drugimi mesti glede napredka, zlasti na gasilskem ipolju. Največ pa so jo k temu dovedli veliki požari, ki so uničili cele dele mesta in napravljali ogromno škodo meščanom, in pa francoska doba. Do leta 1809., torej do francoske dobe, je mestna občina skrbela za gasilske posle, žrtvo« vala je v to svrho vsako leto 575 gld. Kranjski stanovi so Ik tej vsoti prispevali po 250 gld. na leto, mestna ob« čina je iz svoje blagajne plačevala po 250 gld., ostalo pa se je pokrilo iz pristojbin, katere so plačevali na
bem stanju, in prosi, da se po« soda za vodo, ki je v oskrbi dimnikarja Riegerja, pošlje v popravilo, da se požarne lestve, požarne jkljukc in strešni mački izroče tesarju Koširju v popravilo, da se obe brizgalni iz požarnega orodišča pri 'Sv. Jakobu iz« ročita zvonarju Samassi v popravo, da se nabavi sedem novih ponev za smolo, ker so se stare izgubile pri slav« nosti sklepanja miru s Francozi, da se za vsako požarno orodišče naroči po en sod Za vodo, da se za vsako oro« dišče naroči ena smolena baklja in tri do štiri ročne svetiljke, da bi bilo treba naročiti vsaj eno veliko vozno brizgalno, da se naroči tristo golid, da so se odstranile občinske deske in sodi, ki so se valjali v šestem orodi« šču v Krakovem, da so se požarne lestve in požarne kljuke v petem orodišču obesile na kapucinski (obvrtni zid, da se posušene angleške cevi namočijo, namažejo in preizkusijo, da se gasilno orodje iz drugega orodišča
znosi v obokani prostor na magistratu, 'kjer je bilo pred prihodom Franedzov v naše kraje, da se požarne lestve in kljuke v prvem orodišču pri Sv. Jakobu iz malega in skritega dvorišča znosijo na zid med cerkvijo in »Re* duto«, da so Francozi polomili brizgalno v tem orodu šču in da je poprava stala 11525 gld. Naprava vsega tega bi stala 2697 'gld. Generalni guverner jei mestni ob= čini na to poročilo naročil, 'da takoj naroči vse navede« no orodje, razen velike vozne brizgalne, ker je prej draga in ker je Samassa kot ponudnik ravno v tem času umrl.
Ljubljana je 'imela v tej dobi namreč šest požarnih orodišč, in sicer je bilo prvo orodišče pri Sv. Jakobu drugo na Mestnem trgu, tretje na Poljanskem pred«
globo treh goldinarjev, da se pri tretjem pregrešku odslovita.
Čuvaja na gradu sta morala poznati krajevne raz* mere, razdelitev mesta: v mestu, predmestja in okolico. V .mesto so takrat spadale hiše od Samassove tovarne do sedanjega Jubilejnega mostu, k predmestju vasi Trnovo in Krakovo, predmestje Gradišče, Poljane, Št Petersko predmestje, Karlovško predmestje, frančiškan ni in kapucini, k okolici pa vasi Glince, Vič, Spodnja in Zgornja Šiška, okolica >sv. Krištofa, Selo in hiše on= stran Gruberjevega kanala.
Čuvaj na gradu je dajal v slučaju ognja znamenja s strelom iz francoskih topov, in sicer za ogenj v mestu s tremi streli, v predmestju z dvema streloma in v oko=
gm
Dr. MAVRICIJ RUS, mestni fizik, predsednik zdravniške zbornice in gasilski zdravnik, član ljubljanskega gas. društva, predsednik zdravstvenega odseka K. o. J. G. Z.
mestju, četrto na Sv. Petra predmestju, peto na Kapu= einskem trgu in šesto orodišče v Krakovskem pred= mestju. Orodišča so bila poverjena posameznim nad* Zornikom, ki pa so gasilno orodje posojali na svoje pest drugim meščanom in mestni magistrat je vsled tega strogo zaukazal, da je orodje uporabljati le v ga* silne svrhe, ker ima občina z vzdrževanjem orodja ogromne stroške. Nadzorniki od tega časa Idalje niso več posojali gasilnega orodja, marveč so odpirali orodi^ šča le tedaj, če je čuvaj na gradu s strelom naznanil ogenj, ali če so magistratni organi nadzirali orodišča.
Ogenj sta naznanjala dva čuvaja na gradu in gene« ralni guverner je dne 24. decembra 1815. izdal na ču* vaja na gradu odredbo, po kateri morata biti čuvaja oženjena, da imata še nadalje plačo, kakor jo je dolo= čila francoska oblast, t. j. 186'42 gld. na leto, da se ču= vaja pri prvem pregrešku pokličeta pred občinski svet na odgovor, da se pri drugem pregrešku kaznujeta i
Dr. MIHAEL OPEKA, univerz, prof., stolni kanonik in gasilski kurat, član K. o. J. G. Z.
lici z enim strelom. Poleg streljanja je moral čuvaj na' ono stran, kjer je gorelo izobesiti rdečo zastavo, ponoči luč, ter z rogom naznaniti vojaški straži na šolskem trgu v slovenskem in nemškem jeziku, 'kje gori. Na zvon v stolpu na gradu je zvonil plat zvona z udarci v večjih in manjših presledkih. Pospešeni udarci so po= menjali razširjanje, počasnejši pa pojemanje ognja.
Čuvaj je imel poleg pažnje na požar tudi dolžnost vsak dan trikrat zvoniti. Zjutraj je zvonil ob sedmih, zvečer pa ob enajstih. Da so meščani in oblasti bile prepričane, da čuvaj vrši svojo dolžnost, je moral za uro ponoviti vsak četrturni udarec na zvon v grajskem stolpu. Poleg te stroge kontrole je moral čuvaj na gradu vsak dan poročati osebno od 11. do 12. ure dopoldne policijskemu ravnateljstvu o eventualnih dogodkih.
Da so meščani, mestna uprava in državne oblasti polagali na čuvaja na gradu veliko ipozornost, je raz? vidno iz tega, da je leta 1815. čuvaj Punc dobil prizna= nje od naj višje deželne oblasti, ker je pravočasno na=
znanil ogenj in s 'tem preprečil velikansko škodo, ki bi bila gotovo nastala.
Leta 1819. je strela izprožila top na gradu; mestno prebivalstvo in vse oblasti so bile razburjene, ker niso mogle takoj »poizvedeti kje gori, čuvaj pa je z največjim trudom dokazal, da ni streljal on in komaj se je izognil občutni kazni.
Gosposka pa se ni zanimala samo za čuvaja na gradu, zanimala se je tudi za hišne posestnike. Vsak hišni posestnik je moral imeti v svoji hiši primerno šte» vilo gasilnega orodja in oblasti so se tu pa tam po ko» misijah prepričevale, jeli po hišah predpisano gasilno orodje in kjer ga ni bilo se je moralo takoj nabaviti. Najstrožja kontrola gasilnega orodja je bila leta 1819. in leta 1822. Vršile so se v teh letih v gledališču velike predstave. Komisija je pregledala, če je v gledališču dovolj gasilne priprave, prepričala pa sc je, 'da je ni in
zneje le 271, in sicer za vsoto 171.475 gld. Mestna občina je zavarovala mestno hišo za 3000 gld., ostalih šest mestnih stavb pa za 12.450 gld.
Mestni magistrat se je tako od leta do leta s svo» jimi organi ukvarjal z gasilnim poslom in od leta do leta je napravljal zdaj brizgalno, zdaj orodje, zdaj oro» dišče, napravljanja in popravljanja ni bilo konca in kraja, toda navzlic temu sc je pokazalo pri vsakem ognju, da je orodje slabo, da mestni uslužbenci ne pri» hajajo pravočasno na pogorišče in da tudi obrtniki, ka» kor mizarji, tesarji, dimnikarji, ki so bili s posebnimi dekreti obvezani priti k vsakemu ognju, niso prihajali pravočasno.	>
Okoli leta 1861. se je jelo organizirati gasilstvo in tudi Ljubljana pri organizaciji ni zaostala. Magistratni svetnik Ivan Guttmann isc je zavzel za /gasilstvo in je uredil je kolikor se je pač dalo. Gasilno orodje se je od leta 1861. shranjevalo v štirih orodiščih, v Šolskem
Odbor Ljubljanskega prost. gas. in reševalnega društva ob proslavi 60 letnega društvenega obstoja.
zato odredila, da si mora ravnateljstvo nabaviti: štiri ročne brizgalne, eno večjo brizgalno, dva droga z mo» krimi cunjami na koncu, dva z vodo napolnjena soda, dvajset golid, dva krampa, dve sekiri, eno lopato in dve gasilni kljuki.
Tudi glede zavarovanja proti ognju so oblasti sto» rile kolikor sg mogle. Leta 1824. je izšla naredba, ki je določala, da se, kakor po drugih mestih osnujejo zavu» rovalnice proti ognju. Okrožna oblast ljubljanska je na podlagi tega razdelila hišnim posestnikom pravila za prvo požarno zavarovalnico na Dunaju in jih pozvala naj se zavarujejo proti ognju. Med tem se je Ludi v Trstu ustanovila zavarovalnica zoper elementarne ne» zgode, naslednje leto pa se je ustanovila tudi v Gradcu zavarovalnica za Štajersko in Ilirijo. Mestni magistrat posebno pa trgovec Benedikt l7lch sta propagirala za» varovanje, toda ljudje «e niso 'mogli sprijazniti z novo» tarijo, akoravno je vseh petnajst okrajnih mojstrov prigovarjalo ljudi, da je zavarovanje velike važnosti za vsakega posestnika. Za zavarovanje se je izreklo tri» stodvanajst posestnikov, zavarovalo pa se jih je po»
drevoredu, v Gradišču, na Zabjaku in v Krakovem-Orodišča so bila poverjena mestnim uslužbencem: Vi» dicu, Lavrinu, Hudobivniku, Podkrajšku, pozneje pa Mandiču. Vsakemu poverjeniku je bil prideljcn en ma» gistratni sluga. Stavbni nadzornik Pollak je moral biti pri vsakem ognju, da je podpiral pri delu svetnika Gutt» mana. Magistratni sluge so imeli mestni ,grb na pokri» valu, uradniki pa rdečo pentljo v gumbnici. Orodja se je nabaviloiza največjo silo in koncem leta 1861. je bilo v vseh štirih orodiščih sedem brizgaln, petsto golid, trinajst voz za vodo, šestnajst lestev, 21 sekir, 14 sve» tiljk, 4 korci, 9 čebrov in 15 bakelj.
Leta 1863. je župan ljubljanski Miha Ambrož sam prevzel vodstvo gašenja, za svoja namestnika pa jc določil magistratnega gradnika Jorasa in Hofbauerja. ki sta vsako soboto ob šestih popoldne menjala svoj posel. Župan Ambrož je določil za gašenje osem slug in devet mestnih delavcev in obenem je naročil desetim obrtnikom, da pošiljajo k ognju svoje pomočnike.
Navzlic temu, da so župani Ambrož, dr. Costa m dr. Josip Suppan storili kolikor so mogli, da bi sc ure» dilo 'gašenje, so se pri vsakem ognju pokazali nedo»
statki. Sluge, delavci, pomočniki in uradniki so pre= pozno prihajali k ognju, orodje se je pri vsakem ognju polomilo in poizgubilo, skratka po vsakem ognju je šlo od ust do ust: sreča da ni bilo vetra.
Oblasti so vedno bolj in bolj uvidevale, da jc ga* šenje treba poveriti discipliniranim organizacijam in mestni magistrat se je obrnil na telovadno društvo »Južni Sokol« in pa na nemški »Turnverein« z 'vpraša« njem, ali ne bi 'prevzelo eno ali drugo teh (društev ga* silni posel v Ljubljani. Nemški Turnverein je v dolgo* vezni vlogi razložil magistratu, da gašenja ne prevzame, Južni Sokol 'pa je z vlogo z dne 1. oktobra 1863., katero so podpisali dr. Zupanc, Fran Ravnihar, Pavel Drahsler in Bernard Jentel, naznanil mestnemu magistratu, da Južni Sokol prevzame gasilni posel, ker ima sto članov, če se mu prepusti naprava gasilnega reda. Obljubil je, da bo častno izvrševal svoj posel in da takoj izvežba 30 do 40 Sokolov v gasilstvu.	V
Dr. Costa, poznejši župan je izdelal gasilni red in §§ 23. in 24. se glasita:
Politične razmere so hotele, da se ustanovi 1 j ubijam sko gasilno društvo na drugačni podlagi, kakor jo je zastopal Južni Sokol in župan dr. Josip Suppan je leta 1867. jel sklicevati za gasilstvo vnete meščane na po* svetovanja in leta 1869. je prišlo do definitivnega skle* pa in do izvolitve pripravljalnega odbora.
II.	!
1870. do 1930.	i
Prvi odbor ljubljanskega gasilnega društva, ki je prvič zboroval dne 30. marca 1870. je bil naslednji:
1. stotnik: Fran Doberlet,
2. stotnika namestnik: Ivan Janesch,
3. vodja plezalcev: Valentin Schäfer,
4. namestnik: Otiomar Balberg,
5. vodja brizgačev: Adolf Jaksche,
6. namestnik: Nikolaj Rudholzer,
7. vodja varuhov: Fran Ehrfeld,
8. namestnik: Jurij Krieger,
9. zaupniki: Albert Samassa, Jakob Witt, Josip Lölsdorf, Franc Fink.
Najstarejši člani proštov, gas. in reševalnega društva v Ljubljani. Vsi preko 50 let aktivni člani. Od leve proti desni: Ivan Perme, Franjo Medic, Josip Lapajner.
»Prostovoljna požarna hramba ljubljanskega telo* vadnega društva Južni Sokol se je izjavila, da hoče podpirati in popolniti mestno gasilstvo. Požarna hram* ba sestoji: a) iz članov omenjenega društva, ki so k brambi prostovoljno pristopili, b) iz pomožnega osobja katero brambi prideli društvo ali mestni magistrat v pomoč. Požarna hramba je podrejena mestnemu po= žarnemu ravnateljstvu, brambi pa poveljuje načelnik ali njegov namestnik, katere voli požarna hramba nn eno leto. Člani prevzamejo dolžnost in načelniku oblju= bij o na roko, da hočejo izvrševati prevzeti posel, da hočejo priti k vsakemu požaru v mestu in da hočejc biti poslušni načelnikovemu poveljevanju. Člani po* žarne hrambe nosijo bel trak na levi roki, načelnik p;i bel trak čez prsa.	,
Ker stalni požarni delavci pri ognju navadno ne zadoščajo, je pozvati mestnemu magistratu vse roko* delce, tesarje, zidarje, kovače itd., da se pridružijo po* žarni brambi Južnega Sokola ali pa, da se predstavijo mestnemu požarnemu ravnateljstvu. Delavci nosijo rdeče kokarde, da se poznajo.«
Prva požarna hramba ljubljanska se je potemtu* kem ustanovila že leta 1863. v Južnem Sokolu, toda razviti se ni mogla, kakor je želela .sama in kakor je želelo ljubljansko prebivalstvo, ki je bilo na strani Južnega Sokola.
10. blagajnik in tajnik: Gabrijel Urbas,
11. brizgalni mojster: Albin Achtschin, Viljem Kos.
12. društveni zdravnik: dr. Ferdinand Eržen.
13. pobočnik: Josip Schulz.
Slovenci se s požarno brambo, ki je bila ustanov* ljena prav za prav na internacionalni podlagi, niso mo* gli sprijazniti in odtegnili «o se popolnoma, ko se je v njo jel vtikati nemški Turnverein in ko so nastali hudi volilni boji med Slovenci in Nemci. Častitemu načelniku Zveze kranjskih gasilnih društev očetu Doberletu v priznanje bodi povedano, da je on kot ustanovitelj ljubljanske požarne brambe in kot njen dolgoletni na* čelnik od početka poudarjal, da politika v požarni brambi nima mesta in da pod karitativno zastavo hoče voditi gasilstvo do vzvišenih njegovih ciljev.
