LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj 5 UDK: 674:628.161.2 Problematika formaldehida v odpadnih vodah lesne industrije Problem of Waste Effluents in Wood Industry - the Possibilities of Biological Treatment Tadeja MUCK* Izvleček Abstract Lesna industrija ni velik onesna`evalec voda, a s tem se ni tola`iti. Odpadne vode lesne industrije pogosto vsebujejo zelo visoke vrednosti nevarne in strupene substance -formaldehida, zato je nujno potrebno, da pri~nemo s podrobnimi analizami odpadnih voda in z raziskavami o mo`nostih ~iš~enja. Statisti~ne analize so pokazale, da se lesna industrija še vse premalo zaveda, kako hitro lahko porušimo ekološko ravnote`je v naravi, saj so vrednosti o koli~ini ~iš~enih odpadnih voda v lesni industriji izjemno nizke. Tako smo v seminarju podali nekaj smernic in mo`nosti odstranjevanja formaldehida iz odpadnih voda s poudarkom na sekundarnem postopku ~iš~enja - biološkem ~iš~enju odpadnih voda. Biološko ~iš~enje je lahko anaerobno ali aerobno, zato smo predstavili oba postopka. Ve~ji poudarek in podrobnejši opis je podan za aerobni postopek biološkega ~iš~enja, na katerem sem opravila svoje raziskave v prakti~nem delu diplomske naloge. Klju~ne besede: onesna`ene vode, odpadne vode, formaldehid, biološko ~iš~enje Wood industry does not pollute waters to a great extend, nevertheless we must be aware that the problem still exists. Waste effluents in wood industry contain very high portion of dangerous and toxic substance - formaldehyde. That is why it is inevitably vital to start with detailed analysis of waste effluents and with studies of possibilities of decontamination. Statistical analysis are showing that wood industry are not well aware of the fact how quickly the ecological balance can be destroyed, since the quantities of treated waste effluents are extremely low. During the seminar some guidelines on how to extract formaldehyde from waste effluents were issued with the stress on secundar method of treatment - biological treatment of waste effluents. Biological treatment can be both, aerobic or anaerobic. During the seminar both methods were introduced with the emphasis on the aerobic procedure, which I was researching in the experimental part of my diploma work. Keywords: pollute waters, effluents, formaldehyde, biological treatment UVOD Dandanes redko katera voda, bodisi reke, potoki, jezera, pa tudi morja še ohranjajo svojo nekdanjo neopore~-nost oziroma ~istost. Vzroki onesna`e-vanja voda so najpogosteje velike ko-li~ine odpadnih snovi iz industrije, kmetijstva, komunalnega onesna`enja in vrste drugih ~lovekovih dejavnosti. Posledice takšne ~lovekove malomarnosti so velikokrat tudi katastrofalne, tako je ~lovekovo zdravje vse bolj ogro`eno. Varstvo okolja je veda, ki se v zad- dipl. ing., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 njem ~asu vse bolj uveljavlja, saj bomo le s strokovnim pristopom lahko uspešno o~istili sedaj onesna`ene vode. Seveda pa so ekologi sami brez sodelovanja ljudi (iz industrije, kmetijstva idr.) nemo~ni. Le ~e se bo dvignila splošna zavest vseh ljudi, bomo lahko ohranili naše vode in s tem naše zdravje. LESNA INDUSTRIJA KOT ONES-NA@EVALEC VODA Lesna industrija