O reformi učiteljskih usposobljenostnih izpitov na Ceškoslovaškem. V češkoslovaškem ministrstvu prosvete je sedaj na dnevnem redu reforma učiteljskih izpitov za osnovne šole. Ker bo izvajanje važno tudi za naše šolske razmere, hočem o tem vprašanju obširneje izpregovoriti. PredpisL za polaganje teh izpitoy segajo v precej oddaljeno preteklost, tja do 1. 1886., ko so imeli naši predniki in tedanje prosvetne oblasti popolnoma drugačne načrte in druge misli. V današnjih časih je pač polaganje tega izpita naravnost težavno, ker je prvič jako odvisno od kraja, kjer se izpit polaga, drugič je pa tudi mnogo odvisno od izpraševalca in njegove ljubezni do raznih šolskih reform. Pred 45. leti pa je izpraševalna komitsija prav dobro vedela in razumela, da mora kandidat v prvi vrsti pokazati, da je dober praktik, potem se je pa šele nekoliko oziralo na teorijo. V današnjih časih se pa zahteva splošno znanje v vseh predmetih ter ni ta izpit ničesar drugega, nego druga matura. Namen teh izpitov je popolnoma drugačen. Splošna učiteljeva izobrazba je bila sojena že pri maturi. Ako so pa v splošni naobrazbi mladega učitelja tupatam vrzeli, je to napaka šole, ki mu je izdala zrelostno izpričevalo; nikdar pa ne smejo biti te vrzeli korigirane pri specialnem pedagoškem izpitu, kakor to mora biti izpit učiteljslke usposobIjenosti. Današnji študijski sestav, veljaven za učitelje narodnih šol, nujno zahteva, da bi temeljili prvi dve oziroma prva tri leta učiteljeve prakse na šoli v napredovanju in utrjevanju strokovnega pedagoško-didaktičnega znanja in se tako poglabljal zaklad, ki je bil podan na učiteljski šoli. Šele potem lahko pokaže mlad učitelj pri izpiitu, ali je njegov strolkovni študij v praksi in teoriji vsaj tak, da odgovarja tej kratki študijski dobi — in ako se je ustvaril v njem res pravi učitelj in vzgojitelj, ki vrši svoj poklic z razumevanjem in z gotovo samostojnostjo. Izpit pa mora na vsak način pokazati, ali je tak učitelj na pravi poti k cilju. Izpit, ki bo podal tako potrdilo, bo pravi definitivni izpit za učiteljstvo narodnih šol. V Nemčiji se vrši izpift učne usposobljenosti za učitelje naravnost v učiteljevem razredu in je opravljen v štiriurnem poučevanju po urniku, ki ga določi en dan poprej izpraševalna komisija. Članii te komisije so po krajinski šolski nadzorniik, docent pedagoike akademije in eden šolski upravitelj ali učitelj dotičnega sreza. Po končanem pouku se vrši ustni kolokvij, pri katerem ima učitelj pokazati, da zna znanstveno zagovarjati način svojega pouka in da so mu znani obstoječi službeni predpisi. Rojstno leto te forme izpitov učiteljslke usposobljenosti je leto 1928. z naredbo pruskega prosvetnega ministrstva. — Ako se ne oziramo na tehniške in finančne napake, so omenjeni izpiti res strokovni izpiti — kar naj bo še poseben dokaz, da je njihova domovina Nemčija zibelka vseh šolskih reform. Z ozirom na navedene napake naj bi se pri nas vršil izpit učne usposobljenosti tako, da napravi vsak kandidat domačo pismeno nalogo, Ikatcre misli in teze bo znal pred izpraševalno komisijo znanstveno zago- varjati, dalje iz ustnega izpita o zakonskiih šolskih predpisih. Najmanje po 12-mesečni šolski praksi naj bi se učitelj prijaviil po službeni poti preko šolskega upravitelja in sreskega načelstva izpraševalni komisiji. Vsak kandidat ima pravico polagati izpit pred poljubno izpraševalno komisijo. Obenem predlaga (s prošnjo vred) 3—4 teme iz splošne ali specialne pedagogilke, kjer bi na obširjiejši pismeni način znal utemeljiti svoje strokovno znanje v pedagogiki z znanstvenimi pedagoško-didaktičnimi načeli. Sreski šolski svet pa naj bi na podlagi nadzorndškega poročila tega učitelja določil, ali se ga prepusti k izpitu ali ne. Prošnja na tem mestu ne sme biti nerešena, ako nima kandidat tretjega reda (redii so: 5, 4, 3, 2, 1). Ako je kandidat dobro ocenjen, pošlje sreslki šolski svet prošnjo izpraševalni komisiji, ki najmanje šest mesecev pred ustnim kolo kvijem naznani 'kandidatu izbran tema, ki naj ga sedaj kandidat doma pismeno izvrši. Tekom štirih mesecev pošlje učitelj izpraševalni komisiji svoj elaborat ter priloži pismeno izjavo, da je elaborat resnično le njegovo lastno delo; priloži pa naj tudi izjavo, ki docela podrobno omcnja, katera literarna dela so mu pri tem služila. / Ako je učitelj, ki hoče polagati ta izpit, izdal že kako tiskano pedagoško delo, mu komisija lahko dovoli, da ne polaga domačcga izpita. Vsako domače pismeno delo prečitata, prekritizirata in ocenita dva člana iizpraševalne komisije. Ako se njuna sodba ne ujema, odloča predsednik. Klasifikacija je izražena samo v treh ocenah: delo je prav dobro, dobro, nezadostno; z ozirom na to klasifikacijo je kandidat 'k izpitu pnpuščen ali ne pripuščen. A(ko pa odstopi od ustnega izpita prosilec sam, se njegovo pismeno delo upošteva še dve leti. S kandidati, katerih pismena naloga je pozitivno klasificirana, se pri ustnem izpitu vrši; razgovor ob navzočnosti štirih članov komisije in zapisnikarja. Razgovor naj ponajveč niiha okoli pismene domače naloge. Kandidat pa mora pri kolokviju dokazati, da je domače delo resnično izvršil sam, da so mu pedagoška dela in šolsko administrativni posli povsem znani ter da so mu znandi tudi vsi zakonski šolski predpisi. Ustni izpit naj ne zaide v nodrobnosti in tudi naj ne išče vrzeli v splošnem učiteljevem znanju, marveč ugotovii naj, s kako ambicijo in s kakim razgledom ta učitelj deluje v novih smereh in učnih metodah pedagoških ter da zna samostojno odločati o vprašanjih, katera mu učiteljska praksa najpogosteje nalaga. Tako usmerjen izpft učiteljske usposobljenosti bo imel svoj pravilni in iniciativni značaj. Učitelj se mora v pripravi za ta izpit na vsak način poglobiti v znanstveno pedagoško literaturo :n se mora znanstveno oricntirati v prakt:čni vršitvi svojega poklica. Vsak mlad učitelj bi se na ta način izpopolnjeval ter- fei začel iskati in brskati po pedagcšVi Jiteratur,. Zato bi bilo nebbhodno potrebno izdati za Do1a<Janie teUa izpita posebna navodila, ki naj bi vsebovala poleg pravil- no lizbrane bibliografije in temeljnih znanstvenih literarnih virov tudi nekaj važnih metodoloških navodil in navodila, kii bi učitelju narekovala, kdaj in kalko je mogoče glavne misli gotovega spisa uveljaviti v šolski praksi. Še več pa bi pripomoglo mlademu učitelju v njegovem hrepeneju po samostojncm znanstveno utemeljenem delu uvedba posebnih pedagoških scminarjev. Ti učiteljsd seminarji naj bi bili po vseh važnejš:ih kulturnih središčih ter naj bi iste vodili dobri pedagoški strokovnjaki. Tja naj bi hodili učitelji vežbat v drugcm službenem letu svoje metode, utrjevat svoje pedagoško znanje in študirat razna nova pedagoška vprašanja. Posečanje teh seminarjev naj bi dopuščale razne uradno dovoljene ugodnosti. Tudi v drugih strokah učiteljeve uprave naj bi dobivali ti učitelji posebne inštrukcije. Po starem načinu polaganja usposobljenostnih izp.tov je predpiisan tudi pismeni šolski izpit in praktični nastop v določenem razredu. Po osnovah nove reforme vse to odpade. To pa je utemeljeno nastopno: pismen šolski izpit je že odslužil, ker ni nič drugega nego iskanje zopet raznih vrzeli v učiteljevem splošnem znanju. Da bii se pri tem izpitu popisovala kaka učna slika, je sedaj starokopitno, ker nikdar ne moreš tega napisati, kar nosijo še drugi v glavi, ali Ikar jim je šele trcba v glavo vcepiti. Za pismeno nalogo je treba poprej nekolitko priprave, nekoliko več disponiranja in mnogo časa, ki ga pri šolskem pismenem izpitu primanjkuje, posebno, če pišeš v enern po^oldnevu 2—3 ali celo štiri naloge. Istotako ima učitelj v popolnoma tujem razredu nesiguren nastop; saj mu je vendar tu vse neznano. Kako naj z veseljem poučuje take učence, kii jih sedaj vidi prvič v življenju in jih mogoče ne bo videl nikdar več. Tudi otroci niso takega učitelja vajeni in so v prvem času frapirani (posebno, če so poleg uč.telja v razredu še drugi učiitelji!) ter delajo vse kaj drugega, kakor bi pazili. Vsi ti nedostatki pa gredo na rovaš učiteljevega neznanja. Obe točki, ki odpadeta, prav dobro nadomestuje pismena domača naloga in razgovor o njej. Kar se pa tiče izpraševalne komisije, je potrebno ugotoviti, da morajo biti njeni člani točno seznanjeni z novimi in najnovejšimi pedagoško-didaktičnimi smernicami. Poleg tega naj bo nekaj članov tud: izbornih pedagoških praktikov iz vrst učiteljstva podeželskih narodnih šol. Sedaj pa šc nekaj o mnenju strolkovnjakov. Ta predpis stoji sedaj že skoraj pred uveljavljenjem. Vendar pa imajo nckateri šolski: in pedagoški strokovnjaki pomislek v tem, da bodo lahko kandidati pri vršitv.i domače naloge sleparili na vse. mogoče načine. Saj kandidat lahlko potrdi, da je nalogo rešil sam. če jo je prepisal od kakega dobrega prednika in potem vsebino dobro prcštudiral in jo utemeljil s pedagoškimi resnicami. Ta pomislek pa zopet odbijajo drugi strokovnjaki tako, da kandidat že zadosti predpiisom, ako natančno preštudira pedagoške smernice. AJko se pa zdijo izpraševalni komisiji prevečkrat se ponavljajoči naslovi nalogam, frh ista lahko prekliče in zahteva druge teme ali jih pa določi sama. Poleg tega pa skrbi vsakega kandidata ustni izpit, pri katerem se ugotovi idcntifeta predložene naloge. Po »Sols'kih reforraah«.