Trdni roki načelnika Doberleta se je posrečilo, da je vcepil društvu disciplino in jo izvežbal za vse re* ševalne in gasilske posle. Društvo je bilo'vedno zvesto na straži in je delovalo pri neštetih požarih. Višje in nižje oblasti, kakor tudi mestno prebivalstvo so opetovano priznale delovanje gasilnega društva in v društvenem arhivu so shranjeni celi kupi priznanj in pohval dru* štvu, dostojanstvenikom in posameznim članom.
Leta 1899. se je vnel med člani in načelstvom, med načelstvom in občinskim svetom boj za slovensko po* veljevanje. Na občnem zboru dne 30. januarja 1899. je
prišlo poveljevanje na razgovor in predlog, da se takoj uvede v društvo slovensko poveljevanje, je bil z večino glasov sprejet. Načelnik Doberlet se je odpovedal na« čelstvu in tudi tajnik Riitting, četopoveljniki Achtschin. Schantel in Drelse so se odpovedali svojim dostojan« stvom. Dne 7. maja 1899. se je vršil naslednji občni zbor in v odbor so bili izvoljeni:
a) za načelnika: Ludovik Štricel,
b) za četopovfeljnike: Anton Dintar, Vincenc Cirn« stein in Avgust Pavšek,
c) za zapisnikarja: Vekoslav Trtnik,
č) za zaupnika: Franc Furlan.
Odstopivši načelnik Doberlet je polagal novoizvo« ljenim na srce, naj vodijo društvo tako spretno, kot je to bilo do občnega zbora in jim želel najbolješga uspe« ha. Župan Ivan Hribar je pozdravil novoizvoljeni od« bor in vzpodbudil člane k slogi. Novoizvoljeni načelnik Štricel j se je zahvalil za zaupanje ter prosil vsestranske podpore.	!	i
Novi odbor je imel že 9. maja prvo sejo ter je takoj prešel na podrobno delo. Največjo pozornost je obrnil odbor na novo orodišče. sedanji »Mestni dom«,
člani in naslednje leto 27. Tako je imelo društvo s ča« som nad 220 podpornih članov.
V odborovi seji dne 19. maja 1899. naznani načel« nik Štricelj zbranim odbornikom, da je avstrijska ga« silska zveza odpovedala kongres, ki bi se imel vršiti v Ljubljani, ter nasvetuje, da se otvoritev Mestnega doma vrši navzlic temu slavnostno, toda v krogu slo« vanskega gasilstva. V naslednji seji se je takoj izvolil tričlanski odsek, obstoječ iz načelnika Štriclja, blagaj« nika Barleta in tajnika Trtnika, ki je takoj pričel is predpripravami za otvoritveno slavnost in dne 29. ju« lija je službenemu s;hodu predložil spored, ki ga je soglasno sprejel. Dne 7. in 8. septembra se je otvarjal Mestni dom nekako takole:
Že 7. septembra je prihitelo veliko gasilcev iz dežele v Ljubljano, ker je bil s slavnostjo spojen tudi občni zbor Zveze kranjskih gasilnih društev. Zvečer so zbrana gasilna društva priredila županu Ivanu Hribarju in načelniku zveze Franu Dobcrletu bakljado in sere« nado. Pred stanovanji obeh počaščencev sta zapeli združeni pevski društvi »Slavec« in »Ljubljana« dve primerni pesmi, novomeška godba pa je svirala po en komad. Sprevod, kakor so takrat poročali listi, je bil
Prostovoljno gasilno in reševalno
ki se je takrat dozidaval. Načelnik Štricelj in mestni arhitekt Koch sta dne 10. maja pregledala in razdelila vse prostore v Mestnem domu, kakor so razdeljeni po večini še danes. Dne 19. maja se je vršila druga odbo« rova seja in pri tej se je poverila društvena blagajna Franu Barletu in bolniška blagajna Antonu Leitgebu.
Vsled izpremembe v vodstvu gasilnega društva se je skrčilo število podpornih članov in novi odbor je moral skrbeti za nadomestek. Novi blagajnik je v me« secu januarju 1900., videč stanje v društveni blagajni, razposlal na ljubljansko prebivalstvo nastopno okrož« nico: »Število podpornih članov ljubljanskega gasil« nega društva se je v zadnjem času tako skrčilo, da je postalo nujno potrebno delati na to, da se pomnoži šte« vilo podpornih članov. Dobrosrčni meščan ljubljanski je vedno rad podpiral obče koristna društva in ravno ljubljansko prostovoljno gasilno društvo radevolje in hvaležno prizna, da je uživalo vsa leta svojega obstoja veliko naklonjenost in podporo pri dobrosrčnih in do« brohotnih meščanih. Ker je torej, kakor rečeno, nujno potrebno, da se število podpornih članov pomnoži, se usoja odbor ljubljansko prebivalstvo najvdanejše prositi, naj blagovoli pristopiti kot podporni član k ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu.«
Apel ni bil brezuspešen. Prijavilo se je že meseca januarja in februarja 56 Ljubljančanov kot podporni
društvo stolnega mesta Ljubljane.
velikanski, ker ga je spremljalo na tisoče občinstva z navdušenimi slava in živio«klici.
Po sprevodu, ki se je razšel pri Mestnem domu je bila prosta in neprisiljena zabava pri »Zvezdi« in veliko ljudi ni dobilo prostora na vrtu in dvorišču. Pri se« stanku sta peli omenjeni pevski društvi, za harmonijo pa je skrbela novomeška godba. Izmed govornikov, ki so se oglasili k besedi, naj omenim le zveznega načel« nika Doberleta, Čeha Seidla, Hrvata Absaca, svetnika Murnika in Josipa Nollija.
Dne 8. septembra, pravijo poročila o tej slavnosti nas je predramila budnica iz spanja, nebo je bilo jasno in ni se bilo bati slabega vremena. Zjutraj so se zbrala gasilna društva, ki jih je bilo 71 s 1206 člani na Bleiweb sovi cesti. Poleg kranjskih gasilcev so prihiteli na slav« nost za zvezo čeških gasilnih društev tedanji načelnik Mayer, tedanji tajnik in sedanji starosta Seidel in rajni Hübsch, Hrvatje pa so prišli iz Zagreba, Karlovca, Su« šaka in Velike Gorice. Gasilnim društvom so se pr*’ družila še ljubljanska društva: »Sokol«, »Slavec«, »Ljub« ljana«, »Zvon«, »Lipa«, »Zidarsko in tesarsko dru« štvo« in krog krasotic v narodnih nošah, ki so delib med gasilci šopke svežih cvetk. Na čelu sprevoda ie bilo kolesarsko društvo »Ilirija« na okrašenih kolesih Sprevod je spremljalo petero godb: novomeška, kranj« ska, litijska, radovljiška in domžalska. Sprevod se je
ustgvil pred Mestnim domom, kjer je bral kanonik in stolni župnik Erker sv. mašo in po maši blagoslovil Mestni dom.
Po blagoslovitvi so se zbrali v veliki dvorani Mest; nega doma razni povabljeni gostje, kakor predsednik deželnega sodišča Levičnik, svetnik Murnik, finančni svetnik Dobida, vladni tajnik Haas, polkovnik Lukane, major Riedinger, monsignor Zupan in drugi, ljubljan* ski župan Hribar z občinskimi svetniki, načelniki ma* gistratnih uradov in lepo število najodličnejših dam. V dvorani, ki je bila slavnostno okrašena, so zapela pevska društva Jenkovo »Molite_v«, nato pa je povzel besedo župan Hribar, k.i je v vznešenih besedah orisal zgodovino Mestnega doma, omenjal zasluge mož, ki so se trudili za to zgradbo, predvsem zveznega načelnika Doberlcta, ki je neprestano trkal dokler se mu ni iz* polnila želja. Končno je v imenu občinskega sveta iz* ročil načelniku Strici ju gasilstvu namenjene prostore doma, želeč, da bi društvo zvesto stalo ob strani mestni občini in čuvalo imetje vsakega posameznika, ter zagotovil vsestransko podporo občine. Zupanovim bese* dam je sledilo navdušeno odobravanje, načelnik Stri* celj se je imenom gasilnega društva zahvalil županu
v teku enega leta skliče zvezni shod, na katerem mu bo poročati o dogovorih in staviti konkretne predloge glede pristopa.
Resolucija je bila kljub mrmranju »najodkritosrč* nejših« z veliko večino glasov sprejeta in danes smo združeni Slovani s severa in juga v »Zvezi slovanskih gasilnih društev«.
Ob treh popoldne je imelo ljubljansko gasilno dru* štvo vajo na stari gimnaziji, pri kateri se je pokazala izurjenost gasilcev, nato pa je sledila velika veselica na Koslcrjevem vrtu, ki je potekla zelo animirano.
Dne 7. septembra se je vršila v Mestnem domu seja Zveze kranjskih gasilnih društev, na kateri je ljub* ljanski župan izročil načelniku Doberletu dekret o me* ščanstvu mestne občine ljubljanske, s posebnim ozi* rom na njegovo tridesetletno neumorno delovanje v gasilstvu.
V jeseni leta 1900. se je pojavilo v društvu vsled zunanjih vplivov precejšnje nesoglasje med člani. Županu Ivanu Hribarju pa se je s svojo vplivno besedo posrečilo v kratkem napraviti red in slogo v društvu Ker pa navzlic najlepši slogi in redu v društvu niso ponehali zunanji vplivi, se je na občnem zboru dne
Orodje prostovoljnega in reševalnega društva Ljubljana, ki je delovalo med vojno v Gorici.
in mestni občini ter zagotovil, da bo društvo vsikdar vršilo svojo dolžnost, da se izkaže hvaležno za krasno in prikladno stavbo.
Oficielna otvoritev se je zaključila z mimohodom vseh društev-pred dostojanstveniki in pogostitvijo ga* silcev od strani mestne občine.
Na slavnostnem banketu v »Zvezdi«, h kateremu so bili povabljeni Čehi, Hrvati, odborniki Zveze, za* stopniki deželnega odbora, monsignor Tomo Zupan in mnogi drugi odličnjaki, je bilo več lepih in navdušenih govorov. Župan Hribar je omenjal, da je postalo gasilstvo važen faktor in tudi brez tega, da se napovedani avstrijski gasilski shod ni vršil, je slavnost nad vse si* jajno uspela. Pozdravil je Čehe v češkem, Hrvate v hrvatskem jeziku, ter poživljal navzoče naj ustanove slovansko gasilsko zvezo.
Ta županov apel ni ostal brez uspeha, kajti že leta 1904. se je v Postojni na občnem zboru sprejela na predlog kranjskih gasilcev sledeča resolucija:
a) Shod kranjskih gasilnih društev naroča odboru Zveze kranjskih gasilnih društev, da vsako tudi naj* rahlejšo zvezo z avstrijsko gasilsko zvezo takoj opusti in opustitev hrez komentarja naznani odboru.
b) Odboru zveze kranjskih gasilnih društev se naroča, da takoj stopi v dogovor z Zvezo slovanskih prostovoljnih gasilnih društev, odnosno s starosto dr. Ludovikom Cwiklicerjem glede pristopa k Zvezi in da
7.	februarja 1904. razpustila ljubljanska prostovoljna požarna bramba ter se je takoj na podlagi novih pravil ustanovilo novo društvo z nazivom »Ljubljansko pro* stovoljno gasilno in reševalno društvo«. S prenovitvijo društva so ponehali zunanji vplivi in društvo je od leta do leta napredovalo do popolnosti s kakršno se sme ponašati danes.
Društvo je v naslednjih letih posvečalo po svojih organih največjo pažnjo organiziranju gasilstva po de* želi in se leta 1903. udeležilo tudi Slovanskega gasil* skega kongresa v Pragi.
V noči od 2. na 3. maja 1903. se je velikim požarom pri katerih je sodelovalo ljubljansko gasilno društvo pridružil požar v Pollakovi tovarni v Ljubljani. Dva kratni strel na gradu je naznanil ogenj in načelnik Štricelj je bil prvi na licu mesta, in nekaj trenotkov pozneje je že pridrvel prvi oddelek gasilcev. Le hitremu nastopu gasilcev se je bilo zahvaliti, da ogenj ni upe pelihcele tovarne in vseh poslopij, ki meje na njo. Lastnik tovarne je poklonil društvu 200 kron, občinski svet ljubljanski pa je izrekel društvu največjo zahvalo in priznanje.
Dne 9. julija istega leta je izbruhnil na Dunajski cesti večji požar, katerega je gasilno društvo z nepri* čakovano hitrostjo udušilo. Pri tem ognju se je dogodil primer, ki karakterizira načelnika Štriclja kot neustra* šenega gasilca. Štricelj je zašel v svoji agilnosti pod
goreče ostrešje, ki se mu je podrlo na glavo, odskočil je sicer, toda en tram ga je zadel pošev po glavi, da mu je čelado vtisnil do lobanje. Prisotni društveni zdravnik dr. Zajc je konstatiral, da lobanja ni prebita in Štricelj je šel zatrjujoč, da ima Kranjec trdo glavo, zopet na delo.
Ko je župan ljubljanski Ivan Hribar zaznal za ta dogodljaj in za točno in neustrašeno delovanje društva je pisal načelniku nastopno pismo:
Blagorodni gospod!
V časopisih čitam, da ste bili pri zadnjem ognju v smrtni nevarnosti. Veseli me, da Vam je bila sreči? mila. Častitam Vam k pogumnemu in neustrašenemu nastopu ob veliki nevarnosti, častitam pa tudi gasilne« mu društvu, ki je s svojim načelnikom vred točno in neustrašeno vršilo svojo težavno nalogo, ter tako prer prečilo velik požar in ogromno škodo.
Z odličnim spoštovanjem udani
Ivan Hribar, župan.
Delovanje gasilnega društva ljubljanskega se je priznalo na najvišjem mestu in deželni predsednik je odlikoval več zaslužnih članov gasilnega društva s čast* nimi svetinjami. Izmed odlikovancev žive še danes člani društva tovariš Fran Medic, Josip Lapajner in Ivan Perme.
Povodom štiridesetletnice društvenega obstoja je mestna občina ljubljanska upoštevajoč neustrašeno in požrtvovalno delo gasilcev podelila v svoji seji dne
4.	julija 1910. čast ljubljanskega meščanstva načelniku Ljudeviku Štriclju, podnačelniku Josipu Turku, blagaj: niku Franu Barletu, drugemu blagajniku Antonu Leit« gebu in četopoveljniku Antonu Dinterju.
Do leta 1910. je ljubljansko prostovoljno gasilno društvo bilo klicano k ognju 549krat. Rešilna postaja, ki je bila ustanovljena pri društvu 1. januarja 1903.. fe do leta 1910. intervenirala pri reševanju v 4330 slučajih
Hud udarec je zadel društvo v letu 1913., ko jc 22. maja nanagloma preminul občespoštovani načelnik Ljudevik Štricelj.
Ob izbruhu svetovne vojne je društveno delova-nje začasno vsled odpoklica večine članov prenehalo vendar pa se je takratnemu in sedanjemu načelniki Josipu Turku posrečilo oprostiti vojaške službe večje število članov, ki so v vojnem času vršili službo sani* tejcev pri prevozu ranjencev iz kolodvora v raznr bolnice.
Tudi pri tem delu se je članstvo izkazalo kot ne ustrašno in požrtvovalno, kar je uvidel tudi Rdeči kriJ in je tako načelnika Josipa Turka, kakor tudi več čla nov odlikoval z zaslužnimi svetinjami
Dne 5. maja 1915. je preminul oče kranjskega ga silstva Fran Doberlet. Po njegovi smrti je ibl izvoljen za načelnika Zveze slovenskih prostovoljnih gasilnih dru« štev na Kranjskem sedanji starosta JGZ Josip Turk.
