45
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «  – 
S I M B O L I K A  O R N A M E N T A L N I H 
I N  F I G U R A L N I H 
U P O D O B I T E V  N A  G L A S B I L I H 
I Z  S K U Š K O V E  Z B I R K E
K l a r a  H r v a t i n
Glasbila kot orodje ali umetniško delo?
Danes na glasbila gledamo predvsem kot na orodja, ki proizvajajo 
glasbene tone ali zvoke. Zlasti v svetu evropske klasične glasbe je ta vi-
dik glasbila v ospredju oziroma ima prvenstveno vlogo. Inštrumenti so 
sprva opredeljeni glede svoje kakovosti proizvajanja zvoka in s tem pri-
dobivajo pomembnost, oblika glasbila je navadno sekundarna oziroma 
je pogojena ali z vplivi tehnologije ali usmerjena k temu, da pripomore 
k uporabnosti tega. Če se ozremo po zbirkah glasbil po muzejih, kot 
je Skuškova zbirka v Slovenskem etnografskem muzeju, in se odpre-
mo tudi glasbenim svetovom drugih kultur, se nam oblikuje vprašanje 
o vlogi inštrumentov. Ali so ti le orodje za proizvajanje glasbe? Etno-
muzikolog Theodor C. Grame (1930–2010) zagovarja prav nasproten 
proces opredelitve inštrumenta, pri katerem naj bi iz oblike glasbila, 
ki je simbolno pogojena, izhajal zvok. »Po vsem svetu – v legendah, 
obliki, izročilu, v nomenklaturi – so dokazi, da glasbila niso samo (ali 
predvsem) tehnološke naprave, ki so narejene samo – predvsem – za 
produkcijo zvoka. Dejansko je lahko tudi obratno: družba z uporabo 
vseh naravnih materialov in načinov izdelave, ki so na voljo, oblikuje 
https://doi.org/10.35469/poligrafi.2022.363 Poligrafi, št. 107/108, letn. 27, 2022, str. 45–69
P O L I G R A F I
46
inštrumente po lastni simbolni preokupaciji. Kakovost zvoka je le re-
zultat tega procesa.«1 
Nekateri inštrumenti z uporabo določenega stila oblikovanja in 
simbolov presegajo glasbeno funkcijo glasbila oziroma predstavljajo 
druge razsežnosti tega, ki mogoče niso vezane le na zvok. Simbolizem 
na glasbilih ima lahko različne pomene. Japonski muzikolog Gen’ichi 
Tsuge (柘植元一, 1937–) razdeli simbole glede na različne vidike v 
pet skupin. Prva zajema antropomorfno, teriomorfno,2 zoomorfno in 
ornitomorfno simboliko ter prav tako simboliko, izraženo z nomen-
klaturo različnih delov glasbil. V drugo skupino spada simbolika, ki 
je povezana z materiali, iz katerih je izdelan inštrument. Tretjo skupi-
no opredeljuje simbolika v povezavi s funkcijo glasbila. V četrto spada 
simbolika, za katero je značilna dvojnost kot v primeru dopolnjujočih 
si nasprotij yina in yanga, ki skupaj tvorita celoto. Peta, zadnja skupina, 
tvori simboliko, ki je povezana z numerološkimi simboli.3 Glede na sis-
tem bayin (八音), po katerem so v starodavni Kitajski glasbila uvrščali 
v osem kategorij, lahko sklepamo o prvotnem globokem simbolnem 
odnosu med materialom in inštrumentom, ki pa seveda ni aktualen 
za današnja bolj izdelana glasbila. Gre za eno od zgodnejših delitev in-
štrumentov, pri kateri so glasbila uvrščali po t. i. sistemu osmih zvokov 
(izvorov) bayin, po katerem so inštrumente delili glede na material, iz 
katerega so bili ti izdelani (kovina, kamen, glina, koža, svila, les, buča 
ali bambus). 
V pripevku si bomo ogledali simboliko upodobitev na kitajskih glas-
bilih iz zbirke avstro-ogrskega pomorskega častnika Ivana Skuška ml. 
1  Theodor C. Grame, »Sounding Statues: The Symbolism of Musical Instruments,« Expedi-
tion Magazine 16, št. 1 (jesen 1973): 30–31. 
2  Gre za upodabljanje nekaterih božanstev, duhov in demonov v živalskih ali polživalskih 
oblikah v različnih mitologijah in kultih (v grščini pomeni »zverska podoba«). Nekateri ra-
ziskovalci ta pojav pojmujejo kot ostanek toteizma. Mednje spadajo egipčanska teriomorfna 
božanstva, na primer boginja Hator upodobljena v obliki krave, bog Anubis z glavo šakala in 
drugi. »Teriomorfizam,« Hrvatska enciklopedija, Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021, 
dostop 2. december, 2022, http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=60940; M. Robič, 
»Vera starih Slovanov v luči primerjajoče zgodovine verstva,« Popotnik XLVIII, št.8 (1927), dos-
top 2. december, 2022, http://staroverci.si/vera-starih-slovanov-v-luci-primerjajoce-zgodovine-
verstva/. 
3  Gen’ichi Tsuge, »Bamboo, Silk, Dragon and Phoenix: Symbolism in the Musical Instru-
ments of Asia,« The World of Music 20, št. 3 (1978): 13. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
47
(1877–1947). Zbirka slovi kot ena največjih vzhodnoazijskih zbirk pri 
nas in edina poleg 500 različnih artefaktov vključuje tudi obsežno zbir-
ko kitajskih glasbil, ki spadajo v obdobje zadnje mandžurske dinastije 
Qing (1644–1911). Prvič so bila podrobneje opisana v prispevku revije 
Ars & Humanitas: Ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja (2020)4, 
kjer so bila tudi klasificirana po sistemu Hornbostel-Sachs.5 Poudarili 
bomo predvsem simbolne upodobitve na dveh lutnjah hruškaste oblike 
pipa (琵琶) in nizu visečih zvonov ter razmislili o tem, kaj nam upo-
dobitve lahko povedo o inštrumentu. Prav tako se bomo vprašali o pri-
mernosti njihove umestitve glede na kategorije simbolizma na glasbilih, 
kot jih opredeljuje muzikolog Gen’ichi Tsuge. 