sicer ni poznana kot nevaren onesna`evalec, vendar pa obseg proizvodnje lahko mo~no stopnjuje u~inke na okolje. Predvsem sporen je formaldehid v odpadnih vodah lesne industrije. Lesno industrijo navadno delimo na primarno in kon~no proizvodnjo. Vsaka veja uporablja razli~ne materiale, zato so tudi u~inki na okolje zelo razli~ni. MESTA NASTAJANJA ODPADNIH VODA V LESNI INDUSTRIJI Kakovost vode najla`je spoznamo, ~e poznamo vir, kjer odpadna voda nastaja. Pomembnejša mesta, kjer nastane odpadna voda v lesni industriji, so navedena v preglednici 1. Celotno odpadno vodo lahko razdelimo na dve skupini; to sta: * voda, ki nastane neposredno ob LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj Preglednica 1. Mesta nastanka in vrsta odpadne vode (5) MESTO NASTANKA ODPADNE VODE VRSTA ODPADNE VODE * SUŠENJE LESA kisla odpadna voda * LAKIRANJE, LU@ENJE odpadna voda lakirnih kabin * FURNIRANJE, LEPLJENJE odpadna voda pri ~iš~enju orodij, strojev * VZDR@EVANJE STROJEV, ORODJA odpadna olja, masti * HIDROTERMIČNA OBDELAVA, PARJENJE kisla odpadna voda * KONDENZATNA VODA (KOMPRESORJI) voda, olja * SKLADIŠČENJE HLODOVINE de`evnica, voda za navla`enje, namakanje * ATMOSFERSKE VODE voda, ne~isto~e •ČIŠČENJE V PROIZVODNJI IN PISARNAH odpadna voda * OSEBNE POTREBE IN HIGIENA odpadna voda, fekalna voda Preglednica 2. Preskrba lesne industrije z vodo v letu 1996 (8) LASTNA PRESKRBA VODOVODNI SISTEMI SKUPAJ PODTALNICE IZVIRI VODOTOKI DRUGI VIRI SKUPAJ JAVNI VODOVOD Proizvodnja `aganega lesa in ploš~ 96 62 - 34 467 257 Proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov 178 14 85 79 1364 1363 •količine v 1000 m 3 Preglednica 3. Uporaba vode v lesni industriji v letu 1996 (8) SVE@A VODA SKUPAJ TEHNOL. VODA PITNA VODA VODA V RECIRKULACIJI SKUPAJ DODANA SVE@A VODA VNOVIČ UPORABLJENA VODA SKUPAJ OD TEGA PO PREOŠt HIAIENJU Proizvodnja `aganega lesa in ploš~ Proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov 3 * koli~ine v 1000 m 603 1502 280 406 323 1096 5 1 Preglednica 4. Uporaba vode v lesni industriji po namenu v letu 1996 (8) SKUPAJ UPORABLJENA VODA ZA TEHNOLOŠKI PROCES proizv. hlajenje ZA SANITARNE NAMENE ZA OSTALE NAMENE PORABLJENA VODA V TEHNOL. PROCESU Proizvodnja `aganega lesa in ploš~ Proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov 3 * koli~ine v 1.000 m 603 1502 286 540 46 211 200 651 71 100 53 41 proizvodnem procesu in * druga odpadna voda. STATISTIČNI PODATKI * preskrbi vode, * uporabi vode, * izpustu odpadne vode in * pre~iš~evanju odpadne vode v lesni industriji. Za la`jo in nazornejšo predstavo smo navedli nekaj osnovnih statisti~nih Navedene so vrednosti posebej za podatkov, ki obsegajo podatke o: proizvodnjo `aganega lesa in ploš~ ter posebej za proizvodnjo kon~nih lesnih izdelkov. Preskrba industrije z vodo Lesna industrija se preskrbuje z 2,8 % vode iz vodovodnih sistemov glede na celotno industrijo brez elektrogospodarstva. Iz podatkov v preglednici 2 lahko razberemo, da se lesna industrija oskrbuje predvsem z vodo iz vodovodnih sistemov, in sicer prete`no z vodo iz javnih vodotokov. Pri proizvodnji kon~nih lesnih izdelkov je oskrba z vodo pribli`no trikrat ve~ja kot pa pri proizvodnji `aganega lesa in ploš~. Uporaba vode v