Po prevratu so v letu 1919. člani ljubljanskega gasilnega društva, in to sedanji načelnik Josip Turk, po kojni starosta Fran Barle, bivši tajnik JGZ Janko Ho* jan, sedanji tajnik Fran Pristovšek, skupno z ostalimi funkcionarji kranjskega in štajerskega gasilstva pričeli akcijo za združitev vseh slovenskih gasilcev.
Ustanovili so v letu 1920. Jugoslovansko gasilsko zvezo, kateri je načeloval do svoje smrti Fran Barle Smelo lahko trdimo, da .ima* članstvo ljubljanskega ga* silnega društva največ zaslug za ustanovitev in združi; tev slovenskega gasilstva v enotno organizacijo.
Neustrašenost društvenih članov se je posebno pokazala v letu 1920., ko je dne 4. maja izbruhnil požar na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Od lokomotive se je vnel železniški vagon, naložen z nafto v železnih sodcih. Velikanski črni oblaki so se dvigali do neba in nebroj ljubljanskih radovednežev je prihitelo na pogo*
rišče. Med prvimi je prihitelo na pomoč ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Ko je društvo stopilo v akcijo, jeli so eksplodirati sodi drug za drugim in že; lezni kosi so leteli na vse strani. Gasilstvo se je moralo umakniti in ščitilo je lc šc barake v bližini požara, v katerih je begalo preplašeno prebivalstvo. Vse cksplo= zije so šle kvišku, deveta pa je butnila v vodoravni smeri in pokosila jc šest članov ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva: tov. Žargija, Levca, Klan--šeka, Zgonca, Permeta in Košička. Žargi jc obležal mrteiv na mestu, Levec je dobil smrtno rano na glavi ostali pa so bili poškodovani več ali manj po rokah in nogah. Društveni reševalni oddelek je zvozil ranjence v deželno bolnico, tov. Levca naravnost na operacijsko mizo. Zdravniki so si prizadevali vse, da rešijo ponc; srečence, toda pri tov. Levcu je bilo prizadevanje brezuspešno; štiri dni po nezgodi je podlegel nevarni rani. Pretresljiv dogodek je učinkoval na gasilstvo in na prebivalstvo vobče in vse se je trudilo, da padli žrtvi Žargija in Levca spremi na dostojen način k večnemu počitku.
Dne 17., 18. in 19. julija 1920. je praznovalo dru* štvo 501etnico svojega obstoja. Ob tej priliki se jc na predlog takratnega načelnika društva Janka Hoj a na iemnovalo častnim članom društva takratnega mest= nega župana dr. Ivana Tavčarja, ki ni zamudil nobene prilike, da ne bi kot skrbni oče čuval nad ljubljanskim prostovoljnim gasilstvom. Poleg njega se je imenovalo častnim članom tudi pokojnega Frana Barleta ter še živeče člane Frana Medica, Ivana Permeta in Josipa Lapajnerja.
Pri petdesetletnici društva je bilo zastopanih sta slovenskih gasilnih društev, 30 društev iz Hrvatske eno iz Bosne in več zastopnikov iz bratske Češke.
V naslednjih letih jc bilo društvo, kakor vedno budno na straži za dobrobit mesta in prebivalstva. Pod vodstvom nepozabnega Frana Barleta in Janko Hojana se je članstvo temeljito izurilo za nastope pri najne* varnejših požarih.
Jugoslovanska gasilska zveza, v kateri so sodelo* vali društveni člani Fran Barle, Josip Turk, Janko Ho* jan in Fran Pristovšek, je pridobila na moči ter se /e do leta 1928. razširila na vse ozemlje sedanje Dravske banovine. Ni pa še bilo izvršeno vse delo, ko jc neusmi* Ijena smrt dne 23. maja 1928. iztrgala iz vrst gasilstva najzaslužnejšega gasilca, pokojnega starosto Frana Barleta. Kako je bil pokojni starosta priljubljen sloven« skim gasilcem je najlepše pokazal impozanten pogreb, katerega so se udeležili zastopniki vseh gasilnih dru= štev.
V letu 1928. si je društvo nabavilo najmodernejšo motorno brizgalno, ki je bila blagoslovljena dne 29. junija 1929. K nabavi te brizgalne je po zaslugi sedanjega župana dr. Dinka Puca v veliki meri prispevala mestna občina ljubljanska. Za zasluge, ki si jih je stekel v teku svojega županovanja zn društvo župan g. dr. Puc, gn je društvo na svojem občnem zboru dne 2. marca 1930. imenovalo za svojega častnega člana.
Na istem občnem zboru je bila izvoljena nova dru* štvena uprava, ki jo tvorijo danes:
1. načelnik Josip Turk,
2. poveljnik Milko Hojan,
3. namestnik Fran Mežek,
4. tajnik Engelbert Gostiša,
5. I. blagajnik Stanko Pristovšek,
6. II. blagajnik Karol Blatnik,
7. četopoveljnik Tone Hojan,
8. četopoveljnik Ciril Goričan,
9. četopoveljnik Maks Ižanc.
10.	pobočnik Janko Vidmar.
Društvo šteje danes 72 članov in je preskrbljeno z najmodernejšim gasilnim orodjem, tako, da je sma* trati požarno varnost mesta Ljubljane in okolice z*1 povsem zajamčeno.
Milko Hojan.
Na grobu Fr. Barle-a.
Slavenska brada dolaze, slavlje se veliko sprema, a Tvoje je srce usnulo i Tvoja su usta nijema . . .
I makar je srce umrlo i tijelo Ti prekriva tarna,
Tvoja se duša prenula i lebdi danas med nama.
Djela nam tvoja govore i spomen na Te je živa; brada su grob Ti posula cvijecem sa slavenskih njiva.
Harna su srca podigla spomenik na grob Ti zdeni, slavenska braca došla su —
Tvojoj se klanjaju sjeni.
Bogumil Toni (Samobor).
Naš starosta.
Kdo ne pozna našega starosto tovariša Josipa Turka? Imel sem priliko z njim potovati in kamor smo prišli, povsod je našel dobre znance in prijatelje. Pov* sod ljubijo njegov neuktrotljivi temperament in nje« gov humor. 13a je dober gospodar, tega mu ne bode odrekel niti njegov največji nasprotnik. Ni čudež, da je pri teh lastnostih že v. mladosti bil v gasilskih vrstah. Ob teh slavnostnih dneh mu hočem posvetiti tudi nekaj skromnih vrstic in naj bo prepričan, da zna gasilstvo ceniti njegovo tiho delo.
Ljubljančan z vsem srcem, se je porodil dne
10.	aprila 1865. v Ljubljani. Leta 1901. ga je izvolilo ga* silno društvo za pobočnika, leta 1904. za svojega taj= nika. 4. junija 1904. je pa bil izvoljen za društvenega podnačelnika. 'Dne 28. novembra 1913. je bil izvoljen za načelnika Kranjske gasilske zveze in takoj prihodnje leto ga je tudi domače društvo izvolilo za svojega na* čelnika. To mesto zavzema še danes. Dne 28. marca 1915. je bil imenovan za ravnatelja rešilnega oddelka
in dne 11. novembra 1915. odlikovani s častnim znakom Rdečega križa. Dne 1. junija 1919. je bil izvoljen za
II.	podstarosto JGZ. V letu 1925. ga je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje in z zlato kolajno za državljanske zasluge, v letu 1926. pa s srebrno svetinjo za 251etno delovanje na gasilskem polju. Po smrti staroste tov. Barleta je bil izvoljen za starosto JGZ in podstarosto Vseslovanske gasilske zveze. V letu 1929. ga je odlikoval predsednik ČSR z redom Belega orla. Kakor so ga druge slovanske gasil* ske zveze imenovale za svojega častnega člana, mu je letos tudi naša zveza poklonila najvišje svoje prizna* nje s tem, da se ga je soglasno imenovalo častnim čla* nom. Končujem z željo, da ostane še nadalje tako vnet pobornik gasilske misli.	Lj.	M.
Franc Doberlet — oče kranjskih gasilcev.
»Gasilski vestnik« iz leta 1916. piše:
V odborovi seji dne 15. aprila 1916. je predsednik Kranjske deležne gasilske zveze gospod Anton Be* 1 e c pravil: Presunilo me je, ko sem čital v novinah, da je svetnik g. Franc Doberlet ohromel in da je popolnoma osamljen. Bil sem njegov učenec in veliko se.imam zahvaliti njemu. Ko smo ustanavljali Kranjsko deželno gasilsko 2vezo, sem ga obiskal in mu kot svo* jemu prijatelju razodel naš namen. Takrat ni kazal no* benega nasprotstva nasproti novi organizaciji, temveč dal mi je več pametnih nasvetov, ki smo jih tudi upo* števali in se ravnali po njih. — Svetnik Doberlet se je posvetil, umaknivši se iz javnega življenja, popolnoma delu za naša gasilna društva. Z neutrudnim delom si je zaslužil ime očeta kranjskih gasilcev. Njegove za* sluge za razvoj in prospeh gasilstva v naši domovini so nevenljive. ;— Po zadnji deputaciji me je večkrat vabil k sebi. Zdi se mi, da je bil to očetov glas: oče bi se še rad pogovoril s sinom. Nisem mislil, da je že tako pri koncu. Notica v »Slovencu« me je na to opozorila. Sklenil sem, obiskati očeta kranjskih gasilcev v naj* krajšem času. — — — Trije tedni še niso pretekli, ku* kavica je zapela, a očeta kranjskih gasilcev ni našla več med živimi: 5. majnika t. 1. je zatisnil v Ljubljani za vedno oči svetnik g. Franc Doberlet. O tem piše »Slovenec«: »Po večletnem bolehanju je v starosti 85 let umrl svetnik g. Franc Doberlet, tovarnar pohištva in tapetnik, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono in brez krone, častni meščan deželnega stolnega mesta
Franc Doberlet.
Ljubljane in častni član več gasilnih društev. Rajni Doberlet je ustanovil ljubljansko gasilno društvo, ka* teremu je načeloval nad 30 let. Kot tak je bil sila dela* ven in vesten, zato se je društvo lepo razvijalo in na* predovalo. Ustanovil je tudi Zvezo gasilnih društev in je bil mnogo let njen predsednik. Zadnja leta je ope* šal. Ker ni mogel hoditi, je bi! navezan na svojo bol* niško sobo, kjer je sameval otožen, ker se je čutil za* puščenega. Bil je pa rajni Doberlet znan med gasilci križem vse dežele. Saj je množica gasilnih društev, zlasti starejših, njegovo delo. Zato mu gre po vsej pra* vici naslov ustanovitelja in očeta kranjskega gasilstva. Vse njegovo življenje’ je bilo posvečeno delu za javni blagor, zlasti za gasilstvo. V zgodovini kranjskega ga* silstva bo njegovo ime trajno blestelo. Čast in slava njegovemu spominu, njegovi duši pa večno plačilo nad zvezdami!«
Pogreb se je vršil v nedeljo 7. maja 1916. popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti v Frančiškanski ulici k Sv. Križu. Udeležilo se ga je tudi mnogo gasilcev; še več bi jih bilo prišlo, toda številnejšo udeležbo so onemogočile obstoječe prometne razmere; saj iz tega razloga tudi nismo mogli pravočasno obvestiti naših gasilnih dru* štev. Našo zvezo je zastopala deputacija zveznega od* bora ter zastopniki gasilnih društev: Št. Vid nad Ljub* ljano, Vižmarje, Tacen, Ježica, Črnuče, Vrhnika, Vrd in Dobrova.
Pokojni svetnik Doberlet je bil obče znan in kaj priljubljen meščan v Ljubljani, kakor piše »Ilustrirani Glasnik«, ki je prinesel tudi njegovo sliko. Rajnki je bil rojen Trnovčan, poln smisla za delo, veselega, do* vtipnega značaja, mehkega srca in odprtih, radodarnih rok, kakor vse njegove sestre, od katerih je še edina Liza, ki je bila skozi 50 let nabiralka darov za trnovsko cerkev sv. Janeza Krstnika. Vedno vnet ljubezni do bližnjega, upamo, da je pri Bogu prejel zasluženo pla* čilo. Z njim je legel v grob eden starih, pristnih, sedaj že sila redkih Trnovčanov ljubljanskih. — Pokoj nje* govi plemeniti duši!
Vpliv razvoja gasilstva na elementarne nesreče.
Okoli druge polovice prejšnjega stoletja so sc za* čela ustanavljati po vsej Evropi prostovoljna gasilna društva. Ni bil slučaj, ki je dovedel človeštvo do tega, da so se zbrali ljudje, ki naj preprečijo razširitev ognja, ki je uničil .v prejšnjih stoletjih toliko nacional* nega premoženja.
Bolj ko se širi gasilstvo in čim popolnejše orodje se mu nudi, tem uspešnejši je boj proti ognju. V prejš* njih stoletjih nastali požar je uničil mesta in sela. To je danes skoro nemogoče. Pogostim požarom pa je bil tudi vzrok to, kako so bila stavljena ali zidana mesta. Poglejmo si, kako so izgledala ta mesta! Ulice so bile krive, kajti nihče ni gledal na njih enakomerno izpe* ljavo. Vsak je zidal po svoje. Obrtniki in trgovci so imeli svoje prodajalne in delavnice na ulici — tako so postale ulice še ožje — da celo svinjske hleve so po* stavljali na ulico. Ulice niso bile tlakovane in neraz* svetljene, nesnage je bilo po ulicah dovolj, saj so go* spodinje zjutraj, ko so izpraznjevale nočno posodo, vsebino izlivale kar na ulico. Meščanske hiše so bile iz lesa, pokrite s slamo ali pa s skodlami, drugo nad* stropje je segalo češče preko prvega na ulico. Ognjišča so bila še nepopolna, dimnikov niso poznali še v 13. sto* letju ne. Ogenj so imeli sredi hiše v jami pod streho in da je mogel dim odhajati, je bila nad jamo v strehi luknja.. Ko so šli spat, so pokrili jamo za ogenj z lese* nim pokrovom. Nevarnost požara je bila velika in ob* lasti so izdale zelo težke naredbe. Ob gotovi uri zvečer se je moral pogasiti vsak ogenj. Po naredbi iz leta 1068.
je v to pozival večerni zvon in gorje tistemu, ki se ni pokoril, kajti težke so bile kazni, ki jih je moral trpeti oni, pri katerem sc je našel še po zvonjenju ogenj. Ne* varnost ognja je bila v teh krajih zelo velika. Poleti, ko je pripekalo vroče solncc ter so se izsušili leseni deli hiš, je povzročila majhna iskrica, da je bilo naenkrat vse polno poslopij v plamenu. Na gašenje ni nihče mi* slil. Rešiti je bilo treba svoje in svojih življenje. Na* enkrat so se napolnile ulice z begunci ter so se dosti* krat zaphalc in marsikdo je izgubil življenje v gneči.
In tako je bilo v vseh državah. Posamezne države so začele izdajati predpise za gašenje, ki so bili po ve* čini povsod skoro enaki. Najstarejši gasilski red iz leta 1433. pravi: Kogar — najsibode mož ali žena — hiša začne goreti, mora ta, ki v njej stanuje, kričati in kli* eati na pomoč itd.
Namesto da bi ljudstvo mislilo na obrambo, je zaupalo rajši raznim vražam. Ogenj so smatrali povsod kot kazen božjo in še leta 1876. se je v Nemčiji izrekel neki protestantovski duhovnik iz lece proti zavaroval* nicam, češ, te so le zato, da ubranijo človeka kazni božje. Pa ni bil ves svet tako zabit. iNeki duhovnik je pripravil svoje župljane do tega, da so si nabavili stre* lovode. Pa se najde 'župljan, ki je tudi mislil, da je ogenj kazen božja ter vpraša nekoč župnika: »Če si bomo vsi nabavili strelovode, kako bo potem še mogel Bog kaznovati ljudi?« Kratko se je odrezal župnik rekoč: »Z neumnostjo!« Ako vse to upoštevamo, ni čuda, da ljudstvo požarov ni gasilo, temveč .begalo sem in tja. Ko ima danes skoro sleherna vas svojo 'brizgalno, je bila ta v tistih časih skoro še neznana lin je bilo gaše« nje ognja v starih časih zelo otežkočeno.