Okrasitve glav glasbil pipa iz Skuškove zbirke 
a) Živalski motiv iz slonovine v obliki mitološke živali qilin 
Kitajski lutnji pipa iz Skuškove zbirke izstopata po bogatem okras-
ju, predvsem je to izrazito na glavah obeh inštrumentov. Na lutnji, ki 
ima telo brez zvočnih lukenj (SEM, stara inv. št. NM 18314) in je v 
primerjavi z drugo malo slabše ohranjena, je nazaj ukrivljena glava glas-
bila okrašena z osrednjim motivom iz slonovine (glej sliko 1). Gre za 
zelo dobro ohranjen iz slonovine izrezljan motiv enega izmed glavnih 
mitoloških bitij poleg zmaja, želve in feniksa, in sicer mitološkega bitja 
qilin (麒麟), čigar ime je sestavljeno iz znakov za samca qi in samico 
lin. Predstavlja žival z enim rogom na čelu, podobnim volčjemu ali 
zmajevemu, s telesom jelena, konja ali losa z luskami, repom vola in 
konjskimi kopiti.6 Pogosto je upodobljen z ognjenimi plameni. Zaradi 
4  Glej prispevek Klara Hrvatin, »Zbirateljska kultura in razstave vzhodnoazijskih glasbil 
na Slovenskem: identifikacija glasbil iz Skuškove zbirke,« Ars & Humanitas 14, št. 2 (2020): 
119–35, https://doi.org/10.4312/ars.14.2.119-135. 
5  Gre za klasifikacijo, ki inštrumente deli v pet osnovnih skupin: idiofoni, membranofoni, 
kordofoni, aerofoni in elektrofoni. Pri tem so upoštevani predvsem način, na katerega glasbilo 
tvori ton, način igranja in njegova izdelava.
6  Jing Pei Fang, Symbols and rebuses in Chinese art: figures, bugs, beasts, and flowers (Berkeley, 
Toronto: Ten Speed Press, 2004), 156; Charlotte Ip, »Chinese Mythology 101: Qilin (Kirin),« 
localiiz, 20. junij 2022, https://www.localiiz.com/post/culture-local-stories-chinese-mytholo-
gy-101-qilin-kirin.
P O L I G R A F I
48
rogov in luskastega telesa bi bitje qilin zlahka zamenjali z zmajem, nas 
pa od tega odvrnejo njegova kopita in oblika repa. Spada v mitološko 
družino enorogih zveri, pojavlja pa se prav tako v mitologijah drugih 
kultur, na Japonskem ga poznajo kot kirin (麒麟), v Koreji kot girin 
ali kirin (기린), v Vietnamu je znan kot ky-lan in na Tajskem kot gilen 
(กิเลน). 
Večkrat so ga zaradi enega roga enačili s samorogom, čemur pa ve-
liko strokovnjakov nasprotuje.7 Pokrit je namreč z luskami, prav tako 
je pogosto upodobljen z dvema rogovoma namesto enega, rogovi pa 
včasih tudi plosko ležijo ob glavi živali in ne štrlijo stran od nje kot pri 
samorogu. Kot bomo lahko videli pozneje, so ta mitološki lik enačili 
tudi z žirafo, predvsem takrat, ko so bile te živali prvič pripeljane na 
Kitajsko. 
Slika 1: Mitološki qilin, upodobljen na glavi glasbila pipa (Skuškova zbirka, SEM, 
stara inv. št. NM 18314) (foto: Blaž Verbič, 2022). 
7  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 60. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
49
Spada v skupino tako imenovanih ruishou (瑞獸, jap. zuijū), kar bi 
lahko prevedli kot skupino »domišljijskih živali« starodavne Kitajske 
oziroma kot »srečenosne živali« ali tiste živali, ki so dobro znamenje ali 
prinašajo srečo«.8 Poleg bitja qilin skupino sestavljajo tudi zmaj (long 
龍), feniks (feng 鳳) in želva (gui 龜). Omenjene so že v kitajski le-
gendi o stvarjenju sveta, kajti spremljale naj bi velikana Panguja, ko je 
ločil nebo od zemlje. Po stvarjenju sveta je »zmaj postal kralj luskastih 
bitij, feniks je vladal pticam, želva bitjem z oklepom in qilin je postal 
gospodar štirinožcev«.9 Po starodavni kitajski miselnosti se je verovalo, 
da če je bila cesarska vladavina uspešna in trdna v svojem vodenju, so 
se bitja, kot so qilin, pojavila kot znanilci ugodnih naravnih pojavov. 
Sčasoma so prevzela vlogo nosilcev simbolov, ki so oznanjali usodo na-
roda.10 Predvsem so imela posebno vlogo tista, ki so bila povezana s 
konfucijansko miselnostjo, kot so že omenjeni qilin, zmaji, feniksi in 
želve. Ločevali so jih glede na njihove zunanje značilnosti, predvsem 
glede na to, ali so imele luske, krila, kožuh (dlako) ali oklep, ki naj bi 
jim omogočali posebne moči.11 Značilnost bitja qilin je tudi, da slovi 
kot vodilni med tristo šestdesetimi vrstami bitij s krznom.12
Bitje qilin prav tako najdemo v skupini svetih živali, ki tvorijo 
štiri simbole (si xiang 四象), predstavljajoč strani neba v kitajski mi-
tologiji: modro-zeleni zmaj (qinglong 青龍) za vzhod, živordeči ptič 
(zhuque 朱雀) za jug, beli tiger (baihu 白虎) za zahod in črna želva 
(xuanwu 玄武) za sever. Imenujejo jih tudi »štirje varuhi«, »štiri ugodne 
zveri« ali »štirje bogovi«.13 Pogosto so tem štirim dodali simbol rumene-
ga tigra (huanglong 黃龍), ki ga je lahko nadomestil tudi qilin in tako 
s tem zapolnili sredino. Sredina je ustrezala petemu elementu – zemlji 
– v petkratni konceptualni shemi (wuxing 五行) –, pri čemer je zmaj 
predstavljal les, ptica ogenj, beli tiger kovino in črna želva vodo. Ti ele-
8  Jun’ichi Uchiyama, Auspicious Animas: The Art of Good Omens (Tokio: PIE International 
Inc., 2020), 5–6. 