industriji Vode v recirkulacijskem krogu skorajda ni. Glede na uporabljeno vodo, ki jo porabi celotna industrija brez elektrogospodarstva, uporabi lesna industrija 1,8 % vode. Preglednica 3 ka`e na to, da lesna industrija uporablja le sve`o vodo, od katere ve~ji dele` je pitna voda. Uporaba vode v industriji po namenu Navedene vrednosti v preglednici 4 ka`ejo, da se najve~ vode porabi pri proizvodnji kon~nih lesnih izdelkov in da je poraba pribli`no trikrat ve~ja kot pri proizvodnji `aganega lesa in ploš~. ^e primerjamo koli~ino vode, ki se porabi za sanitarne namene glede na skupno uporabljeno vodo, vidimo, da lesna industrija ni velik potrošnik vode. Izpust odpadne vode v industriji Iz podatkov v preglednici 5 je razvidno, da ve~ina odpadne vode odte~e v kanalizacijo, manjši del v površinske vode in najmanj naposredno v zemljo. Pre~iš~evanje odpadne vode v industriji Pre~iš~evanje odpadne vode v lesni industriji ni zadovoljivo. V pregledni- 6 LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj Preglednica 5. Izpust odpadne vode lesne industrije v letu 1996 ( 8) V ZEMLJO V KANALIZACIJO V POVRŠINSKE VODE SKUPAJ Proizvodnja `aganega lesa in ploš~ 9 383 130 522 Proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov 41 1198 217 1456 •količine v 1.000 m 3 Preglednica 8. Vpliv formaldehida na ~loveka (3) Preglednica 6. Nekombinirano pre~iš~evanje odpadne vode lesne industrije v letu 1996 (8) ci 6 lahko razberemo, da v lesni industriji uporabljajo predvsem postopke mehanskega ~iš~enja, kar pa ne odstrani substanc, topljivih v vodi. Še slabši so rezultati analiz pri ugotavljanju uporabe kombiniranih postopkov ~iš~enja. Te vrednosti so zanemarljivo nizke (glej preglednico 7). Toksi~nost formaldehida Formaldehid spada med kemikalije, pri katerih se negativne posledice poka`ejo šele po dolo~e-nem ~asu. Na uporabi formaldehida temeljijo ogromne koli~ine razli~nih izdelkov. S tovrstnimi izdelki pa pride v stik velik del populacije. Preglednica 7. Kombinirano pre~iš~evanje odpadne vode lesne industrije v letu 1996 (8) KOMBINIRANO PREČIŠČEVANJE MEHANSKO/ MEHANSKO/ KEMIČNO/ MEHANSKO/KEMIČNO/ SKUPA) KEMIČNO BIOLOŠKO BIOLOŠKO BIOLOŠKO Proizvodnja `aganega lesa in ploš~ - - - Proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov 4 7 11 •količine v 1.000 m 3 UČINEK FORMALDEHIDA STOPNJA IZPOSTAVUENOSTI (ppm) Prag vonja 0,05 - 0,1 Prag dra`enja o~i, nosu in grla 0,2 - 1,6 Mo~no dra`enje zgornjih dihalnih poti, kašljanje, solzenje, pove~ano nelagodje 3,0 - 6,0 Takojšnja naduha, opekline v nosu in grlu, mo~no kašljanje in solzenje 10 - 20 Odmiranje sluznice, napad grla, plju~ni edem > 50 Zaradi strupenosti formaldehida, morajo odpadne vode ob izpustu v vodotoke ali kanalizacijo ustrezati predpisom o mejnih koncentracijah formaldehida, ki so predstavljene v preglednici 9. Preglednica 9. Mejne koncentracije formaldehida v odpadnih vodah RS (4) ODPADNE VODE MEJNA KONCENTRACIJA Odpadne vode, ki odtekajo v vodotok 1 Odpadne vode, ki odtekajo v kanalizacijo 5 PROBLEMATIKA FORMALDEHIDA V ODPADNIH VODAH LESNE INDUSTRIJE Formaldehid je najenostavnejši alde-hid. Je strupen, brezbarven plin ostrega vonja. Uporablja se v industriji plasti~nih mas, barv, tekstila, ko`e, papirja, za