Neki obrat v boljše za gasilstvo se je začel z letom 1842., ko je pogorelo neko veliko mesto. Sedaj so začeli premišljevati in različni poizkusi so dovedli do tega, da smo v gasilstvu napredovali tako rapidno. Ze leta 1846. se je ustanovilo v Evropi prvo gasilno društvo, ki je bilo dolgo vzor novoustanovljenim gasilnim dru* štvom. Prišel pa je tudi čas, ko je neka 'država z dru* gimi društvi vred zatrla tudi gasilna društva. Telovadna društva, ki so prišla daleč po svetu, so si o priliki svo* jih nastopov tudi ogledala priprave gasilnih društev ter so prinesla glas o tem v svojo domovino. Doma so se zopet našli človekoljubni ljudje, ki so se združili in ustanovili gasilna društva. Iz tega vzroka najdemo prva društva v mestih, kakor Ljubljana, Ptuj, Laško, Mari* bor itd. Počasi se je ideja organizirati pomoč pri ognju razširila tudi na deželo in to posebno po svetovni vojni.
Čim bolj se širijo gasilna društva in se modernizira njih orodje, tembolj varno bo človeško imetje. Prišel bo čas, ko bode človek lahko zaspal brez skrbi z za* vestjo, da čuva nad njegovim imetjem prostovoljno gasilstvo. V naslednjem pa hočem naslikati nekaj ve* likih požarov, ki so uničili ogromno nacionalnega prc* moženja in nas uče, da strnemo tembolj naše vrste v pomoč trpečemu.
Mesto Slovenjgradec po požaru L 1903.
Mesto Slovenjgradec je pogosto trpelo zaradi požarnih nesreč. Najhujši sta bili v letih 1632. in 1903.
Dne 12. aprila 1632. je po neprevidnosti neke go* spodinje nastal ogenj, ki je razen cerkve Sv. Duha, si* rotišnicc in Rottenberger*stolpa vpcpclil vse mesto. Pri tem požaru so tudi zgoreli takratni mestni sodnik Krištof Progi, njegov sin ip ^ drugih oseb.
Dne 10. maja 1903. (nedelja) pa je nastal v mestu požar, ki je uničil 88 objektov. Goreti je pričelo ob
2.	uri popoldne v »Cerkveni ulici«. Ker so bile malone vse hiše s iškodljami krite in je nastal močen južni veter, se je ogenj razširil tudi na »Glavno ulico«. Rp zen hiše trgovca Winklerja je požar uničil vsa poslopj11 tega dela mesta. Vsled viharja sc je razširjal s tako hitrostjo, da so ljudje komaj rešili svoje življenje, (do* veških žrtev sicer ni bilo, pač pa je poleg drugega zgo*
Slovenjgradec: Pogorišče Cerkvene ulice po požaru leta 1903.
rela tudi vsa živina. Številnim gasilnim društvom ter vojaštvu iz Maribora in Celja se je po skoro dvadncv* nem naporu komaj posrečilo pogasiti požar, ki ga je baje povzročila zlobna roka požigalca.	L.	K.
Mesto Ptuj žrtev ognjenih elementov.
Leta 1684. dne 8. maja je izbruhnil v Ptuju požar, ki je vpepelil vse mesto s cerkvami, mestno hišo, žup* niščem in vsemi arhivi. Pri tem je zgorelo tudi 36 ljudi.
Leto 1744. je bilo za Ptujčane zopet prav žalostno, kajti 20. septembra je pogorelo v spodnjem mestu 79
Spomenik na čast sv. Florijanu, postavljen po prebivalcih mesta Ptuj po velikem požaru 1.1744.
hiš, katera nesreča je napotila meščane, da so postavili na javnem prostoru 1745. leta sv. Florijanu na čast soho, ki so jo leta 1761. obdali s skupino raznih svet* nikov.	1	■	1	\
Leta 1805. je izbruhnil v hlevu gostilne pri »Črne« mu zamorcu« vsled nesrečnega ravnanja s svečo požar, ki je spravil v nesrečo 24 posestnikov in so pogorela ob Dravi vsem mesarjem prodajna stojišča.
Še danes se najdejo posledice tega požara, ker so morali nekatere hiše Ičisto podreti in jih niso zopet po* stavili, druge so morali zopet za eno nadstropje znižati in stolp mestne cerkve so morali popolnoma podreti.
Dobrosrčni meščani mesta Maribor so iz tega vzroka dovolili Ptujčanom, da so smeli svoja vina mit* nine prosto voziti skozi Maribor, cesar Leopold I. pa jim je iz tega vzroka leta 1687. odpustil 12.078 goldi* narjev davkov.
Komaj so postavili po tem požaru na novo hiše, ne da bi se zacelile rane, ki jih je zadala ta nesreča, je zopet izbruhnil 8. oktobra leta 1705. požar, ki je uničil razen 4 meščanskih hjš in samostanov vse mesto, pri čemur so sc celo stalili zvonovi in padli raz zvonik. Cesar Jožef I. je na podlagi te ponovne nesreče odpu* stil za 5 let letno 1200 goldinarjev davkov. Ob tej pri* liki je izdala vlada za mesto Ptuj dne 26. oktobra leta 1705. posebni požarni red in zapovedala 6. julija 1708. odstranitev strelišča, ki se je 'nahajalo poleg minorit* skega samostana.
Sploh so bili v 17. in 18. stoletju v Ptuju požari na dnevnem redu, tako je pogorelo 20. decenfibra 1710. leta v Gospodski ulici in v njeni okolici 32 hiš.
JAKOB SOKLIČ:
Ogenj.
Lepa poletna noč. Dolgo smo sedeli pred hišo in sc pogovarjali. Enajsta je odbila, ko smo se podali k počitku. Zaspal sem močno in globoko...
Kar naenkrat krik. Po cesti beži in se širi na vse strani: Gori!... Rog se oglasi žalostno, zategnjeno... Skočil sem pokonci in odprl okno. Pogled je obstal na cerkvi. Velika, lepa stavba vsa v čudni svetlobi. Zakri* čal sem: »Cerkev gori« — in zbežal iz hiše. Stric me je ustavil: »Žaga gori...« Pogledam proti žagi. Žaga in ve* liko skladišče v strašnem ognju. Ogenj grozno ožarja vso vas, posebno cerkev.
Hitim do žage. Visok plamen je plapolal proti nebu, iskrilo se je na vse strani. Hiša, delavnica in skla* dišča en sam ogromen, grozen plamen ...
Ljudje so begali okoli pogorišča, kričali in skušali pomagati. Pa že so dospeli gasilci in pričeli požar orne* jevati. Toda, ogenj je bil že preveč razširjen, sosednja hiša se je vnela. Zasopljeni so pripeljali gasilci briz* galno na kraj nesreče. Visok pramen vode je švignil na streho in preganjal plamen.
Pogumni ognjegasci so bili že na strehi, trgali go* reče deske in jih metali v vodo. Polno ljudstva se je nabralo okoli žalostnega pogorišča, vsak je pomagal po svojih močeh. Iznašali so iz hiše pohištvo, obleko in vse, kar je bilo mogoče. Domači so bili tako preplašeni in ostrašeni, da si niso vedeli nič pomagati. Žena je jadikovala in tolažila jokajoče otroke, mož je spravljal iz hlevov živino.
Kar naenkrat zakriči žena: »Mati! Joj. mati so še v hiši!« — V razburjenosti in strahu so pozabili na staro bolno mater, ki je ležala v zgornji sobici. »Mati!« za* kriči žena in sc zažene v gorečo hišo. Sosede so jo prijele: »Saj vidiš, da ne moreš nikamor!« Bila je že vsa hiša v ognju ...
Tedaj pa plane načelnik gasilcev, mlad in pogumen mož v gorečo hišo. Krik za njim, a on ne posluša, am* pak neustrašeno beži v plamen ... Vse je preplašeno čakalo, kaj bo. Kmalu sc iz plamenov prikaže gasilec. Na rokah nosi bolno starico v beli srajci... Kdor je videl ta prizor, ga ne bo nikdar pozabil... Sredi noči strahoviti požar in v tem ognju gasilec z bledo, umirajočo ženico na rokah!
Vrli gasilec sc poda še enkrat v hišo, da bi rešil stariei tudi obleko. Srečno se je vrnjil iz hiše s polnim naročjem obleke. Ko pa stopi pogumni mož med vrata, se z velikim hruščem poderejo podboji in padejo gasilcu na glavo. Padel je. Krvavega so odnesli... Toda, ni še preteklo pol ure, ko sc je obvezan vrnil nazaj lin vodil gašenje. S svojimi možmi je rešil vas požara.
To so junaki! Nc hoje sc ognja in nevarnosti, požrtvovalno gredo v nevarnost' za svojega bližnjega in postavljajo zanj v nevarnost svoje lastno življenje.
Še tistega strašnega požara na Koroški’ Beli za časa vojne naj se spomnim! (1917.) V zraku so brneli zrako* plovi, bombe 'so udarjale, v goreči vasi pa so malošte* vilni gasilci neustrašeno pomagali domačinom reševati domove. Z lastno nevarnostjo je gas:lec pomaga! uu* hovniku jz goreče cerkve rešiti Najsvetejše ...
*
Božjega junaka, Gospodovega mučenca sv. FlorU jana, zavetnika gasilcev, prosimo, naj nas varuje čast nega in večnega ognja. Prosimo ga pa tudi. naj vzbudi veliko četo svojih vitezov, vrlih gasilcev, ki bodo čuvali naše domove ob ognjeni nevarnosti.
avtorpobilno brizgalno, ki je bila ena izmed prvih v Sloveniji. Konjska priprega, katera se je do tedaj upo* rabljala, je odpadla in se uporablja samo še za cestc, ki n;so urejene za težko avtomobilsko brizgalno, n. pr. na
Poklicno gasilstvo "mesta Ljubljane.
Z naglimi koraki razvijajoča sc tehnika, vedno nove po prevratu porajajoče sc ustanove in naprave so zahtevale veliko večjo požarno varnost prebivalstva, industrijskih, obrtnih in trgovskih naprav. Tej varno* sti primerno so morala večja mesta urediti požarno policijo in požarne naprave. Mestna občina ljubljanska jc vedno uvaževala velik pomen prostovoljnega gasil* stva in velike zasluge, ki si jih ie pridobilo za varnost ljubljanskega mesta in prebivalstva. Velik altruizem, na katerega v današnji dobi v malodane nobeni dru^i korporaciji ne naletimo, mu je pridobil nevenljivih zaslug. •	;	i) } ' '	1
Vendar se od mož, ki morajo čez dan skrbeti za svojo družino in si težko služiti svoj vsakdanji kruh, nc more zahtevati tiste pripravljenosti in popolnosti, kakor od ljudi, ki so za to plačani. Mestna občina ljub* ljanska ie bila primorana oskrbeti si kader vedno pri* pravi jenih ljudi, ki na vsak migljaj priskočijo na pomoč v sluča ju požara ali drugih nesreč. Julija leta 1922. pod županovanjem dr. Periča jc ustanovila poklicno gasilstvo. Prva gasilska straža jc obstojala iz 10 mož in prvi njih nadzornik in poveljnik je bil rajni Ivan Kološa, ki se je z veliko vnemo in veseljem vrgel na organizacijo poklicnega gasilstva. Začela se ie tedaj nova doba v gasilski službi in požarni policiji. Požarna nolicija je ena važnih nnlog samounravnih občin in to ie mestna občina obdržala po podržavi jenju policije. Poklicni gasilski urad je takoj dobil moderno motorno
M ;vX-., V (. >••«
IVAN FURLAN vodja ljubljanskega poklicnega gasilstva.
Barju. Ta naprava omogoča gasilstvu najdalje v teku 5 minut po signaliziranju požara priti na kraj nesreče.
Moderne tehnične in kemične iznajdbe, katere vplivajo na gasilsko stroko, je mogoče od sedaj naprej uporabljati v primeru požarov, ker se moštvo z vsako*
%
fžVKB Ufi
-•-i
	
Poklicni gasilci mesta Ljubljane.
dnevno šolo seznanja z novimi in modernimi prido* bitvami.
Gasilska straža, ki je leta 1922. štela 10 mož, se je morala kmalu povečati tako, da šteje danes 22 mož s poveljnikom g. Furlanom vred. Pripominjamo, da se je takoj z ustanovitvijo poklicnega gasilstva reorganizi* rala tudi reševalna postaja, katero se je prideš lilo poklicnemu gasilstvu.
Ker so socialne naloge čim dalje večje, razmere čim bolj komplicirane, rešilna postaja v prvotni ure* ditvi ni mogla biti kos svoji nalogi, ko je obstojala iz navadnega voza s konjsko vprego ter dveh bolehnih reševalcev. Danes je to praktična, lepa naprava, ki se* stoji iz dveh avtomobilov poleg dosedanjih rešilnih voz in osmih mož, ki se menjajo v službi. Rešilna po* staja posreduje in pomaga ne samo Ljubljani, temveč vsej Dravski banovini. Koliko ljudi je, ki bi morali biti hvaležni tej napravi, ker jim je rešila življenje ali pa pomagala k hitremu zdravljenju, ker jim je nudila ta* kojšnjo pomoč, lahko in udobno vožnjo. Nešteto je primerov nesreč, kjer je ona hitela, veliko ljudi, katerim je omagala volja do življenja, pa jih je rešila in vrnila svojcem, neštetim je olajšala težke bolečine, rešilna postaja je samo pomagala in reševala.
Zato z vso pravico zasluži ime, katero nosi.
Kako važna institucija je poklicno gasilstvo z re* šilno postajo, bo prebivalstvo šele s potekom časa umelo, kajti mnenje o njeni dobroti je žalibog do danes samo še le mnenje posameznikov. Upajmo, da bo to kmalu mnenje splošnosti.	I—j.
Najlepše je ljubezni delo, uči življenja nas razpelo!
Razvoj slovenskega gasilstva na Spodnjem Štajerskem.
Dramilci narodne zavednosti izza slovenskih ta* borov so pripravljali pot slovenskim čitalnicam in Na* rodnim domom v ponemčenih trgih in mestih, kjer so se vzgajali narodni borci za pravice in enakopravnost našega jezika.
V tisti dobi so se pretvarjale občinske »Požarne straže« v samostojne »Požarne brambe«, pozneje nazi* vana gasilna društva, seveda samo z nemškim povelje* vanjem, ker so ž njimi gradili Nemci in njih zvesti oprode stebre za most preko slovanskih pokrajin od Belta do Adrije. Toda samo 19 let je trajalo to snova* nje nemoteno brez odpora Slovencev. Leta 1889. je proglasil naš nestor slovenskega gasilstva, tedanji dru* štveni načelnik Širca Josip v Žalcu slovenski po* veljevalni jezik ter ostal s svojim bratrancem R o b 1 e * kom Fr. poleg peščice zvestih somišljenikov na vež* bališču, dočim je večina članstva obrnila društvu hrbet. Prav kmalu je prebolelo društvo to težko krizo ter oja* čeno z novimi narodno*zavednimi člani nadaljevalo svoje delo v novem pravcu. Vežbalo je po njegovem vežbovniku, podobnem onemu, katerega je deset let prej sestavil za svoje novo društvo njegov vrli gasilski tovariš Merhar Nace v Dolenji vasi pri Ribnici.