9  Fandom, »Unicorn wiki: Qilin,« dostop 28. november, 2022, https://karkadann.fandom.
com/wiki/Qilin.
10  Uchiyama, Auspicious Animas, 5. 
11  Ibid. 
12  Ibid., 104. 
13  »Four Symbols,« Wikipedia, Wikimedia Foundation, dostop 11. november, 2022, https://
en.wikipedia.org/wiki/Four_Symbols.
P O L I G R A F I
50
menti so med seboj soodvisni ter ponazarjajo stalen obstoj in obenem 
razvoj vesolja. Poleg omenjenih kardinalnih smeri in elementov mito-
loška bitja predstavljajo tudi elemente drugih shem, kot so barve, letni 
časi, vrline in čustva.14 
Pojav bitja qilin je navadno napovedoval skorajšnji prihod ali smrt 
modreca ali slavnega vladarja, perspektivnost vladarjev in uspešno ad-
ministracijo, tako naj bi se pojavil samo med vladavino pametnega in 
pravičnega voditelja dobrohotne narave. Prvi qilin naj bi se pojavil na 
vrtu Rumenega cesarja leta 2697 pr. n. št., čez tri stoletja pa naj bi v 
prestolnici cesarja Yaoja pojavil par teh živali. Mogoče najznačilnejša 
omemba bitja qilin je, ko se ta prikaže Konfucijevi noseči materi, 
kar nakaže prihod tega velikega modreca. Qilin naj bi namreč materi 
izkašljal ploščico iz žada, ki naj bi predstavljala težo še nerojenega 
otroka.15 Prav tako naj bi se qilin prikazal tudi Konfuciju proti koncu 
njegovega življenja. Prve omembe te mitološke živali pa segajo veliko 
dalj v preteklost. Najzgodnejšo omembo te zveri najdemo v pesmi 
»Lin zhi zhi« (麟之趾, »Linin prst na nogi«), ki je del Knjige pesmi, 
klasika iz obdobja zahodne dinastije Zhou.16 
Prav tako qilin služi kot simbol za srečo in za plodnost v družini. Pri-
našal naj bi namreč moške potomce, ki naj bi zrastli v uspešne učenjake. 
Srečamo ga lahko upodobljenega na tekstilu (glej sliko 4), porcelanu 
(glej sliko 2), skulpturah iz kamna in drugih materialov (glej sliko 3). 
V pozni dinastiji Qing je služil kot dekorativen motiv na oblačilih v 
asociaciji z rekom »qilin bo poslal otroke« (麒麟送子).17 Ženske naj bi 
v ta namen tudi nosile srebrne amulete v njegovi obliki. Na nekaterih 
cesarskih oblačilih vladarja kraljestva Annam v osrednjem delu Vietna-
ma, ki je bilo od 111 pr. n. št. do 939 n. št. pod okriljem Kitajske, naj 
bi bitje qilin nadomestilo celo nekatere zmaje.18
14  Ibid.
15  »Qilin (Chinese mythology),« Encyclopædia Britannica, dostop 28. novembra, 2022, htt-
ps://www.britannica.com/topic/qilin. 
16  Li Durrant, Stephen Durrant in David Schaberg, Zuo tradition: Commentary on the Spring 
and Autumn Annals (Seattle in London: University of Washington Press, 2016), 292. 
17  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 156.
18  Ibid.
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
51
Slika 2: Posoda z mističnim bitjem qilin (17. st.) 
(The Metropolitan Museum of Art).
P O L I G R A F I
52
Slika 3: Obtežilnik za papir v obliki bitja qilin iz brona (15. st.)19 
(The Metropolitan Museum of Art).
Poleg prerokovanja in zaščite vladarjev in modrecev je za te zveri tudi 
značilno, da zagotovijo prevoz v nebesa in nazaj ter prav tako pospre-
mijo duše plemenitih mož nazaj v nebesa po njihovi smrti.20 V konfuci-
janstvu je krepostna zver, ki je prežeta z najpomembnejšo vrlino – nrav-
nostjo ren. Glede na to lastnost so zelo nežne narave, po budističnem 
19  V tem primeru je qilin upodobljen z gostimi luskami in traku podobnimi plameni, ki 
predstavljajo nekatere izmed posebnosti podob mitskih živali iz obdobja Ming. »Paperweight in 
the form of a Qilin,« The Metropolitan Museum of Art, dostop 3. decembra, 2022, https://www.
metmuseum.org/art/collection/search/713154.
20  Pomagale naj bi pri doseganju nesmrtnosti. Glej Shengyu Wang, »Cosmology, Fashion, 
and Good Fortune: Chinese Auspicious Ornament in the Han Dynasty (206 BC–AD 220),« 
(doktoska disertacija, University of Oxford, 2020), 163. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
53
Slika 4: Qilin – vezenina s svilo in kovinsko nitjo na svilenem satenu (19. stoletje) 
(The Metropolitan Museum of Art).
izročilu pa celo velja, da ne hodijo po travi, ampak lebdijo, da ne bi 
poškodovale živih bitij in rastlin, prav tako jedo le rastlinsko hrano.21
Obstajajo najrazličnejše različice njegove upodobitve. Kar nekaj je 
upodobitve bitja qilin, ki so nastale okrog leta 1414 ali po njem in 
postale znamenite. Gre za obdobje, v katerem so na Kitajsko prvič pri-
21  Fandom, »Unicorn wiki: Qilin.« 
P O L I G R A F I
54
peljali živo žirafo, ki jo je Yongleju, tretjemu cesarju dinastije Ming, 
poklonil kralj Bengalije.22 Žirafa je na Kitajsko pripotovala z ekspedici-
jo Zheng Heja, velikega morjeplovca iz dinastije Ming, v Jugovzhodno 
Azijo. Mingovski dvor je poleg žiraf z iste ekspedicije dobil tudi zebre, 
kadila in različne druge eksotične živali.23 
Slika 5: Slika bitja qilin, ki ga je opeval Shen Du (畫麒麟沈度頌), dinastija Ming, 
približno leta 1414 (Nacionalni palačni muzej, Tajvan). 