dezinfekcijo v farmacevtski industriji idr. V lesni industriji se uporablja predvsem pri izdelavi ivernih in vlaknenih ploš~ ter pri lepljenju z lepili, ki vsebujejo formaldehid. Raziskave so pokazale, da je formaldehid alergen, posebno za ob~utlji-vejše ljudi, prav tako pa tudi kance-rogen. Pri uporabi formaldehida za poskuse na `ivalih so pri `ivalih, ki so bile izpostavljene formaldehidu, opazili raka. Posledice delovanja formaldehida na ~loveka pa so se pokazale kot dra-`enje sluznice in pa nastajanje nosnega tumorja. Negativni vpliv formaldehida na ~lo-veka prikazuje preglednica 8. Onesna`enje odpadnih voda s formaldehidom nastane v industriji predvsem ob pranju strojev, pripomo~kov ter trakov za nanašanje lepila. To se navadno zgodi ob koncu delavnika, tako se sre~amo s konicami ve~jih koncentracij formaldehida v odpadnih vodah. Na to moramo biti pozorni predvsem pri vzor~enju odpadnih voda. Kot smo videli v zgornji preglednici, ve~ina lesnih tovarn ~isti odpadno vodo le mehansko. Ta vrsta ~iš~enja iz vode ne odstrani formaldehida, saj je le-ta v vodi raztopljen, temve~ le po usedanju koagulirane delce lepila. Iz dosedaj opravljenih ekoloških analiz je razvidno, da ima ve~ina lesnih obratov odpadno vodo speljano v kanalizacijo, nekatere pa neposredno v vodotoke. Pri raziskavah, ki so bile opravljene v letu 1994, je bilo ob analizi odpadne vode lesne industrije ugotovljeno, da so bile koncentracije formaldehida v 7 176061 1 LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj 8 lesnih obratih, ki imajo vodo speljano v kanalizacijo, mnogokrat tudi 10 -krat prese`ene. Še bolj skrb vzbujajo~i so rezultati za vodo, ki je speljana neposredno v vodotoke. Izmerjene koncentracije so bile 10 do 30-krat prese`ene (10). Za ugotavljanje strupenosti industrijske odpadne vode je zelo priporo~lji-vo, da se uporabljajo biološki testi strupenosti, ki so osnovani na uporabi razli~no ob~utljivih vodnih organizmov. Na osnovi testov strupenosti z uporabo vodnih organizmov iz razli~nih skupin strupenosti je bila raziskana tudi strupenost ~istega fenola in formaldehida ter odpadne vode, ki je vsebovala fenol in formaldehid (11). Pri raziskavi strupenosti fenola in formaldehida so uporabili naslednje testne organizme: * mešano kultura bakterij, Preglednica 10. Kemijska analiza industrijske odpadne vode glednici 11 kot efektivne oziroma Preglednica 11. Strupenost fenola in formaldehida na testne organizme letalne koncentracije fenola oziroma formaldehida po dolo~enih ~asih. Testni organizmi Fenol Formaldehid (mg/L) (mg/L) Mešana kultura bakterij 120h EC 10 283 14,7 120h EC 50 510 34,1 120h EC 90 921 78,9 Scecedesmus quadhcauda 24h EC 10 184 3,6 24h EC 50 403 14,7 24h EC 90 882 60,3 Daphnia pulex 48h EC 10 4,1 1,9 48h EC 50 25,0 5,8 48h EC 90 150,0 16,8 Oncorhynchus mykiss 48h LC 10 10,3 29,3 48h LC 50 13,1 50,0 48h LC 90 16,6 87,0 PARAMETRI ODPADNA VODA pH 7,8 KPK (mg/L) 216 BPK5 (mg/L) 150 NKjeh (mg/L) <0,5 totalni P (mg/L) 0,03 totalne soli, 105°C (mg/L) 287 fiksne soli, 550°C (mg/L) 212 fenol (mg/L) 70 formaldehid (mg/L) 22,5 EC-efektivne koncentracije so tiste, pri katerih je organizem prizadet, a ni nujno, da pogine, medtem ko je LC-letalna koncentracija