Zgledu odločnega taborjana Širce je sledilo mnogo zavednih načelnikov širom Spod. Štajerja, ki so pre* obrazili svoja društva v slovenska, da je mogel misliti po nadaljnjih 10 letih na ustanovitev »Zveze sloven* skih požarnih bramb za Spod. Štajersko« s sedežem v Žalcu. S pomočjo občinskega tajnika Kača Ivana in nadučitelja Petrička Toneta se je zveza usta* novila ter sprejela pod svoje okrilje peščico sloven* skih društev — 13 po številu. Po llletnem načelovanju
je prepustil vodstvo svojemu nečaku, zdravniku dr. Bergmannu, ki je s sodelovanjem tajnika Pri* stovška Franceta ustanavljal nova in pridobival preorijentirana društva pod okrilje slovenske zveze. V lptu 1914. bi se že mogla izvesti ustanovitev Gasilskih žup, a namesto glavne skupščine v Mozirju, je bila od* rejena mobilizacija za svetovno vojno. Do preobrata je naraslo število članic na 63 društev. Prva GŽ je bila ustanovljena leta 1919. za ptujski srez v Narodnem domu v Ptuju.
Po ~201etnem plodonosnem človekoljubnem, hkratu narodnp*obrambnem delovanju je prenehala iob usta* novitvi Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana.
Vzporedno z Žalcem se je prav razvijala Muro* poljska gasilska zveza s sedežem na Cvenu pri Ljuto* meru, kateri je načeloval Rajh Joško ter je štela blizu 30 društev. Obe zvezi sta s svojimi zavednimi člani reševali poleg imetja in življenja bližnjikov tudi slovensko ljudstvo, ki se je v onem žalostnem času brezobzirnega ponemčevanja potapljalo v valovih nem* škega morja.
V spomin na ono zvezo s sedežem v Žalcu se je ustanovila GŽ Žalska, ki je danes naj večja izmed vseh ter šteje nad 50 dobro organiziranih in izvežbanih dru* štev. Letos se je tudi ustanovila nova Muropoljska ga* silska župa v spomin na nekdanjo zvezo istega imena.
P. F.
RICHARD R. ENGELSBERGER,
predsednik kongresnega odbora, načelnik Posavske Gasilske Župe, častni član češkoslovaškega gasilskega Saveza, zemske gasilske jed* note za Slovaško, bosanskodierceg. gasilskega Saveza, hrvaško*sla* vonske vatrogasne zajedniee, poljskega, francoskega, belgijskega gasilnega Saveza, itd. itd.
Je rezervni art. kapetan I. ki., načelnik sreskega gremija v Kr* škem, itd. itd.
Organizacja Obrony Przecizupozarowej zv Polsce.
Caloksztattem pracy obywatelskiej nad obronq przeciwpoza-rowq w Polsce kieruje Gtöwny Zwiqzek Straiy Poiarnych, ktöry zrzesza w sobie straže požarne, dziatajqce an terenie Panstzua.
Wtadzq naczelnq Glöwnego Zwiqzku Stražy jest Rada Naczelna, w sktad ktörej, na mocy statutu, wchodzq przed-stawiciele Wojewödzkich Zwiqzköw stražy z wyboru, oraz delegaci wtadz panstwowych, samorzqdowych i ubezpiecze-niowych. Na czele Rady Naczelnej Glöwnego Zwiqzku stoi obecnie Druh Inž. Stanislaw Twardo-Wojewoda Warszawski. Rada Naczelna Glöwnego Zwiqzku Stražy Požarnych Rzeczy-pospolitej Polskiej zbiera si$ czterokrotnie w ciqgu roku.
Celem bezpošredniego kierozvnictwa sprawami Zwiqzky — istnieje wybrany przez Radg Naczelnq — Zarzqd. W sklad Zarzqdu wchodzq Druhowie: Prezes Inž. St. Twardo, Vice Prezesi — Dr. J. Klarner i Dr. P. Wielgus, Sekretarz — Inž. St. Waligörski, Skarbnik — Dy r. E. Bartoszewicz, kustosz — Insp. Kl. Matusiak i Inspektor Naczelny — Sz. Jaroszewski.
Celem wykonywania specjalnych prac — powotane sq przez Radq Naczelnq do pomocy Zarzqdowi — Komisje: Organizacyjna, Techniczna i Wydawnicza.
Wykonawcq uchwal Zarzqdu i technicznym kierownikiem Glöwnego Zwiqzku Stražy — jest Inspektor Naczelny, ktöry ma do pomocy zorganizowane biuro. Biuro sklada siq z Wydzialöw: Prezydjalnego, Ogölno-Organizacyjnego, Inspek-cyjno-Wyszkoleniowego, Technicznego i Wydawniczego.
Glöwny Zwiqzek podzielony jest terytorjalnie na Zwiqzki Wojewödzkie, ktörych jest 15, przyczem jeden ze Zwiqzköw dziala jednoczešnie na terenie 3-ch Wojewödztw.
rFT-'l-oFyWl.	 i.
GASILNA VZAJEMNA ZAVAROVALNICA.
nameščena v gasilskem domu, Praga, slavi letos 30letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila od moravsko-šlezijskih gasilcev slovanske narodnosti Nje ustanovitelj je bil Tit Krška, ki je moral premagati ogromne težkoče. Izredno ovirana v poslovanju od proslulih avstrijskih oblasti, bilježi zavarovalnica kljub temu že v 1- 1901. svoj prvi čisti dobiček.
Že v letu 1902. je prevzela „Gasilska vzajemna" zavarovalni zavod „Unio Catholica“. V teku časa se je povzpela na 3. mesto med češkoslovaškimi zavarovalnicami.
Njen ugled je velik že spričo dejstev, da ima 50,000.000 Kč rezervnega sklada in da samo njena denarna darila gasilnim organizacijam prekoračajo vsoto od 5,000.000 Kč. Zavod zaposluje preko 250 uradnikov.
Struktura Wtadz Zwiqzköw Wojewödzkich jest analo-giczna do struktury Wtadz Glöwnego Zwiqzku; posiadajq one bowiem Rady Wojewödzkie i Zarzqdy.
Kierownikami technicznymi Zwiqzköw Wojewödzkich sq Inspektorzy požarniczy, w sprawach technicznych zaležni od Inspektora Naczelnego.
Zwiqzki Wojewödzkie, celem intensywnego i naležytego wykonywania prac nad rozwojem i usprawnieniem stražy na swoim terenie — dzielq siq na Zwiqzki lub Naczelnictwa Okrqgowe, z odpowiedniemi zarzqdami na czele. Zwiqzki Okrqgowe, terenowo pokrywajq siq prawie zawsze z powia-towemi, w wyjqtkowych wypadkach, gdy strazy na terenie jednego powiatu jest malo — Zwiqzek Okrqgowy dziala wtedy na terenie 2 lub wiqcej powiatöw. Ogölem Zwiqzköw Okrygowuch liczy si$ 184. Pracq technicznq, a wi§c organi-zowanie stražy, szkolenie kontrolorganizowanie Zjazdöw i Zawodöw i t. d. na terenach Okrqgöw — prowadzq Instruk-torzy požarniczy pod scislym nadzorem Inspektora Woje-wödzkiego. Instruktorzy požarniczy sq szkoleni przez Gtöwny Zwiqzek na specjalnych kursach.
Ogölna liczba czlonköw korpusu technicznego, a wiqc Inspektoröw i Instruktoröw bqdqcych w stužbie czynnej — wynosi obecnie 171.
W Zwiqzkach Okrqgowych zrzeszone sq straže požarne, ktörych ogölna liczba na terenie Rzplitej Polskiej wynosi na dzien 1. I. 1930 r. 8873 organizacyj. Každa straž požarna jest organizacjq samodzielnq dzialajqcq na podstawie statutu i rzqdzonq przez wtasny Zarzqd.
Czynnych czlonköw stražy liczy Glöwny Zwiqzek okolo 300.000, pozatem každa straž požarna posiada czlonköw popierajqcych, ktörych liczba wynosi przeciqtnie tylu, ilu jest czlonköw czynnych.
Wszysäy stražacy noszq ujednostajniony w kroju; ozna-kach —mundur. Za zaslugi na polu požarnictwa, tudziež za dzielnošč i odwagq sq odznaczani przez Radg Naczelnq pecjalnemi odznaczeniami, jak medalami i krzyžami.
EDMUND FIŠA.
predsednik upravnega sveta vzajemne gasilske zavarovalnice, 'župan mesta Bystrice nad]Pernštynem, Moravska. V polni svežosti stoji v 73. letu-
Kako razdeliti vaje in kakšne naj bodo.
F.	G., Trbovlje.
Izurjenost gasilstva je res prava in dvojna pomoč v nesreči, zato naj vsako društvo polaga naj večjo paž« njo na to, kako se vrše vaje, da dobi (članstvo res po« trebno prakso in veselje. Zamislil sem si sledeč pro« gram, ki se pa da vsestransko izboljšati.
Poveljnik vsakega društva naredi za vse leto se« znam vaj, določi naj kako in kje naj se vrše. Začnimo z zimsko dobo. V gasilski orodjarni se je v pozni jeseni vse očistilo, konserviralo (medenina in baker namaza« lo z raztopnino loja in olja), cevi na suhem shranile in sploh vse pripravilo za primer potrebe. Vaje v zimskih mesecih so na prostem nemogoče, zato se naj poišče primeren lokal (šola, telovadnica) in v te prostore skliče poveljnik vsaj enkrat na mesec signalno vajo, vrše se pa tudi predavanja o gasilstvu potrebnih temah. Tako se lahko ob nedeljah vrše te vaje od 2. do 4. ure in ne drži izgovor, da ni časa ali slično. Teoretično priprav« ljeni gasilci stopijo, ko se pojavijo prvi lepi spomla« danski dnevi in to vsaj vsako drugo nedeljo v mesecu pred gasilsko orodjarno k redovnim in orodnim vajam. Po okrožnici ali na krajevno običajni način sklicana vaja naj se vrši z vso strogostjo in točnostjo. Povelj« nik in načelnik naj bosta vedno med prvimi, kajti toč« nost je za gasilca najlepša čednost. Recimo vaja je bila določena na 4. uro popoldne, 5 minut pred napoveda« nim časom zatrobi društveni trobentač krajevni klic za zbiranje. Točno ob uri pa poveljuje poveljnik na«
stop, prešteje navzoče, zapiše v imenik za vaje navzo« če, tiste kateri so se oprostili in zanikrne, ki se vaje niso udeležili (glasom pravil z njimi postopati!). Na« vzoči poveljnik javi načelniku vse potrebno in potem porazdeli vajo v šolsko in skupno alarmsko. Pred vajo z orodjem, pa naj se vedno vrše vsaj *4 ure redovne vaje. Ta postonek je zato pravilen, ker so po vaji z orodjem gasilci zmučeni ali pa mokri. Torej redovne vaje vedno pred vajo z orodjem in te vaje naj se vrše kolikor mogoče z vso resnostjo, saj mlajši, katere še čaka vojaška služba, s tem le pridobe, starejši pa z do« brim zgledom pokažejo disciplino, katero gasilstvo po« sebno rabi.
Vaja z orodjem se naj vrši po sledečih načelih:
Večja društva razdele moštvo v oddelke plezalcev, brizgalničarjev, cevni in sanitetni oddelek. Šolska vaja posameznih oddelkov se vrši po predpisu vežbovnika in to naj velja za vse oddelke. Društva z motorkami dobe v najkrajšem času predpis o nastopu, sicer pa se lahko vadi po predpisih ročnih brizgaln. Naj večji po« men pa imajo posebno pri motorkah cevni oddelki. Od hitrosti tega oddelka je odvisna hitra in izdatna pomoč, zato naj bo cevni oddelek najmočnejši in sestavljen iz mlajših moči. Pri tem se naj polaga največjo pažnjo, kako se dajo hitreje razvijati cevi, kako smejo navoji ležati, imeti morajo pripravljene krpe i. dr. Plezalci in brizgalničarji vadijo ravno tako po predpisih vežbov» nika. Proti koncu vaje je pa dobro vse oddelke sklicati in napraviti skupno vajo na hitrost, in sicer brez po« veljevanja, samo s signali na trobko, piščalko in trom« bo, ter se tako praktično vadijo signalne vaje.
Da ne postanejo vaje enolične, je dobro, da si vod= stvo zamisli v kraju objekte in narede sporazumno z gospodarjem vaje (alarmne vaje). Seveda se mora vedno
VLADIMIR BRUNNER,	LADISLAV	ADAM,
generalni ravnatelj centrale gasilske zavarovalnice v Brnu. Deluje	ravnatelj podružnice »Hasičske vzajemne zavarovalnice« za Češko
v tem zavodu 27 let. V tem času se je povzpel od uradnika prakti»	v Pragi. Prisednik centralnega odbora »Češke zemske gasilske jed»
kanta na vodilno mesto tega ponosnega zavoda. Velja za enega	note«. Ima izredne zasluge pri sezidanju ponosnega Praškega Ga»
najzmožnejših med češkoslovaškimi zavarovalniki.	silskega	doma,	katera	stavba	ima	9	nadstropij.
upoštevali, da se nikomur ne dela škoda ali pa da brezmi« miselno poliva z vodo. Pri takih vajah gre le za ugoto« vitev časa, ki se uporabi, da se vodni curek pokaže na označenem objektu. Tudi nočne vaje so priporočljive in to okoli 9. ure ponoči. Pri teh vajah se potem lahko opazijo razni nedostatki (če ni svetiljk ali sveč). H koncu še vaje dveh ali več sosednih društev, oziroma župne vaje, ki so pa posebno tam potrebne, kjer so na« selbine oddaljene daleč od potokov in rek, da dovedejo s kombiniranjem iz brizgalne v brizgalno vodo. Taki poskusi so se zelo zadovoljivo obnesli, zato poskušajte in se ravnajte po teritoriju. Vsak kraj ima svojo po* sebnost. Treba je vaje in prave preudarnosti in ta ;e mora zahtevati od vodstev gasilnih društev.
Marsikaj bi se še dalo pisati o vajah. V bodoče se bo pa tudi javno izvedelo, katero društvo to svojo dolžnost zanemarja, ker banska uprava bo glasom od* redbe prepovedala podpore in slišalo se bo, da je to ali ono društvo zaradi malomarnosti — preminulo! Upaj« mo vsaj, da v naši zvezi ne bo takih gasilcev, najmanj pa društev. Kot prostovoljci hočemo in bomo delali. Ta obljuba naj bo dana ravno ob priliki, ko odkrivamo spomenik našemu največjemu idealistu, gasilcu Barletu.
Gasilstvo in samaritanska služba.
Ko si ustanavljajo naša prostovoljna gasilna dru* štva rešilne oddelke ter nabavljajo potrebna nosila ali rešilne vozove, oziroma avtomobile, je potrebno, da si ogledamo malo našo samaritansko službo. Predvsem pa si oglejmo, kako je bilo v prejšnjih časih pri nas oskrbljeno s samaritansko službo. Urediti prvo pomoč v pravi smeri, je zahtevalo mnogo požrtvovalnega dela.
Pri nas so se začele šele v drugi polovici prejšnjega stoletja ustanavljati organizacije, ki naj po gotovem načrtu pomagajo ponesrečencem, preden jim nudi prvo pomoč izurjen zdravnik. Saj je že v človeški naravi, da pomagamo ponesrečencem. Toda vprašajmo se, kak* šna je takšna pomoč! Dostikrat dosežemo ravno na* sprotno, kar smo hoteli. Na ta način napravimo lahko ogromno škodo. Velika je že škoda, če z nepravilnim zapravljanjem vode napravimo na gorečem poslopju še večjo škodo kot ogenj, ampak še 'večja je škoda, če ponesrečencu pomagamo tako, da čuti potem vse svoje življenje posledice prve pomoči v nesreči. Ni moj namen karati to radevoljno pomoč, ki je bila sicer nujna, a brez potrebne izobrazbe, kajti ni ysakdo poklican pomagati, čeravno bi bila želja, da je vsak človek toliko izobražen, da lahko uspešno pomaga pri nesreči. Pa tudi dobro voljo treba priznati in ne smemo karati ne? rodno storjene pomoči. Ali bodete zamerili materi ali očetu, ki je otroku, padlemu pri igri, obvezal rano s kak* šnim platnom, ki je ležalo že leta in leta v omari ali pa pritisne na svežo rano takozvani angleški obliž?