22  Uchiyama, Auspicious Animals, 107. 
23  Samuel M. Wilson, »The Emperor’s Giraffe,« Natural History 101, št. 12 (december 1992): 
22–25. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
55
Ob tem dogodku je bilo narejenih veliko slavospevnih del, eden od 
rokopisov teh naj bi bil shranjen v Nacionalnem palačnem muzeju (Na-
tional Palace Museum) na Tajvanu. Poleg tega je ohranjenih še veliko 
različic, zgodnejših in poznejših, eno od teh, ki naj bi jo narisal cesarjev 
kaligraf Shen Du (沈度, 1357–1434), lahko prav tako najdemo v isto-
imenskem muzeju (glej sliko 5).24 Podobna dela lahko srečamo tudi na 
Japonskem v obdobju Edo, ko je bilo veliko zanimanja za študij medi-
cine, živalskih in rastlinskih vrst, s čimer so živali, ki so prej obstajale 
samo v domišljiji, dobile realne podobe. Eden takih primerov je delo 
Kirin (Kirin-zu 麒麟図) zdravnika umetnika Katsuragawe Hoshūja (桂
川甫週, 1751–1809).25 Upodobitev bitja qilin na glavi glasbila pipa iz 
Skuškove zbirke (glej sliko 2) je bližje upodobitvi te živali v delu Kirin 
in feniks (Kirin hōō-zu 麒麟・鳳凰図) japonskega avtorja Kanoja Mi-
chinobuja (狩野典信, 18. stol.), ki pripada šoli Kano in izkazuje tradi-
cionalnejši slog slikanja, in prav tako upodobitvi bitja qilin v delu Kirin 
(Kirin-zu 麒麟図) Shen Nanpina 沈铨 (oz. Nanpina 南蘋), kitajskega 
slikarja iz časa dinastije Qing, ki je deloval tudi na Japonskem. 
b) Rezbarija z motivom netopirja in simbola shou (壽) v obliki žezla 
ruyi (如意)
Da bi bila moč simbolike živali izrazitejša, so te pogosto upodoblje-
ne v večjem številu. Značilno je tudi, da so kitajske pismenke, s kateri-
mi so zapisane, večkrat s svojo obliko povezane z njihovim pomenom 
prinašanja dobrega. Pogosto gre tudi za fonetične povezave, pri čemer 
se določena pismenka bere podobno kot to, kar žival simbolizira. Tak 
je na primer iz lesa izrezljan simbol za netopirja, ki ga lahko srečamo na 
drugi od dveh lutenj pipa (stara inv. št. NM 18315) iz Skuškove zbirke 
(slika 6). Drugi znak pismenke za netopirja fu (蝠) je namreč enakozvo-
čen znaku za srečo ali blaginjo fu (福) in tako se simbol netopirja kot 
prinašalec sreče pogosto pojavlja kot okras ali motiv za prinašanje sreče. 
24  Muzej umetnosti v Philadelphiji hrani podobno različico. Več v James C. Y. Watt, »The 
Giraffe As the Mythical Qilin in Chinese Art: A Painting and a Rank Badge in the Metro-
politan Museum,« Metropolitan Museum Journal 43 (2008): 111–114, https://www.jstor.org/
stable/25699088.
25  Uchiyama, Auspicious Animals, 100–104. 
P O L I G R A F I
56
Poleg sreče predstavlja »dolgo življenje, bogastvo, visok status, zdravje, 
ohranjanje družinske linije«.26 
Lahko nastopa skupaj z drugimi simboli, kot so oblaki, breskve, ko-
vanci ipd., in glede na to spremeni svoj pomen. Prav tako je lahko 
upodobljen v večjem številu, v različnih barvah in položajih.27 Na glavi 
glasbila leseno izrezljan motiv netopirja spremlja pismenka shou (壽) 
(slika 6). Pogosto srečamo simbol shou skupaj s petimi netopirji, kar 
označuje željo za pet blagoslovov (ljubezen do kreposti, dolgo življe-
nje, zdravje, bogastvo in mirno smrt) s poudarkom na dolgoživost.28 V 
našem primeru gre za simbol netopirja skupaj s simbolom shou, čeprav 
lahko na osrednjem delu glasbila najdemo mesta s stilizirano obliko 
netopirjevih kril, tako na vratu inštrumenta kot tudi na spodnjem delu 
ob vznožju tega (predelu, imenovanem strunik). Prav tako lahko naj-
demo stilizirano obliko netopirjevih kril na prej omenjenem glasbilu 
pipa, ki ga krasi qilin iz slonove kosti (glej sliko 7). Simbol shou lahko 
nastopa tudi samostojno. Njegov pomen lahko povezujemo s konfuci-
janstvom – predstavlja modrost, ki pride s starostjo – in daoizmom, v 
katerem se povezuje z večnim iskanjem nesmrtnosti. V obdobju Jiajing 
(1522–1566) se je oblikovala tudi različica tega vzorca v obliki upognje-
nega drevesa.29 
Za motiv na glavi inštrumenta je tudi značilno, da je narejen v 
obliki kitajskega talismana za srečo, žezla (ruyi 如意), ki je pogost 
motiv v azijski umetnosti. Gre za ukrivljen okrasni predmet, ki služi 
kot obredno žezlo v kitajskem budizmu ali kot talisman, ki simboli-
zira moč in srečo v kitajski folklori.30 Kot predmet darovanja je postal 
priljubljen predvsem v obdobju dinastije Qing, glava žezla ruyi kot 
robni motiv na porcelanu in rezbarijah pa se je zlasti uporabljala v 
obdobju dinastij Ming in Qing,31 kar tudi sovpada z domnevnim ča-
som izdelave obravnavanega glasbila (obdobje Qing). Zelo lep primer 
26  Uchiyama, Auspicious Animas, 128.
27  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 21. 