tista, pri kateri organizem pogine. Rezultati testov strupenosti, podani v preglednicah 11 in 12 (osnovanih na razli~nih testnih organizmih), na ~isti fenol, formaldehid in odpadno vodo, ki je vsebovala fenol oziroma formaldehid, so pokazali visoko ob~utljivost Daphnia pulex in Oncorhychus mykiss na formaldehid in manjšo ob~utljivost Scenedes-mus qadricauda in mešane kulture bakterij. Formaldehid je pokazal ve~jo strupenost kot fenol za mešane kulture bakterij, Scenedesmus qadri-cauda in Daphnia Preglednica 12. Strupenost industrijske odpadne vode na testne organizme pulex. Strupenost industrijske odpadne vode na testirane vodne organizme je v glavnem posledica vsebnosti formaldehida, medtem ko je za Oncorhychus mykiss usodna vsebnost fenola v odpadni vodi. * enoceli~ne zelene alge (Scenedos-mus quadricauda), * crustacij (Daphnia pulex) in * ribe (Oncorhychus mykiss). Rezultati kemijske analize industrijske odpadne vode, ki je vsebovala fenol in formaldehid, so podani v preglednici 10. Najprej so pri raziskavi ugotavljali, kakšna je strupenost samega fenola oziroma formaldehida. Rezultati so podani v pre- Dolo~anje koncentracije formaldehida Standardno predpisane metode za dolo-~anje koncentracije formaldehida v odpadni vodi ni. Obstaja pa veliko število priporo~enih metod. Priporo~ene metode so naslednje: TESTNI ORGANIZMI KONCENTRACIJA ODPADNE VODE (%) FENOL (mg/L) FORMALDEHID (mg/L) Mešana kultura bakterij 120h EC 35 100 70 22,5 Scecedesmus quadricauda 24h EC 10 27,0 18,9 6,1 24h EC 50 57,5 40,3 12,9 24h EC 90 - Daphnia pulex 48h EC 10 2,9 2,0 0,7 48h EC 50 17,2 12,0 3,9 48h EC 90 100,0 70,0 22,5 Oncorhynchus mykiss 48h LC 10 12,5 8,8 2,8 48h LC 50 18,5 12,9 4,2 48h LC 90 27,2 19,0 6,1 LES wood 51 (1999) 1-2 FOTOMETRI^NE Acetilacetonska metoda Metoda s kromotropno kislino Sulfit - pararozanilinska metoda MBTH metoda Metoda s fenilhidrazinijevim kloridom TITRACIJSKE Jodometri~na metoda Metoda s hidroksiaminhidroklo-ridom KROMATOGRAFSKE Plinska kromatografija HPLC Tankoplastna kromatografija GRAVIMETRI^NE Metoda z dimetilcikloheksandio-nom (DIMEDON) POLAROGRAFSKE Z redukcijo na kapilarni `ivosrebrni elektrodi Te`ave, ki nastopijo pri dolo~anju koncentracije formaldehida v odpadnih vodah Prvi problem dolo~anja koncentracije formaldehida se pojavi zato, ker ni predpisane standardne metode za dolo~evanje. Drugi problem pa nastane `e pri samem vzor~enju. @e prej je bilo omenjeno, da se pri onesna`evanju odpadne vode s formaldehidom sre~a-mo z izrazitimi ~asovnimi konicami. ^e bi `eleli delati kakršnekoli sklepe ali primerjave, bi morali imeti resni~-no reprezentativne vzorce. Do takšnih vzorcev bi najla`e prišli z avtomatskim vzor~evalnikom, koncentracijo formaldehida pa bi morali dolo~ati po vedno enaki, najprimernejši metodi. Pri raziskavah, ki so bile opravljene v letu 1994 v okviru prakti~nega dela pri diplomski nalogi, se je pri dolo~evanju koncentracije formaldehida po razli~nih metodah najbolje obnesla spektrofotometri~na metoda dolo~anja formaldehida s kromotropno kislino. Poleg spektrofotometri~ne metode so uporabili še: Raziskave in razvoj * jodometri~no metodo, * Merckoquant formaldehid test in * Aquamerck formaldehid test. Tudi vse druge naštete