Večje važnosti je vprašanje prve pomoči pri teh, ki se poškodujejo pri izvrševanju svojega poklica. Tukaj bodi prva pomoč pravilna in na mestu, da tako ohranimo delazmožnost ponesrečenca. Dostikrat bomo preprečili s pravilnim ravnanjem težke posledice: ka* kor zastrupljenje krvi ali kaj drugega.
Našli so se zdravniki, ki so na podlagi svojih izku* šenj učili, kako je postopati pri nesrečah in začeli so ustanavljati samaritanska društva. In kdo je bolj po* klican nuditi prvo pomoč, kot gasilec, ki si je zbral ge* slo v »Pomoč bližnjemu«. Tesno je združena z gasih stvom samaritanska služba. Ne samo pogasiti ogenj, temveč rešiti ogroženo človeško življenje, je mnogo» krat naš vzvišeni cilj. Zavest in hiter sklep «ta premno* gokrat potrebna, da v času, ko je vse razburjeno, pra* vilno pomagamo. In človeško življenje ni v nevarnosti le pri ognju, temveč še bolj pri raznih drugih nesrečah, kakor eksplozijah, zasipih, povodnjih itd.
Razumljivo je in tok časa to zahteva, da izobra* zimo vsakega gasilca tako, da ve, kako mu je postopati v prvi sili. Ker pa ne more v primeru požara vršiti vsak
gasilec te službe, zato pa je nujno potrebno, da določi vsako društvo vsaj po 2 gasilca, k;i vršita samaritansko službo. Večja, posebno mestna društva pa imajo po* sebne rešilne oddelke. Tem članom moramo nuditi te* meljito izobrazbo. Prepričan sem, če se vršijo tečaji za samaritansko službo (kjer to ni mogoče po društvih — vsaj po župah), bo te vodil zdravnik radevolje in brezplačno. Gasilcem, ki jih določimo za samaritansko službo, moramo oskrbeti vso potrebno opremo. Sve* tovna vojna je našla gasilstvo na svojem mestu. Kdo je oskrbel prevoz ranjencev in bolnikov s kolodvora v bolnice? Bili so to po večini gasilci, ki jih ni svetovni metež vrgel tja na fronto. Kdo je lepše ravnal z ran* jencem kot gasilec, ko mu gre vsaka bol bližnjega do srca. Znani so mi slučaji, da so šli taki prevozi v tisoče. Neko društvo v majhnem mestecu je oskrbelo čez
76.000	prevozov, drugo v večjem mestu pa čez 1,800.000. Bila je to samaritanska služba v pravem pomenu be* sede. Na drugi strani si predstavljajte ranjenca na bo* jišču, ki ga je razmesarila usodna granata! Kje pomoč? Približa se mu tovariš vojak, ki je doma dobil pri ga* silnem društvu prve nauke o prvi pomoči in mu s so* čutnim srcem ter tolažeč ga, obveže rane in mu po* maga do prve rešilne postaje. In prav je, da so se ga« silna društva po svetovni vojni še bolj vrgla na to po* Ije, kajti ni jih organizacij, kojih delokrog gre tako roko v roki, kakor gasilstvo in samaritanstvo. Oba služita dobrobitu človeštva. Naprej, vi pionirji čiste in prave ljubezni do bližnjega!	Lj.	M.
Poklicni požarni zbor glavnega mesta Prage.
Ako greste po notranji Pragi II. po Sokolski okolici, opazite enonadstropno poslopje, na katerem je name* ščen preko njene cele širine velik napis z belimi, veli* kimi črkami:	»Osrednja požarna postaja
glavnega mesta Prage«.
Že stavba sama, ki se razločuje od ostalih sosed* njih poslopij, vzbuja na prvi pogled pozornost; skozi široka vrata pa vstopite na veliko dvorišče, ki obsega preko 600 m2.
V omenjenem poslopju so nameščeni uradi in osrednje ravnateljstvo požarnega zbora za vso veliko Prago, kakor tudi fotografska in filmska delavnica, ki služita edino*le uradu.
Na desni in levi strani dvorišča se nahajajo pri« tlična zidana poslopja, preurejena v garaže za osebne avtomobile. Tukaj se nahaja tudi skladišče za različni materijal, mizarska in telefonska delavnica kakor tudi prostorna telovadnica, opremljena s potrebnim orod* jem.
Zadnji del dvorišča zavzema dvonadstropno po* slopje, ki leži ob Legerovi ulici in vsebuje:
V pritličju so glavne garaže za vsa gasilska vozila, in sicer edinole za avtomobilska, tu se nahaja ključav« ničarska delavnica, montažna delavnica in kovačnica, prhe in umivalnice za članstvo kakor tudi kotlarna s kurilnico za centralno parno kurjavo.
V prvem nadstropju so spalnice za moštvo, tele« grafska in telefonska centrala, soba za poveljniški zbor in čitalnica.
V drugem nadstropju je učilnica za zbor, spalnica za samsko moštvo in obsežni skladiščni prostori (za obleke, čevlje, perilo, različne potrebščine za stroje cevi itd.).
Podstrešje je določeno za omare celokupnega mo; štva in shranjeni so tu arhivni predmeti, razni vzorci itd. Kasneje se bo tu namestil muzej požarnega zbora.
Taka je sedaj osrednja postaja, ki pa se bo v bo= dočnosti povečala tako, da se bodo na oboje glavnih poslopij dozidala 2 do 3 nadstropja, vse d.vorišče Va se bo obokalo itd.
Moštvo in služba.
Načelnik urada in ravnatelj zbora je in?4. Oldricb U h c r , višji stavbeni svetnik! Imenovani vodi požarni zbor že preko 10 let in pod njegovim.vodstvom je do* segla gasilstvo Prage stopnjo, na kateri stoji danes, kar dokazuje veliko znanje in bistroumnost imenova* nega ravnatelja*tehnika.
Nameščencev ima požarni zbor vsega skupaj 258 mož, od katerih je: 1 ing.*tehnik — ravnatelj zbora, 3 poveljniki, 5 uradnikov, 3 podpoveljniki, 6 članov požarne policije, 8 članov vaditeljskega zbora, 21 na* čelnikovdnstruktorjev, 211 članov moštva.
Delovna doba znaša 8 ur dnevno, ki je razdeljena tako, da vrši moštvo 24 ur nepretrgane službe, nakar slede dva dneva, t. j. 48 ur odmora. V teh dveh dneh vrši moštvo nadzorstvo v gledališčih, biografih, na ve* sclicah, razstavah itd.
Zjutraj vstajajo v poletnem času ob 6. uri, v zim* skem pa ob 7. uri, nakar slede dve uri vaj na orodju ali teoretični pouk, od 14. do 16. ure je sličen razpored.
Poleg osrednje postaje obstoje še 4 stražnice v različnih okrajih mesta, od katerih ima vsaka 10 mož.
Gasilskih okrožij je 5, tako da ima vsaka priprav* nost omejen svoj del mesta. Osrednja postaja se ude* leži vedno vsakega požara.
Stroji:
Vozovi so samo avtomobilski, različnih sil in veli* kosti. Še v letu 1926. se je uporabljala lestev s konjsko priprego, a tudi ta je bila odstranjena po zaslugi rav= natelja ing. Uhra, ki se je zavedal, da mora imeti gasil* stvo najhitrejše in najbolj praktične priprave, ki gredo z duhom časa in z višino tehnike.
Pregled in sila vozil:
1 osebni voz zn. Walter 16—18 HP,
1 osebni voz zn. Walter 36 HP,
3 odpremni vozovi Praga po 18/22 IIP,
1 veliki odpremni voz Praga 45/60 HP,
1 odpremni voz Raff 40 HP,
1 odpremni voz Skoda 55 HP,
1 bencinska brizgalna Dclahave 35 HP,
1 bencinska brizgalna Laurin*Klement 40 HP,
2 bencinski brizgalni Praga 30 HP,
3 parne brizgalne na podstavnem vozičku Berliet po 35 IIP,
Ing. OLDftlCH UHER, ravnatelj požarnega urada gl. m. Prage.
kemična brizgalna Fiat 35 HP, viseča sesaljka Dclahaye 30 IIP, viseča sesal j ka Ebert 32 HP, viseča sesaljka Laurin*klement 24 HP, kemična brizgalna Knock*Out 24 HP, prenosna sesaljka Smjekal 12 HP, traktor Chenard*Walcker 24 HP, motorna lestev Praga 50 HP (35 m visoka), tovorni voz Praga 16/18 HP, tovorni voz Skoda 32 IIP,
naprava za gašenje bencina, petroleja itd. zn. Injektor,
Statistika požarov in drugih pomoči v letu 1929.
Mesec		Požari		Reševanje oseb	Pomoč padlim konjem in splošno reševanje živali	Pomoč pri poplavah in sesanje vode [	Pomoč pri razkopavanju ruševin	Pomoč pri uhajanju strupenih plinov	Različna druga posredovanja	Klici na	pomoč	Skupno
	veliki	srednji	mali							k domnevnim požarom	zlorabljeni klici na pomoč	
Januar 		2	1	57	2	13	7					,	5	2	89
Februar 		2	2	78	3	10	8	1	1	5	4	—	114
Marec		—	1	36	1	14	52	2	—	—	4	3	113
April		—	1	27	2	10	12	1	2	2	2	3	62
Maj . 			—	2	31	—	12	14	2	1	3	7	—	72
Junij ........	1	1	27	1	5	16	—	1	1	2	1	56
Julij		—	1	39	—	7	31	—	1	1	6	1	87
Avgust		1	1	18	1	7	5	—	1	—	2	1	37
September		1	—	30	—	9	3	1	—	3	—	—	47
Oktober		3	2	35	1	5	1	—	—	—	—	—	47
November		—	—	37	—	10	1	—	—	1	2	3	54
December		2	1	34	—	11	1	1	1	1	2	1	55
Skupno . . .	12	13	449	11	113	151	8	8	17	36	15	833
1 odprcmni voz za odpravo velikih živali Walter 40 HP,
1 voz za orodje Walter 40 HP,
1 dvokolesnica 10 HP, v
1 ročna lestev za popravilo telegrafskih naprav 18 m dolga.
Moštvo je opremljeno razven s popolno opremo tudi še s krinkami proti dimu, na razpolago so pa še naprave za umetno dihanje in oživljanje, azbestni pla* šei za neposredno delo v ognju in razne druge Ugodne potrebščine.
Vrvi iz konoplje 46 mm je v zalogi 4500 m.
Vrvi iz konoplje 70 mm je v zalogi 6200 m.
Prevozilo se je 124.573 km, pri čemer se je upora*
bilo bencina 35.740 litrov.
JOSEF MARTINEC, predsednik „Nadzorstvene požarne komisije“ in gospodarski referent gl. m. Prage.
Požarna policija
izvršuje v samostojnem delokrogu preglede požarno hibnih objektov hiš, tovaren, delavnic, garaž itd. n ako ugotovi kako napako s pogleda požarne nevarnosti, naloži strankam takojšnjo njeno odstranitev. Istotako prisostvuje stavbeno*komisijonalnim pregledom, katere izvršuje magistrat, da stavi tudi tu pogoje istotako iz naslova požarne varnosti. Ta delokrog je razširil in uvedel na široki bazi načelnik ing. O. Uher, ki ima iz* kušnje, da mora požarna varnost biti tesno zvezan?, z ostalimi stavbenimi predpisi. Pregledov in komisij s tega naslova izvede urad letno nekoliko deset tisočev.
Požarni telegraf
je izpeljan po vsej Veliki Pragi in meri 350 km. Požarni avtomati so primerno razdeljeni v posameznih mestnih okrajih in jih je 550. Dvakrat mesečno in po vsaki ne* vihti se avtomati preizkusijo. V letu 1929. je bilo takih poškodb 1207.
Telefon
je državni in dnevno je klicana centrala ca. 252krat centrala pa kliče dnevno 131krat, tako da je bilo v letu 1929. telefonskih pogovorov 140.000.
Pisarna
izvršuje vsa dela, ki so potrebna v zboru in je umestno omeniti, da je bilo v letu 1929. predanih 18.500 spisov in izvršenih 62 izplačil, s katerimi je bilo izplačanih Kč 5.536.70444.
Nadzorstvena požarna komisija
vodi gasilski zbor v notranjih zadevah in stavi pred* loge občinskemu svetu mesta Prage za izboljšanje službe, nakup strojev itd. Njen predsednik je gospodar* ski referent Josef Martinec, president praske«?a trgovskega gremija in sestoji iz 10 zastopnikov, ki jih izvoli občinski svet.
Požarni zbor mesta Prage je oddelek tehničnih mestnih uradov in njegov naziv je: Stavbeni u r a d odsek 14 — požarni in je važni činitelj v mestni in državni upravi.
S tem končam kratko strokovno poročilo o »Praškem poklicnem gasilstvu« s pripombo, da stoji na višin: današnje dobe in je največjj. in najboljši zbor v čeho* slovaški republiki.
Jaroslav Černy,
pristav požarnega ravnateljstva glavnega mesta Prage.
Napis na novi zastavi ljubljanskega proštov, gas. društva:
V ognju ljubezni do bratov plamtimo, ogenj sovraštva krotimo, gasimo.
Dr. Mih. Opeka.
Deset zapovedi za gasilca.
Bes. F. Guček, Trbovlje.
1. Pomagaj v nesreči povsod! (To zahteva tvoj stan).
2. Hodi k vajam! (Sicer ne znaš rabiti orodja in je pomoč prekasna).
3. Kroj naj bo enoten, naramke funkciji primerne! (Glej predpis JGZ).
4. Spoštuj tovariše, pozdravi posebno starejše in dostojanstvenike! (S tem dokumentiraš izobrazbo).
5. Ne upijani sc, če si v kroju! (Pijan sramotiš ga* silstvo).
6. Bodi z vsakomur ljubezniv, skromen in uslužen! (S tem pokažeš, da imaš srčno kulturo in povzdigneš gasilski ugled).
7. Znati moraš redovne vaje! (S tem pokažeš disci* pliniranost).
8. Če si trobentač, ne trobi na vlakih ali pri poho* dih brez dovoljenja! (Najlepše je trobiti v zborih in le gasilsko).
9. Kot telovadec, drži kritje in izvajaj vaje pc predpisu! (Zato je potrebna pokorščina napram vadi* telju).
10. Zagovarjaj interese gasilstva, napake pa poma* gaj odpraviti. (S tem pomagaš našemu pokretu).
Dopisi.
Prostovoljno gasilno društvo TrbovljesVode. Za*
radi pomanjkanja prostora prodamo po zelo ugodni ceni in plačilnimi pogoji: 1 mali dvosedežni avto Typ1’ Peugeot, močan ca. 14 KS v zelo dobrem stanju s skoro novo pnevmatiko. Bil bi prikladen za podeželska gasilna društva za prevoz cevi, kot cevni voz in bi sp dal v te svrhe z malimi stroški z lahkoto preurediti Sam motor je pa tudi prikladen za pogon gasilske briz*
galne (agregat), posebno ker je lahak in v dimenzijah kot v okretih temu namenu zelo lahko služi.
Za natančnejša poročila, tako glede opisa in pla» čila, se blagovolite obrniti na naslov, kjer je avto na vpogled in v preizkušnjo.