28  Williams C. Alfred Speed, Outlines of Chinese symbolism and art motives: an alphabetical 
compendium of antique legends and beliefs, as reflected in the manners and customs of the Chinese 
(New York: Dover Publications Inc., 1976), 35; Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 21. 
29  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 170. 
30  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 164. 
31  Ibid., 165.
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
57
inštrumenta pipa z motivom netopirja na glavi tega iz obdobja Ming 
lahko najdemo v Metropolitanskem muzeju umetnosti (Metropolitan 
Museum of Art) v New Yorku, tako glasbilo iz obdobja Qing pa hrani 
Muzej uporabne umetnosti in znanosti (Museum of Applied Arts and 
Science) v Sydneyju.32
Slika 6: Motiv na glavi inštrumenta z motivom netopirja in simbola shou            
(Skuškova zbirka, SEM, stara inv. št. NM 18315) (foto: Blaž Verbič, 2022).
32  Glej »Pipa,« The Metropolitan Museum of Art, dostop 8. decembra, 2022, https://
www.metmuseum.org/art/collection/search/503651; »Lute or pipa by Jin Shang,« Museum 
of Applied Science and Art, dostop 8. decembra, 2022, https://collection.maas.museum/ob-
ject/19347.
P O L I G R A F I
58
Slika 7: Intarzija iz slonovine v obliki netopirja, ki jo lahko najdemo na obeh 
inštrumentih pipa (Skuškova zbirka, SEM, stara inv. št. NM 18314) (foto: Blaž 
Verbič, 2022).
Upodobitve motiva zmaja, simbola fu (福) in shou (壽) 
na nizu sedmih visečih bakrenih zvonov 
Zmaj je eno najpomembnejših bitij, ki so bila že zelo zgodaj upodo-
bljena na kitajskih predmetih. V liku zmaja so združene lastnosti raz-
ličnih živali, imel naj bi »rogove jelena, glavo kamele, oči demona (ali 
zajca), vrat kače, trebuh školjkaste pošasti, luske krapa, kremplje orla, 
šape tigra, ušesa vola«.33 Tako uteleša skupek fizičnih značilnosti devetih 
živalih, ki odlikujejo njegovo podobo in izvirnost njegovega simbola, 
ki je postal sinonim za cesarja in spada v skupino cesarjevih dvanaj-
stih okraskov (shier zhang 十二章; glej sliko 8) – starodavnih kitajskih 
33  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 60; Uchiyama, Auspicious Animals, 46. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
59
simbolov in vzorcev. Ob zmaju so tu še simboli sonca s trinožno vrano 
(sonce) in lune z luninim zajcem (luna), ki predstavljata dopolnjujoči 
si nasprotji, zvezde (sreča, blaginja, dolgoživost), gore (stabilnost), fa-
zana (prefinjenost in mir), glave sekire (pogum, odločnost, pravičnost), 
ognja, daritvene skodelice zongyi (predanost in zvestobo), simbola fu (
亞), ki ponazarjata dve živali s hrbtom skupaj (sposobnost jasnega raz-
likovanja med pravim in napačnim), alge (čistost in svetost), in riževega 
zrnja (hrana, uspešnost). 
Slika 8: Ilustracija dvanajstih cesarjevih simbolov, ki so dokumentirani v Zapisih 
velikega zgodovinarja (zgodnje 1. st. pr. n. št.) in med katerimi lahko najdemo zmaja.
Odlikuje ga enainosemdeset lusk, število katerih sovpada s tradicio-
nalnim kitajskim in daoističnim praznikom chong yang jie ali »prazni-
kom dvojne devetice«, saj se praznuje na 9. dan 9. lunarnega meseca, 
ki je numerično dober datum. Prazovanje tega praznika obstaja že od 
obdobja vzhodne dinastije Han. Prvotna oblika zmaja naj bi bila božan-
P O L I G R A F I
60
ska pošast Kui, ki naj bi ljudi rešila od njihovih želja.34 Zmaj ponazarja 
božanstvo in moč in je varuh bogastva.35 Dosegal naj bi tako nebo kot 
tudi zemljo in ljudem prinašal dež, ki omogoči uspešen pridelek. V 
času suše naj bi izdelovali podobe zmaja iz gline in mu darovali, da bi 
s tem priklicali dež.36 Tako naj bi za klicanje dežja častil zmaja kitajski 
pisec Dong Zhongshu (董仲舒, 179–104 pr. n. št). Tudi v poznejših 
obdobjih naj bi se tako verovanje nadaljevalo. V času dinastij Tang in 
Song so, na primer, med sušo s kamnitimi ploščicami, graviranimi s po-
sebnimi prošnjami, ki so jih vrgli v reke ali jezera, prosili zmaje za dež.37 
Poleg opredelitve zmaja kot svete zveri in simbola, ki prinaša srečo, je ta 
tudi simbol za cesarja in njegove oblasti.38 
Slika 9: Viseči bakreni zvoni z motivi zmaja, obešeni v bivalnem prostoru Ivana 
Skuška ml. in njegove žene Marije Skušek (rojene Tsuneko Kondō Kawase) 
(Skuškova zbirka, SEM).
34  Uchiyama, Auspicious Animals, 46.
35  Fang, Symbols and Rebuses in Chinese Art, 60.
36  Bates, All about Chinese Dragons, 18–19.
37  Bates, All about Chinese Dragons, 17.
38  Uchiyama, Auspicious Animals, 46.
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
61
Najzgodnejše upodobitve zmajev naj bi bile sicer z dvema kremplje-
ma, medtem ko upodobitve s tremi kremplji prevladujejo od obdobja 
Tang (618–907) in se nadaljujejo skozi obdobje Song (960–1279), kar 
je vidno na vazah, izkopanih iz grobnic iz omenjenega obdobja. Prav 
tako se je nadaljevala ista tradicija do obdobja mongolske dinastije Yuan 
(1271–1368).39 Sočasno je postal priljubljen t. i. zmaj mang (蟒)40 s 
štirimi kremplji, verjetno zaradi njegove asociacije s številom štiri oz. 