metode, ki so bile testirane, so se pokazale kot dokaj zanesljive, ~e so bile resni~no na-tan~no izvedene in ~e se je dolo~ala koncentracija direktno na filtratu in ne na destilatu vzorca (10). Odstranjevanje formaldehida iz odpadnih voda Vsebnost formaldehida v odpadnih vodah lesne industrije bi najla`je zni-`ali, ~e bi uporabili lepila, ki bi vsebovala ni`je vsebnosti formaldehida. Seveda se to ne mora zgoditi ~ez no~, saj so lepila na osnovi formaldehida cenovno in glede na kvaliteto zelo dobra. Preu~iti bi morali tudi mo`nosti recikliranja odpadnih lepil. Zavzemati bi se morali za ~im ve~ja zmanjšanja koli~in odpadnih voda, ker pa to ni še povsem tehnološko izvedljivo, se zatekamo k druga~nim rešitvam. Fizikalne metode ~iš~enja Do sedaj fizikalne metode ~iš~enja še niso dale ustreznih rezultatov. Poskus destilacije odpadne vode je pokazal, da je ta na~in odstranjevanja formaldehida ustrezen le za vode, ki vsebujejo ve~ kot 2 % formaldehida. Kemi~ne metode ~iš~enja Obstajajo razli~ni procesi, kot so klo-riranje, ozoniranje ali kataliti~na oksidacija. Ti postopki potekajo v reaktorju pri tlaku 40 barov in temperaturi 200 °C, a so predragi za industrijsko uporabo, poleg tega pa oksidacija pote~e le 80 % do 90 in so prakti~no neuporabni. Poskusi ~iš~enja odpadne vode so potekali tudi z apneno vodo, kjer je šlo za pretvorbo formaldehida v nestrupene ketoze ali aldoze. Ta proces kondenzacije mora potekati pri povišani temperaturi, da je hitrost primer- 9 na. Uspešnost procesa se je pokazala le pri odpadnih vodah, ki so vsebovale do 0,5 % formaldehida. Slaba stran tega procesa pa je bilo tudi obarvanje odpadne vode, katerega intenziteta se je povečevala z večanjem vsebnosti formaldehida. Čiščenje odpadnih voda z vodikovim peroksidom Čiščenje odpadnih voda z vodikovim peroksidom se je pokazalo kot uspešno. Postopek je uporaben tako za zelo nizke koncentracije kot tudi za zelo visoke (0,01 % do 10 %). Reakcija poteka v alkalnem mediju, zato dodamo NaOH, in pri povišani temperaturi. Fentonove reakcije Kombinacija vodikovega peroksida z železovimi solmi deluje kot izredno uspešno oksidacijsko sredstvo. Močno oksidirajoče delovanje se nanaša na vmesno tvorbo OH-radikalov, ki veliko laže razgradijo organske spojine, kot pa jih vodikov peroksid sam. Najboljši rezultati so bili dobljeni, če je reakcija potekala v kislem mediju pri pH vredosti 2 do 4 in je bil porabljen ves formaldehid. Optimalni dodatek vodikovega peroksida je potrebno določiti s predhodnimi laboratorijskimi poskusi. Produkti, ki nastanejo pri Fentonovih reakcijah so mešanice organskih spojin, ki so biološko lažje razgradljive v primerjavi z neobdelano odpadno vodo. Biološke metode čiščenja Odpadne vode, ki vsebujejo formaldehid, bi lahko zelo dobro čistili tudi z aerobnimi ali anaerobnimi postopki biološkega čiščenja. Podrobnejša predstavitev sledi v nadaljevanju. MOŽNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH VODA LESNE INDUSTRIJE S POUDARKOM NA BIOLOŠKEM ČIŠČENJU Z AKTIVNIM BLATOM Iz podatkov, ki so navedeni v preglednicah 6 in 7, vidimo, da do sedaj LES wood 51 (1999) 1-2 ~istijo izredno nizke koli~ine odpadnih voda lesne industrije. Tako smo v nadaljevanju `eleli predstaviti