Pilštanj. Koncem septembra lanskega leta sc je ustanovilo tudi na Pilštanju gasilno društvo. Naš trg je edne najstarejših slovenskih trgov in vendar je bilo ljudstvo doslej v slučaju nesreče prepuščeno na milost in nemilost usode. Novoizvoljeni odbor je hotel v čim krajšem času popraviti zamujeno in sc je z vso ener» gijo vrgel na delo. Na prvi svoji seji je sklenil naročiti motorno brizgalno, ker je edino ta zmožna vršiti svojo reševalno nalogo v tukajšnjih krajih, ki zelo trpe na pomanjkanju vode. Ta sklep ni ostavljen na papirju, ampak se je že izvršil, kajti društvo je naročilo od tvrdke Rosenbauer in drug v Celju prenosno motorno brizgalno s 15 konjskimi silami, katere blagoslovitev je bila na Pilštanju v nedeljo dne 13. julija t. 1. Začetek slavnosti ob 9. uri — sprejem in pozdrav gostov, nato so prisostvovali vsi došli tovariši okoliških društev kor« porativno sv. opravilu in blagoslovitvi. Po obedu je bila na občinskem pašniku v Lesičnem skupna vaja vseh došlih brizgalen, nato pa veselica v prid domačemu društvu.
Obenem sporočamo tovarišem in prijateljem, da priredi naše društvo dne 7. septembra t. 1. veliko tom» bolo, katere čisti dobiček je namenjen za kritje dolga, katerega je društvo z nakupom brizgalne prevzelo nase. Društvo ima že sedaj preko 200 dobitkov, a jih name» rava dobiti še vsaj enkrat toliko. Na sosednja društva in druge prijatelje gasilstva smo razposlali srečke in prosimo tudi tem potem ponovno, da nam jih ne vra» čajo, ampak da jih spravijo med narod.
601etnica prostovoljne požarne brambe v Ptuju.
Izredno uspelo slavlje. Društveni načelnik Steudte 60 let v aktivnem službovanju pri društvu.
Letošnje gasilsko kongresno leto proslavlja tri šest» desetletnice obstoja gasilskih društev in to: Ljubljana, Laško in Ptuj. Ptujsko gasilno društvo, katero je poleg Maribora in Celja pred kratkim vstopilo v Jugoslovan» sko gasilsko zvezo, je proslavilo svojo 601etnico na iz» redno svečan način. Slavnosti so sc pričele že v petek dne 4. julija t. 1. Po večernem, jako dobro obiskanem promenadnem koncertu na Glavnem trgu, se je vršil v Društvenem domu dobro uspeli komerz v počastitev došlih predstavnikov oblasti, funkcionarjev gasilske zveze, predstavnika kongresnega odbora in drugih osebnosti. Med komerzom smo imeli priliko videti na» stop vzorne ptujske gasilske čete, ki je izvajala na odru krasne vaje in vratolomne skupine z lestvami. Za ta nastop je vrla ptujska gasilska četa žela upravičen aplavz. Tajnik društva g. Ervin Damisch je prečital kroniko požarne brambe v Ptuju, ki nam vzorno ilu» strira požrtvovalno delo ptujskega gasilstva.
Med častnimi gosti smo opazili med drugimi jubi» lanta g. društvenega načelnika Steudte, kateri vkljub svoji starosti neumorno in nepretrgoma deluje v dru» štvu 60 let, t. j. od ustanovitve društva v letu 1870. do danes, starosto Jugoslovanske Gasilske Zveze Josipa Turka, podstarosto JGZ Ljudevita Muscka, predsedni» ka kongresnega odbora Richarda Engelsbergerja, za» stopnika politične oblasti dr. Bratina, komandanta me» sta Ptuja majorja Šaraca, župana mesta Ptuja Mihaela Brenčiča, načelnika mariborskega gasilnega in reševal» nega društva Voller j a, mnogo odličnih ptujskih mešča» nov in predstavnikov različnih korporacij in celokupno domače društvo. Pri otvoritvi komerza je društveni na» čelnik predlagal vdanostno brzojavko Nj. Veličanstvu kralju, katera je bila med ogromnim aplavzom in pri» trjevanjem navzočih po odigranju državne himne so» glasno sprejeta. G. ban ing. Dušan Sernec je svojo od» sotnost pismeno upravičil in v laskavih besedah cesti» tal jubilantu. Med komerzom so se vršili razni govori
Prvi je nazdravil in otvoril komerz načelnik društva Steudte in imenoma pozdravil navzoče osebnosti. Po» udarjal je ogromen pomen gasilstva za ohranitev dr» žavnega in civilnega premoženja in se toplo zahvalil prisotnim honoracijam za njih udeležbo. Za njim se je oglasil župan mesta Ptuja g. Miha Brenčič k besedi in se je društvu zahvalil za njegovo dolgoletno požrtvo» valno delo na gasilskem polju. Tovariš starosta JGZ Josip Turk iz Ljubljane je v krasno zasnovanem go» voru v vznešenih besedah slikal idealne cilje gasilstva Posebno je nazdravljal jubilantu g. načelniku društva Steudte in mu čestital k njegovemu 601ctnemu nepre» trganemu udejstvovanju v tej humanitarni ustanovi Izvajanja tov. staroste Turka so bila sprejeta s velikim aplavzom. Govorili so še g. dr. Bratina, zastopnik poli» tične oblasti, komandant mesta major Šarac in g. dr Fermevc. Načelnik mariborskega prostovoljnega jjasil» nega in reševalnega društva g. Voller je v lepili bese» dah pozdravil jubilanta in mu izročil krasen srebren bokal, kot dar mariborskega gasilstva. Nato je domače društvo poklonilo svojem sivolasemu načelniku častno sekirico. Predsednik kongresnega odbora g. Richard Engelsberger je v svojem govoru pozdravil v prvi vrsti pristop društva k JGZ, nazdravljal jubilantu in društvu ter povabil navzoče in mesto Ptuj na bližajoči se gasil» ski kongres v Ljubljano. Podstarosta Lj. Musek je po» častil v svojem govoru vestne družice, žene gasilcev, katere upoštevajo težko reševalno delo njih mož.
V nedeljo dopoldne se je vršilo na Florjanskem trgu blagoslovljenje gasilskega orodja, kar je opravil g. stolni prošt dr. Žagar, ob navzočnosti vseh predstavni» kov, mnogobrojnega občinstva, domačega gasilnega društva in 250 mož mariborske gasilske župe. — Na» čelnik Steudte je podal raport starosti JGZ, nakar ga je tov. starosta ponovno pozdravil, čestital njemu in društvu k 601etnemu obstoju ter jubilantu pripel v znak počaščenja zvezno zaslužno kolajno. Ta akt počaščenjti je izzval med navzočimi burno odobravanje. Popoldne je bila ob 14'30 na Hrvatskem trgu javna gasilska vaja, ki je izredno lepo uspela. Po vaji je bila v Gasilskem domu ljudska veselica, katera je privabila nebroj ga» silstvu naklonjenih Ptujčanov in okoličanov. Mestu Ptuju čestitamo h krasni in dobro organizirani gasilski četi, posebno pa čestitamo jubilantu g. Steudteju, ka» teri je v svojih 60 letih aktivnega delovanja v tem dru» štvu napravil mnogo več kot je bila njegova dolžnost.
G.	Steudte je najstarejši aktivni gasilec v Jugoslaviji.
Prostovoljno gasilno društvo Rečica pri Laškem
priredi svojo veliko vrtno veselico letos v nedeljo dne 17. avgusta na vrtu g. C. Drakslerja istotam. Pričaku» jemo od bližnjih tovariških društev čim večje ude» ležhe. Deležni bodo vsestranske zabave in okrepčil. V slučaju, da oni kaj prirede, se bomo z obiskom toplo revanžirali. Obenem naprošamo sosedna društva, da na ta dan opuste nameravane prireditve, da bo uspeh čim povoljnejši za nabavo prepotrebnega gasilskega orodja.
Svoj prvi letošnji požar zaznamuje društvo v noči od 1. na 2. julija, ko je v največjem nalivu in gromu pohitelo v pol ure oddaljeno vas Šmohor, kjer je strela udarila tik cerkve v hišo tamkajšnjega posestnika Antona Šona. Požar je bil v kratekm času lokaliziran, s čemur je bilo zaenkrat preprečeno njega razširjenje na blizu stoječe s slamo krite objekte. To noč je uvi» delo članstvo, kaj je točnost in kaj sc da doseči s pra» vočasnim nastopom. — Po oddaljenih vaseh se je še pozno v jutro videlo na večih krajih ognjeno žarišče, ko jim isto noč usoda enako ni prizanesla.
Iz delokroga trboveljske gasilske župe. Po nastopu v Laškem prizadevalo si je vodstvo župe, da spopolm in uredi članstvo glede enotnega nastopa pri prostih vajah. Dne 6. julija je imelo društvo Radeče blagoslo» vitev nove motorke in telovadni nastop, pri katerem so nastopila društva^ Radeče, Zidani most, Loka in Vrhovo. 1 ov. Knezu častitamo na uspehu in župa si je pridobila z njim zmožnega vaditelja. V Kleku nad Tr=
bovljami se je ustanovilo novo društvo in je imelo tudi
6.	julija blagoslovitev novega gasilnega doma. Dne 13. julija so imela društva Rimske toplice in Loka kra* jevne letne prireditve. Ti dve društvi imata še nekaj dolga na novih gasilskih domovih. 20. julija je prazno* valo društvo steklarne v Hrastniku enoletnico in po* kazalo svojo pridnost s tem, da si je nabavilo novo mo* torno brizgalno. Ob tej priliki je bil tudi obvezen te* lovadni nastop vseh telovadcev v župi. Po naročilu tehničnega odseka je vodil ves nastop tov. Hlastan, ki je pokazal vso zmožnost v grupacijah in sestavil vse skupine. Za voditelja župe v dneh kongresa pa je bil določen župni podnačelnik tov. Dolinšek. Slika nara* ščajnikov društva Trbovlje rudnik pa nam jih kaže pri vaji s sekiricami. Društvom, kjer se lahko goji nara* ščaj, priporočamo njih ustanovitev in tudi njih vzdrže* vanje ni drago, koristi pa vedno. Vaditeljem in načel* niku Holešeku pa vse priznanje.	... f.Jk.
Gasilski naraščaj društva Trbovlje-rudnik.
Studenci pri Mariboru. Prostovoljno gasilno dru* štvo je imelo dne 6. julija t. 1. dopoldan sestanek vseh rednih, podpornih in častnih članov. Po tehnični vaji so podali svoja poročila posamezni društveni funkcijo* narji. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je društvo brez dolga, ker je dolg na motorni brizgalni, ki je stala
85.000	Din, po dveh in pol letih popolnoma plačan. Društvo si bo nabavilo še eno majhno motorno briz* galno, temeljito popravilo gasilski avto in nabavilo še razne potrebne gasilske potrebščine. Podporno član* stvo je vzelo z odobravanjem na znanje delovni pro* gram društva ter soglasno obljubilo svojo podporo. Slučaj je hotel, da je ravno, ko je načelnik društva po* udarjal pripravljenost gasilcev ponoči in podnevi, za* pel rog in pozval gasilce k ognj.u v Oreho vas, kjer smo našli v plamenih 5 objektov. Strela je udarilav gospo* darsko poslopje g. Bandurja in se je požar vsled hude vročine razširil na stanovanjsko in sosedno hišo g. l'a* leža. Gašenje je oviralo pomanjkanje vode, ki smo jo morali črpati iz ribnika sosedne vasi ter smo imeli po* loženih čez 1000 metrov cevi in so dovajale vodo 4 mo* torne brizgalne. Pri reševanju živine se je ponesrečil rad* vanjski gasilec Lobajnšek in ga je reševalni oddelek gasilnega društva Račje odpremil v Maribor v bolnico. Na kraj nesreče je prihitelo 11 gasilnih društev s pri* bližno 150 gasilci. Vsa društva so delovala prav vzorno, ter se je opazil red in disciplina vsega članstva. Pri po* žaru so delovale 4 motorne, 1 parna i nekaj ročnih brizgalen. Razen domačega društva so bila navzoča sledeča društva: Račje, Pobrežje, Hoče, Brezje pri Ma* riboru, Studenci, Sv. Miklavž, Fram, Zrkovci in Ruše I.
y Žiri. Binkoštna nedelja ostane marsikateremu ži* rovskemu občanu kakor tudi gasilcem v trajnem spo* minu. Ta dan je obhajalo naše društvo svojo 401etnico združeno z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. Slavnost je otvorila domača gasilska godba z jutranjo budnico pod vodstvom g. 1. Oblaka. 0|b 8. uri so pri* čela prihajati sosedna gasilna društva in to: Dolenji
Logatec, Gorenji Logatec, Rovte, ITotederšica in Do* bračevo; v civilni obleki so se udeležili tudi tovariši gasilci iz Gorenje vasi. Ob 945 se je pričel pomikati izpred gasilnega doma v cerkev impozanten sprevod. Sprevod je otvorilo 12 kolesarjev, nato 20 mož konje* nikov gasilcev v polni opremi, nato je sledila nova mo* torka, za njo se je peljala kumica gospa Marija Rudolf iz Črnega vrha in prvi načelnik g. Jakob Kavčič. Sledilo je 30 gasilk v narodnih nošah. Nato je korakalo pod vodstvom tovariša načelnika iz Hotedršice 6 zastav in 125 mož. Po maši je pred cerkvijo pozdravil navzoče domači podnačelnik in v imenu občine pa župan. Sle* dilo je blagoslovljenje brizgalne. O pomenu in namenu brizgalne je obrazložil g. župnik. Nato se je razvil ob* hod na Dobračevo in nazaj, kjer je bil razhod. Po* poldne ob 13'30 se je vršila preizkušnja nove motorke. Motorka je znamke »Renault«, ima 36 konjskih sil, meče vodo do 1000 litrov na minuto. Motorka dela po* polnoma dobro in jo prav toplo priporočamo vsem ga* silnim društvom, ki imajo zato primeren teren in za* dosti vode. Ob 3. uri sc je pričela ljudska veselica ob ogromni udeležbi občinstva. Nato je sledila javna tom* bola in prosta zabava. Vsa čast udeležencem, ki so s tem pokazali, da cenijo gasilsko organizacijo. Vsa slavnost pa je potekla v najlepšem redu brez zveznega in župnega zastopstva.
Listnica uredništva.
Slavnostno številko je uredil 11. podstarosta Ljud. Musek. Prihodnja številka „Gasilca“ izide meseca septembra.
Naj ljub, sovražen bo al’ tuj, nad njim nikar se ne maščuj
želodca
in zaprtju telesa, napenjanju in slabem delovanju črev, hemeroidih (zlati žili), arteriosklerozi, izpuščajih, pri obolenju na mokračni kise-lini (Harnsäure), obolenju jeter, žolča in žolčnega kamna, izborno deluje kri osvežujoči in kri čistilni
„Planinka“ Jj""“
1. raztopi tuje snovi v človeškem telesu.
2. jih odstrani iz telesa.
3. ves organizem obnovi in okrepi.
V drugih lekarnah stane pravi „Planinka“ čaj Din 20' — za en paket, kateri pa vsebuje samo potem pravi „Planinka“ čaj, če je zaprt in plombiran, in če nosi napis: Lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana 107, a ta lekarna pošilja tudi po pošti večje količine, in sicer: 4 pakete za Din 70'— (namesto Din 80’—), 8 paketov Din 140'— (namesto Din 160	), 12 paketov Din 190*— (namesto
Din 240-), iz česar razvidite, da je tem ceneje, čim več se naenkrat naroči.
Edini proizvajalec:
Letanu Ut. Ul LEDI Ulil
Ljubljana, Kongresni trg.
mr.Bahovec
JJ SLAVUA“ jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani
Vodi sledeče vrste zavarovanj:	nezgodna kakor tudi zavarovanja	zavarovanje proti škodam	vsled
življenska (rente, dote i. t. d.)	zakonitega	jamstva	razbitja	šip	in	po	toči
požarna (tudi vsled strele in	tra„sportna zavarovanja	zavarovanje	proti vlomu
eksplozije;	avtomobilna	zavarovanja
Posebno pa opozarja na nezgodno zavarovanje gasilcev ter zavarovanje konj kot priprege pri brizgalnicah.