štirimi bitji ali zvermi (si shou 四獸) – poleg zmaja so to želva, rumena 
ptica in beli tiger, ki skupaj tvorijo jedro kitajske mitologije in predsta-
vljajo štiri nebesne simbole, od katerih vsak varuje smer kompasa. Da 
bi prekinil prejšnjo tradicijo in se ognil vsemu, kar je bilo povezano z 
mongolskimi osvajalci, je prvi cesar dinastije Ming (1368–1644) uve-
del zmaja s petimi kremplji, imenovanega long (龍).41 Prav tako je bil 
verjetno vzrok za menjavo simbolni pomen števila pet, ki predstavlja 
osnovne elemente sheme wuxing – zemlja, voda, ogenj, les, kovina.42 
Zmaja s petimi kremplji je vpeljal kot emblem cesarske oblasti, kar je 
potem postalo običaj tudi za naslednje cesarje dinastije Ming, medtem 
ko so bili zmaji s tremi in štirimi kremplji rezervirani za nižje stopnje 
uradništva. 
Navadnemu ljudstvu in tudi nižjim družbenim slojem naj ne bi bilo 
dovoljeno uporabljati zmaja s petimi kremplji. Zmaj s petimi kremplji 
je zelo natančno upodobljen na kitajskem dvornem moškem oblačilu 
changshan (長衫) iz dinastije Qing, ki si ga lahko ogledamo v Sloven-
skem etnografskem muzeju. O njegovih ornamentih, simbolih in po-
menih teh je izčrpen prispevek pripravila Pavla Štrukelj v Slovenskem 
etnografu (1965–66), v njem pa je jasno izrazila tudi željo po analizira-
nju posameznih umetnin iz Skuškove zbirke.43
Upodobitev zmaja na visečih bakrenih zvonovih je na vsakem od 
sedmih zvonov motivno identična. Čez celotno zunanjo površino zvo-
39  Bates, All about Chinese Dragons, 20.
40  Chun-Sun Park in Jae-Im Kim, »Ch’ing Dragon Robes,« Journal of the Korean Society of 
Costume 50, št. 3 (2000): 59.
41  Bates, All about Chinese Dragons, 20.
42  Ibid.
43  Glej Pavla Štrukelj, »Kitajski dvorni moški kaftan,« Slovenski etnograf 18/19 (1965/66): 
57–72.
P O L I G R A F I
62
nov se razprostira klasična podoba zmaja, ki ima dolgo telo v obliki 
kače, ki mu zlahka sledimo od glave z izrazitimi očmi, tipalkami in 
repom. Telo je v celoti prekrito z luskami, vidni so tudi močni krem-
plji, čeprav je težko razločiti, koliko jih je. Motiv zmaja dopolnjujeta 
dva simbola. Prvi, znak fu (福), ki predstavlja »bogastvo« ali »srečo«, 
je postavljen pred podobo zmaja. Drugi, znak shou (壽), ki predstavlja 
»dolgoživost« in ima prav tako kot fu številne mogoče oblike zapisa, je 
upodobljen čez telo zmaja in postavljen na nasprotni strani znaka fu. 
Srečenosna motiva v obliki pismenk se pogosto pojavljata skupaj, pred-
vsem v rojstnodnevnih željah, ter poleg znakov lu (禄, »položaj, uspeh, 
plača in bogastvo«) in xi (喜, »veselje, sreča«) spadata v skupino štirih 
srečenosnih motivov.44 
Slika 10: Bakreni viseči zvonovi z motivi zmaja (Skuškova zbirka, SEM,    stara inv. 
št. NM 18481) (foto: Blaž Verbič, 2022).
44  Xuxiao Wang, »Lucky Motifs in Chinese Folk Art: Interpreting Paper-Cut from Chinese 
Shaanxi,« Asian Studies 1, št. 2 (2013): 125, https://doi.org/10.4312/as.2013.1.2.125-143.
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
63
Slika 11: Posamezen bakren viseči zvon z motivom zmaja z vrha (Skuškova zbirka, 
SEM, stara inv. št. NM 18481) (foto: Blaž Verbič, 2022).
Slika 12: Zmaj kot osrednja ornamentalna okrasitev zvonov 
(Skuškova zbirka, SEM, stara inv. št. NM 18481) (foto: Blaž Verbič, 2022).
P O L I G R A F I
64
Sliki13 in 14: Zmaj, upodobljen skupaj s simbolom fu (zgoraj) 
in simbolom shou (spodaj) (Skuškova zbirka, SEM, stara inv. št. NM 18481) 
(foto: Blaž Verbič, 2022).
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
65
Srečenosne »beštije« v spremstvu srečenosnih pismenk                     
kot osrednji motiv na glasbilih 
Pri poudarjeni simboliki na glasbilih, ki smo si jo ogledali, prevla-
duje živalska motivika – predvsem gre za upodobitve srečenosnih, ba-
jeslovnih bitij, kot sta zmaj in qilin – dve od štirih iz skupine iz t. i. 
srečenosnih zveri ruishou –, in upodobitev netopirja, tako figurativna 
kot ornamentalna. Simbolika netopirja spada v skupino simbolov, ki 
kažejo fonetične povezave z znanilci sreče. Pismenka za netopirja fu (
蝠) je namreč enakozvočna znaku za srečo fu (福). Tako v primeru upo-
dobitve zmaja kot rezbarije iz lesa v obliki netopirja nastopajo skupaj s 
srečenosnimi živalmi tudi motivi v obliki srečenosnih kitajskih pismenk 
fu (福) – simbola za srečo – in shou (壽) – simbola za dolgoživost. 
Predvsem na upodobitvi bitja qilin na glavi inštrumenta pipa (Sku-
škova zbirka, SEM, stara inv. št. NM 18314) bi lahko glede na uporab-
nost podobnega motiva na glasbilih določili, da gre za enega od tako 
imenovanih devetih sinov zmaja (long sheng jiu zi 龍生九子), ki velja 
za eno od najbolj razširjenih tem v kitajskem simbolizmu živali ter jo 
pogosto srečamo v arhitekturi, dekorativni in uporabni umetnosti. Na-
tančneje, lahko bi šlo za dekorativni motiv enega od teh devetih zmaj-
skih sinov, zmaja qiu niu (囚牛), ki je navadno upodobljen na glavah 
glasbil. Običajno ima rumeno glavo in rogove, obožuje glasbo in je 
najkrotkejši med vsemi t. i. »sinovi zmaja«. Zaradi teh značilnosti je bil 
pogosto upodobljen na glavah inštrumentov, kot sta erhu 二胡 in huqin 
胡琴, na tristrunskem glasbilu qin 琴 ljudstva Bai, inštrumentu yueqin
月琴 ljudstva Wu in nekaterih glasbilih Tibetancev.45 Okraševanje glave 
inštrumentov, ki se je ohranilo vse do danes, naj bi bilo domena no-
madskih ljudstev, zlasti okraševanje z bikom ali konjem, kasneje pa se 
je uvedlo tudi na Kitajskem, in sicer v obdobju Tang pri dvostrunskem 
inštrumentu huqin. Pozneje, v obdobju mongolske dinastije Yuan, naj 
bi bikovo glavo zamenjala konjska, v obodbju Ming pa zmajeva. 
Okrasitev z bitjem qilin je verjetneje redkejša kot upodobitev neto-
pirja, ki jo lahko najdemo kar na nekaj inštrumentih pipa iz poznega 
45  Nadezhada, Somkina. »Cultural hybridization: Nine Offspring of Chinese Dragon: The 
Origin and Cultural Impact,« International Journal of Professional Science 1 (2022): 18. 
P O L I G R A F I
66
obdobja Ming in obdobja Qing, prav tako je razvidna z nekaterih fo-
tografij iz Kitajske iz obdobja proti koncu 19. stoletja.46 Upodobitev 
netopirja na glasbilu sovpada tudi z dejstvom, da je v obodobju dinastij 
Ming in Qing uprizarjanje netopirjev postalo vse bolj priljubljeno. 
Pomenska večplastnost simbolov kot odgovor na                    
Tsugejevo klasifikacijo simbolov na glasbilih 
Simbolizem na glasbilih ima lahko različne pomene, ki bi jih težko 
uvrstili le v določeno skupino simbolov na inštrumentih, predlaganih 
s strani muzikologa Gen’ichija Tsugeja. Simboli, ki smo si jih ogledali 
v tem prispevku, bi najbolje sovpadali s prvo skupino simbolizma – 
zoomorfizmom. Simbolika, ki je vidna na delih glasbil, namreč zajema 
umetnost, za katero je značilna uporaba živali kot vidni motiv, včasih 
poimenovan tudi »živalski slog«. Tudi avtor delitve simbolov v določene 
skupine se zaveda pomena simbolov na različnih ravneh in poudarja, 
da ima vsak simbol več pomenov in da ga je večkrat težko razložiti le z 
določenega vidika.47 
Že z zgodnjo razdelitvijo inštrumentov po metodi osmih zvokov 
bayin, ki so jo vzpostavili učenjaki dinastije Zhou (1046–221 pr. n. št.), 
lahko opazimo povezanost in dopolnjevanje med sistemom klasifikacije 
materialov, iz katerih so narejena glasbila (kovin, kamen, glina, koža, 
svila, les, buča in bambus), s sistemom kozmološke skladnosti z osmimi 
trigrami in točkami kompasa,48 kar pomeni, da so bili inštrumenti že v 
osnovi simbolno večplastno povezani s celotnim stvarjenjem. »Inštru-
menti, izdelani iz vsakega od teh osmih materialov, so nadzorovali ene-
ga od plesov, ki se izvajajo med obredi, kar bi lahko spodbudilo enega 
od osem vetrov, ki izvirajo iz vsake od osmih točk kompasa, prikaza-
nih v diagramu. Osemdelni koncept glasbe in inštrumentov je bil tako 
46  Takih je na primer kar nekaj primerkov glasbila pipa iz muzeja Metropolian Musem of Art 
in nekaj primerkov iz muzeja Horniman Museum & Gardens. Prav tako je pogostnost motiva 
razvidna s fotografij arhiva fotografa Lai Afonga (c.1839–1890) in drugih. 
47  Tsuge, »Bamboo, Silk, Dragon and Phoenix,« 19. 
48  Emanuela Montanič, »Kitajska tradicijska glasbila: komentiran prevod knjige Predstavitev 
kitajskih tradicijskih glasbil« (diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2013), 27.
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
67
del koledarskega sistema, vremena, letnih časov in celo kozmologije.«49 
Prav tako je bil združen simbolizem tonskega sistema, ki je odseval bi-
narni filozofski koncept jin in jang.50
Simboli na inštrumentih, predvsem tradicionalnih, imajo v konte-
kstu kitajske glasbe dolgo zgodovino. Upodobitve živali na glasbilih, 
tako resničnih kot mitoloških, v povezavi s čaščenjem prednikov, naj-
demo kot razširjeno prakso že v obdobju dinastije Shang (1554–1045). 
Pomeni simbolov so se sčasoma spreminjali oziroma pridobivali več-
plasten pomen tudi glede na osnovne religije – konfucijanstvo, daoi-
zem in budizem. Prav tako velja poudariti koncept značilnosti podob 
posamezne kulture v nekem obdobju (»cultural imagery«51), s katerim 
je prepletena estetika kitajske glasbe. Glasba mora biti povezana s »sta-
rimi legendami, zgodovinskimi dogodki, elementi iz narave, določenim 
čustvenim stanjem ali lastnostmi mističnih živali«52, kar prav tako odlo-
čilno vpliva na simbole na glasbilih, številni med njimi pa so v »simbo-
lični« obliki na modernejših inštrumentih preživeli vse do danes.  
Zahvala
Prispevek je nastal v okviru projekta Osiroteli predmeti: obravnava 
vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slo-
venskem prostoru (2021–2024) (št. J6-3133) ter programske skupine 
Azijski jeziki in kulture (št. P6-0243), ki ju iz državnega proračuna fi-
nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
(ARRS). Za pomoč in podporo pri raziskovanju in fotografiranju mo-
tivov na glasbilih bi se rada iskreno zahvalila Ralfu Čeplaku Mencinu, 
kustosu v Slovenskem etnografskemu muzeju, in Blažu Verbiču, kusto-
su dokumentalistu in fotografu. Prav tako iskrena zahvala urednici Poli-
grafov Heleni Motoh za potrpežljivost in napotke pri pisanju prispevka. 