GENERALNO RAVNATELJSTVO ZA VSO JUGOSLAVIJO
V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12 — TELEFON ŠT. 21-76
ZAHTEVAJTE PRORAČUNE VSEH VRST ZAVAROVANJ
Vse za pisarno:
Amerikanski pisalni stroji, novovrstni razmnoževalci, pisarniška oprema, računski stroji,
„Anker“ registrirne blagajne
SPECIALIST
ZA PISARNIŠKE STROJE IN OPREMO
L
LJUBLJANA
MARIJIN TRG
TELEFON ŠTEV. 3456
Tvrdka I.C.MAYER, Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbiro damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. POPPER.
e 102
'ß*+.
K. ROSENBAUER i drug, Celje
Več kot 2500
je v obratu.
Rotenbauerlevih motornih brizgaln
©fe
Q#§)
S)
®Š§>
©)|
mm
,vC\\K \ .C '
mm
AVTOMOBILNE, MOTORNE GASILSKE BRIZGALNE, AVTO-ŠKROPILNI VOZOVI
in vsakovrstne gasilske potrebščine
(MOTORNE DVOKOLESNE BRIZGALNE)
dobavlja najugodneje naj večja specialna tovarna v ČSR
V. Ig. Stratilek, Vysoke Myto
Odda se generalno zastopstvo za Jugoslavijo.
©N
r
, DIABOLO i
Oglejte in nabavite si
Diabolo -posnemalnike,
ki so precizni, trpežni in zanesljivi. Posnemajo smetano najostreje. Stroj teče lahko in mirno ter se da igraje čistiti in sestaviti;
Diabolo - brzoparilnike,
ki prištedijo kmetovalcu na denarju in času. To je najpopolnejši aparat te vrste ter je splošno priljubljen. Zato ne sme manjkati
v nobenem gospodarstvu;
Diabolo - šivalne stroje
svetovnega slovesa, ki so kot najpopolnejši šivalni stroji najbolj priljubljeni. Zato naj ne manjka v nobeni hiši.
DIABOLO - SEPARATOR D.D.
LJUBLJANA, Poljanska cesta 12
Pozor, gasilci!	Pozor, gasilci!
Naznanjam vsem gasilnim društvom, da sem preselil svojo bogato zalogo gasilskih potrebščin v Ljubljani iz Šelenburgove ulice na
Kongresni trg št. 8
ter se cenj. društvom še nadalje priporočam za naklonjenost.
Zaradi preselitve gasil, društvom znaten popust.
FILIP BIZJAK,
krznar in izdelovatelj čepic.
\
Tvrdka
ANT. KRISPER
Ljubljana, Mestni trg 26
nudi veliko izbiro
čevljev za Stroke od Din 24- do Din 116-,. „ dame „ „ 116-— „ „ 198—
„ „ gospode „ „ 149-— „ „ 255--
V
V zalogi tudi različne vrste domačih čevljev, letnih čevljev in sandal.
registrovana zadruga z omejeno zavezo
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica 6
Račun pošt. hran. 10.761. * Telefon 2312
priporoča zalogo vseh najnovejših
TISKOVIN
za učitelj*stvo, šolska vodstva in šolske svete kakor tudi za županstva in druge urade. Priskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. Postrežba točna.
C
Restavracija Lloyd
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. ?
priporoča cenjenim obiskovalcem Gasilskega kongresa v Ljubljani svojo priznano dobro kuhinjo in izborno pijačo. — Specialna dalmatinska klet. Prostorni lokali.
Senčnat vrt. — Postrežba solidna.
Cene zmerne. .
Fr. Bučar, restavrater.
ELIGIJ EBER
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 7
krznarstvo in največja izdelovalntca v Jugoslaviji.
Vsa gasilna društva se usojam vljudno opozoriti na svojo veliko zalogo. Imam na zalogi tudi eukno za gasilske kroje,
ČEPICE IN NARAMNICE ZA GASILCE
bodisi za šarže ali moštvo, in prosim, da v slučajo potrebe nikakor ne prezrete moje tvrdke, ker je to v Vašem lastnem interesu. Največja izbira 1	Najnižje cene !
Vse čepice se izdelujejo tudi po naročilu za najnižjo ceno.
Z odličnim spoštovanjem	Eligij Eber
RESTAVRACIJA T. MENCINGER
SV. PETRA CESTA 43 KOMENSKEGA UL. 24
nudi pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, dnevno sveže pivo v vrčkih, gorke in mrzle jedi. Prostoren senčnat vrt. —
Cene zmerne! Točna postrežba!
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA, PRED ŠKOFIJO 19
PODRUŽNICA:
ZAGREB, JURIŠIČEVA ULICA 8
Izdeluje vse vrste dežnikov in solnčnikov. — Stalno velika izbira modnih novosti. Veliki vrtni senčniki in sejmski dežniki stalno na zalogi.
USTANOVLJENA LETA 1882. / / / TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 2590
H
aA a
INTERNATIONAL
MOTOR TRUCKS
Avtošasije
AUSTRO FIAT in
amerikanske INTERNATIONAL-HARVESTER
za vse gasilske svrhe, za brizgalne, gasilske lestve, rešilni in škropilni avtomobili.
Generalno zastopstvo:
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica 11
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe	med	časom gradbe;
b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c)	poljske pridelke, žito	in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje	na doživetje in	smrt,	otroške	dote,
dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
Delniška družba
pivovarne „Union”
Ljubljana
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311, Maribor 2023.
Pivovarna in sladarna, tvornica za špirit in kvas
v Ljubljani I., poštni predal 45.
Podružna pivovarna (pr.T.Götz) v Mariboru priporoča svoje izborne izdelke, in sicer:
svetlo in črno eksportno pivo
v sodih in steklenicah, pekovski kvas (drože) in čisto rafinirano žganje.
Brzojavke: Pivovarna „Union” Ljubljana Pivovarna „Union” Maribor
AMERICAN MOTORS LTD.
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 9
TELEFON: 24-77MMHEBBITELEGRAM!: AMOT
AVTOMOBILI
za prevoz moštva, motorne brizgalne, kombinirane škropilnice in brizgalne itd.
Zavod za umetno vezenje in tvornica društvenih zastav
se priporoča vsem p. n. gasilnim društvom za nabavo kakor tudi za popravila in prenovitve zastav in pribora zanje,
Zastava Prvega proštov, gasil, in reševal, društva v Ljubljani,
ki jo je napravila tvrdka J. Neškudla v Ljubljani po originalnih načrtih ing. arh. Omahna. Zastava je iz čiste svile, popolnoma ročno vezena s pristnim zlatom in čisto svilo v najbogatejši izdelavi. Trakove, ki so jih poklonili društvu Gasilska zveza v Ljubljani, Proštov, gasil, in rešev. društvo v Mariboru in Hrv. Slav. vatrogasna zajednica v Zagrebu, je prav tako izdelala tvrdka J. Neškudla.
ocarinjenje j Hotel MIKLIČ
gasilnega orodja, cevi in vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbuje hitro, skrbno in po naj nižji tarifi
RAJKO TURK
carinski posrednik
LJUBLJANA
Masarykova cesta štev. 9 (nasproti carinarnice)
Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
LJUBLJANA
nasproti glavnega kolodvora
Novozgrajen, moderno urejen, 72 sob, v vsaki sobi tekoča voda, centralna kurjava, lift, kopalnice. Priznano dobra kuhinja in pijača. — Nizke cene.
Požarne sirene za alarmiranje
m
k
kakor tudi tovarniške sirene in splošni tehnični in elektrotehnični materijal vseh vrst, kakor: žarnice, žico, likalnike, kuhalnike itd. dobavlja po tovarniških cenah tvrdka
BERGODAC & CO.
družba z omejeno zavezo
veletrgovina elektrotehničnih potrebščin
Lj ubljana
Dalmatinova ulica 10 - Miklošičeva cesta 16
	
TELEFON INTERURBAN 3376	
BARVE, FIRNEŽ, LAK NAJCENEJE KUPITE PRI 8
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
TOVARNE V MEDVODAH IN V LJUBLJANI — SKLADIŠČE IN PODRUŽNICE V MARIBORU IN NOVEM SADU
♦
Proizvod vseh vrst lakov za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo. — Laneno olje, firnež, oljnate in emajlno-lakaste barve, steklarski klej. Kemično čiste in kemično olepšane prstene barve vseh vrst in barvnih tonov.
Umerjene cene. Točna in solidna postrežba.
Ustanovljena leta 1913.
„JUGOSLAVIJA“
SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnatelj st vo za Dravsko banovino v Ljubljani
sklepa:
1. požarna zavarovanja,
2. življenska zavarovanja,
3. nezgodna in jamstvena zavarovanja,
4. zavarovanje proti škodam vsled tatinskega vloma,
5. transportna zavarovanja,
6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla.
Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franco-Hongroise“ ves njih kupčijski obstoj v naši državi - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod.
Po naredbi ministrstva za vojno in mornaric nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe Jugoslavije* ženitvene kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta št. 15
Telefon 2571.
ir
A. VERBAJS »s« LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 10
Brzojavke: Verbajs Ljubljana / Telefon 2867 / Čekovni račun 11.355
Tovarniška zaloga elektrotehničnega instalacijskega materiala za šibki in močni tok, strojev, vsakovrstnih aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, električnih zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Radio aparatov, detektorjev in vseh sestavnih delov. Prevzema v Izvršitev točno, ceno in strokovnjaško vsakovrstne instalacije, kompletne telefonske naprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja« NAČRTi IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO / NAJNIŽJE CENE •
• •
it
[3(113 „
Ljubljana, Gosposvetska c. 14
nud[ najboljša jedila in pijače. Lep senčnat vrt, postrežba točna, cene zmerne.
IVANA GORŠČ,
restavraterka.
O
KIliElE
vie/iwM-'/ic
aCi najSduütejk
KLItARNAfTDEU
I7U8I.1AMADA1MATIHOVA13
Priporoča se novoustanovljena tvrdka
JOS. ZALTA & Ko.
= TRGOVINA ŽELEZNINE ==
NA DUNAJSKI CESTI ŠT. 9
za nakup vsakovrstnega stavbenega okovja, cementa, nosilk, kuhinjske posode, splošno vsega kar spada v našo stroko.
Najnižje cene in najsolidnejša postrežba I
PRI NAKUPU SLAV. GASIL. KROJEV!
zahtevajte od nas brezobvezno ponudbo in se boste prepričali, da smo v izborni kakovosti blaga in trpežni solidni izdelavi vedno najcenejši! — Pri večjem naročilu poseben popust in plačilne olajšave. — Obenem priporočamo ugoden nakup vsakovrstnih moških, fantovskih in deških oblačil po brezkonkurenčnih cenah.
KONFEKCIJ^FRANDE^JKJDERENDA
LJUBLJANA, GRADIŠČE 4, nasproti dramskega gledališča.
USTANOVLJENO 1852.
TEOD. KORN, LJUBLJANA
lllllilllllllllllllllllllllil
POLJANSKA CESTA 8
(prej Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave ter centralne kurjave.
HOTEL »BELLEVUE«
LJUBLJANA
TELEFON ŠTEV. 3042
Najlepša razgledna točka v Ljubljani, 15 minut od glavne pošte. ♦ Izborna vina, prvovrstna kuhinja, krasne tujske sobe. Pension Din 65'—’ Zelo prijetna točka za letoviščarje.
Vsak dan koncert, instrumentalni ali radio.
Priporoča se lastnik hotela
PERO ŠTERK.
„SAVA“
OpČe osiguravajuce dioničarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d., Zagreb; Jadranska banka d. d., Beograd; Zemaljskabanka d. d., Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v Jugoslaviji elementarna zavarovanja obine zavarovalnice Assicurazloni Generali v Trstu.
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA 2.
Posluje v vseh zavarovalnih strokah.
^MAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAäAää/^
I RESTAVRACIJA „SOČA“ f
J	5K PETRA CESTA 3	J
^	v bližini frančiškanske cerkve	V
3	priporoča svojo	izborno	kuhinjo	in vedno sveže	C
S	pivo	kakor tudi pristna	dolenjska in štajerska vina.	r
3	Cene	zmerne I	Postrežba	točna I	£
3	Ivanka	Vidmar,	r
H	•	restavraterka.	>
Pozor, gasilna društva!
Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo
normalnih gasilskih cevi
izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam!
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 31 MARIBOR, Vetrinjska ulica 20 CELJE, Kralja Petra cesta 33
Fran Kavčič
gostilna in kavarna Ljubljana, Privoz 4.
Za najboljša topla in mrzla jedila kakor tudi za točno postrežbo je jamčeno, — Cene zmerne. — Senčnat vrt in kegljišče.
IBsaBsaBsaBsa s BKSBSSGSSBsaEg
POZOR, GASILNA DRUŠTVA!
Gasilci, ki se udeležite gasilskega kongresa, vabim Vas, da si neobvezno ogledate mojo bogato zalogo gasilskih potrebščin. Nudim Vam s tem priliko, da se osebno prepričate o solidnosti cen in o odlični kvaliteti mojega blaga.
Židovska ulica 7
A. KASSIG, Ljubljana,
specialna trgovina vseh gasilskih potrebščin, kakor:
čelad iz usnja kakor tudi iz pločevine, znakov za čelade, čepic, sekiric za odbornike in za moštvo, pasov za plezalce in druge, trobk, rogov v F,
C, A, B, trakov za rogove, cevi, epolet ter vsakovrstnih znakov.
Bogato ilustrirani cenik franko in gratis!
^BsaiasaBZSBsa s essessusssosa!
'v
Kavarna in restavracija
LJUBLJANA 7VF7nA“ LJUBLJANA M
KONGRESNI TRG	»	LLI/rt KONGRESNI TRG $8$
Zbirališče vsega narodnega občinstva. V kavarni in restavraciji s vira dnevno prvovrstni orkester. Dnevna prireditev plesa v restavraciji. Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. Izborna pijača, gorka in mrzla jedila. Prvovrstna postrežba.
Se priporočata
FRAN in ROZI KRAPEŠ.
Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, lestev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkterjev, avto-mobilnih in motornih brizgalnic
Gasilski zavodi
Cechy pri Prostejovu na Moravskem
podružnica Maribor
Tattenbachova ulica štev. 14 priporoča
tvoie prvovrstno, najmodernejše gasilsko orodje
Avtomobilni tren s priklopno motorno brizgalnico.
Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 800 1 v minuti, pritisk do 12 atm.
Cene solidne.
Cene solidne.
Mehanična sukalna Iestva.
Za vse stroje se jamči!
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana". Odgovorni urednik Jože Turk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik France Štrukelj)-
brizgalne tipa MB 2.
Motor - 14—16 ks. Maksimalni pritisk - 14 ATM.
Dolžina curka 49 metrov. Delazmožnost 600—700 litrov v min.
Prenosne motorne brizgalne tipa MB 2/a
Motor - 17—18 ks. Maksimalni pritisk - 17 ATM. Dolžina curka - 42 metrov. Delazmožnost 800—900 litrov v min.
Dvokolna ognjegasna motorna brizgalna tipa MB 1.
Motor - 36 ks.
Maksimalni pritisk
17 ATM.
Delazmožnost - 1400 litrov v minuti.
Dolžina curka - 56 metrov.
Avtomobilske motorne brizgalne.
Vse naše motorne brizgalne so bile preizkušene od komisije, ki jo je odredila „Jugoslovanska gasilska zveza“, katera se je o brezhibnem delovanju brizgalen jako pohvalno izrazila.
Motorne brizgalne.
Prenosne motorne