49  »An exhibition of Chinese musical instruments and artefacts: musical continuity from an-
tiquity to the present,« The music archive of Monash University, 20. september 2018, 2, https://
www.monash.edu/__data/assets/pdf_file/0003/2443809/2018d-Exhibition_Musical-Instru-
ments-of-China-Catalogue.pdf. 
50  Montanič, »Kitajska tradicijska glasbila,« 20–21.
51  Alan Robert Thrasher, Chinese musical instruments (New York: Oxford University Press, 
2000), 34.
52  Ibid.
P O L I G R A F I
68
B i b l i o g r a f i j a
“An exhibition of Chinese musical instruments and artefacts: musi-
cal continuity from antiquity to the present.” The music archive of Monash 
University, 20. september 2018. https://www.monash.edu/__data/assets/pdf_
file/0003/2443809/2018d-Exhibition_Musical-Instruments-of-China-Catalogue.
pdf.
Bates, Roy. All about Chinese Dragons. Peking: China History Press, 2007.
Chun-Sun Park, Jae-Im Kim. »Ch’ing Dragon Robes.« Journal of the Korean 
Society of Costume 50, št. 3 (2000): 59–72. 
Durrant, Li, Stephen Durrant, in David Schaberg. Zuo tradition: Commen-
tary on the Spring and Autumn Annals. Seattle in London: University of Wash-
ington Press, 2016. 
Fandom. »Unicorn wiki: Qilin.« Dostop 28. novembra 2022. https://
karkadann.fandom.com/wiki/Qilin.
Fang, Jing Pei. Symbols and rebuses in Chinese art: figures, bugs, beasts, and 
flowers. Berkeley, Toronto: Ten Speed Press, 2004.
Grame, Theodore C. »Sounding Statues: The Symbolism of Musical Instru-
ments.« Expedition Magazine 16, št. 1 (Autumn 1973): 30–39. 
Hrvatin, Klara. »Zbirateljska kultura in razstave vzhodnoazijskih glasbil na 
Slovenskem: identifikacija glasbil iz Skuškove zbirke.« Ars & Humanitas 14, št. 2 
(2020): 119–35. https://doi.org/10.4312/ars.14.2.119-135.
Ip, Charlotte. »Chinese Mythology 101: Qilin (Kirin).« localiiz, 20. junij 
2022. https://www.localiiz.com/post/culture-local-stories-chinese-mythology-
101-qilin-kirin.
»Lute or pipa by Jin Shang.« Museum of Applied Science and Art. Dosto-
pano 8. decembra 2022. https://collection.maas.museum/object/19347.
Montanič, Emanuela. »Kitajska tradicijska glasbila: komentiran prevod 
knjige Predstavitev kitajskih tradicijskih glasbil.« Diplomsko delo, Univerza v 
Ljubljani, 2013.
»Paperweight in the form of a Qilin.« The Metropolitan Museum of Art. 
Dostop 3. decembra 2022. https://www.metmuseum.org/art/collection/
search/713154.
»Pipa.« The Metropolitan Museum of Art. Dostop 8. decembra 2022. 
https://www.metmuseum.org/art/collection/search/503651.
Qiang, Xi. Chinese music and musical instruments. Šanghaj: Shanghai Press, 
2011.
»Qilin (Chinese mythology).« Encyclopædia Britannica. Dostop 28. novem-
bra 2022. https://www.britannica.com/topic/qilin. 
S R E Č E N O S N E  » B E Š T I J E «
69
Robič, M. »Vera starih Slovanov v luči primerjajoče zgodovine verstva«, 
Popotnik XLVIII, št.8 (1927). Dostop 2. decembra 2022. http://staroverci.si/vera-
starih-slovanov-v-luci-primerjajoce-zgodovine-verstva/.
Somkina, Nadezhada. »Cultural hybridization: Nine Offspring of Chinese 
Dragon: The Origin and Cultural Impact.« International journal of Professional 
Science 1 (January 2022): 16–24. 
Štrukelj, Pavla. »Kitajski dvorni moški kaftan.« Slovenski etnograf 18/19 
(1965/66): 57–72. 
Thrasher, Alan Robert. Chinese musical instruments. New York: Oxford Uni-
versity Press, 2000.
Tsuge, Gen’ichi. »Bamboo, Silk, Dragon and Phoenix: Symbolism in the 
Musical Instruments of Asia.« The World of Music 20, št. 3 (1978): 10–23. 
»Teriomorfizam.« Hrvatska enciklopedija. Leksikografski zavod Miroslav 
Krleža, 2021. Dostop 2. decembra 2022. http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.
aspx?ID=60940.
Uchiyama, Jun’ichi. Auspicious animals: The art of good omens. Tokio: PIE 
International Inc., 2020.
Wang, Shengyu. »Cosmology, Fashion, and Good Fortune: Chinese Auspi-
cious Ornament in the Han Dynasty (206 BC–AD 220).« Doktorska disertacija, 
University of Oxford, 2020. 
Wang, Xuxiao. »Lucky Motifs in Chinese Folk Art: Interpreting Paper-
Cut from Chinese Shaanxi.« Asian Studies 1, št. 2 (2013): 125–43. https://doi.
org/10.4312/as.2013.1.2.125-143.
Watt, James C. Y. »The Giraffe As the Mythical Qilin in Chinese Art: A 
Painting and a Rank Badge in the Metropolitan Museum.« Metropolitan Mu-
seum Journal 43 (2008): 111–114.
Williams, C. Alfred Speed. Outlines of Chinese symbolism and art motives: an 
alphabetical compendium of antique legends and beliefs, as reflected in the manners 
and customs of the Chinese. New York: Dover Publications Inc., 1976.
Wilson, Samuel M. »The Emperor’s Giraffe.« Natural History 101, št. 12 (de-
cember 1992): 22–25.