nekaj mo`nosti za kombinirano ~iš~enje odpadnih voda. Predlagane mo`nosti kombiniranega ~iš~enja so naslednje: * MEHANSKO/KEMI^NO/BIOLOŠ-KO (aerobno) ^IŠ^ENJE, * MEHANSKO/BIOLOŠKO (anaerobno/aerobno) ^IŠ^ENJE, * MEHANSKO/BIOLOŠKO (aerobno) ^IŠ^ENJE. Kot primarno ~iš~enje nastopa `e uveljavljeno mehansko ~iš~enje. Pri mehanskem ~iš~enju z razli~nimi postopki odstranjujemo iz odpadne vode predvsem koagulirane delce topila in druge netopne snovi. Raztopljene snovi, med katere spada tudi izredno strupen formaldehid, pa ostajajo v vodi. Zato moramo izvesti sekundarne metode ~iš~enja odpadne vode. Sekundarno ~iš~enje je lahko kemi~no ~iš~enje npr. s Fentonovo reakcijo, kjer po oksidaciji dobimo kot produkte la`e razgradljive organske spojine. Dobljeni produkt oziroma odpadno vodo pa lahko dokon~no o~istimo s terciarnim ~iš~enjem, in sicer z biološkim ~iš~enjem. Vmesno stopnjo kemijskega ~iš~enja lahko nadomestimo tudi z biološkim ~iš~enjem, ki lahko poteka po anaerobnem postopku, to je brez kisika, ali pa po aerobnem postopku, s kisikom. Kot sekundarno ~iš~enje se vse bolj uporablja tudi kombinacija anaerobnega in aerobnega ~iš~enja. Ta postopek ~iš~enja se vse bolj uporablja za odpadne vode, ki vsebujejo ve~je koncentracije strupenih snovi. ^e koncentracije strupenih snovi niso previsoke, lahko po mehanskem ~iš-~enju kot sekundarno ~iš~enje uporabimo kar aerobno biološko ~iš~enje. Zni`anje koncentracije strupenih snovi lahko dose`emo tudi z razred~enjem tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno vodo. Tako se lahko dimenzionira skupna ~istilna naprava. Raziskave in razvoj Oblike sekundarnega ~iš~enja Biološko ~iš~enje Aerobno biološko ~iš~enje Biološko ~iš~enje s kulturo mikroorganizmov, ki jo imenujemo aktivno blato, je v biološki ~istilni napravi umetno pove~ano samo~iš~enje, ki dejansko poteka v naravi. Mikroorganizmi, ki so v površinskih vodah, so tudi v biološki ~istilni napravi, le da je njihova koncentracija mnogo ve~ja. Pri tem sodelujejo predvsem bakterije in pa spremljajo~a zdru`ba. Ta zdru`ba se hrani z bakterijami in z organskim drobirjem. Bakterije, spremljajo~o zdru`bo in neraztopljene organske in anorganske snovi imenujemo s skupnim imenom aktivno blato (12). Odpadna voda po opravljenem primarnem ~iš~enju (mehansko ~iš~enje) vstopi v proces sekundarnega ~iš~e-nja. To je biološko ~iš~enje, ki je lahko anaerobno ali aerobno. Aerobno biološko ~iš~enje poteka v reaktorju, ki je sestavljen iz prezra~e-valnika in sekundarnega usedalnika. Heterotrofni organizmi ob kisiku porabljajo organske snovi (ne~isto~e) kot vir ogljika in energije za sintezo novih Slika 1. Laboratorijski model biološke ~istilne naprave 10 celic. Nekateri heterotrofi so sposobni pri pomanjkanju kiska izkoriš~ati kisik iz nitratov in nitritov (denitrifikacija) za oksidacijo substrata in sintezo novih celic. Bakterije so v aerobnih pogojih sposobne pretvoriti dušik iz amoniaka v nitritni in nitratni dušik. Ta proces se imenuje nitrifikacija. Nitrifikacija je zaporeden proces, v katerem je amonij oksidiran v nitrit z nitracijskimi organizmi (nitrosomonas) in nato nitrit v nitrat pod vplivom nitra-tacijskih organizmov (nitrobacter) (1). Aerobno ~iš~enje lahko opišemo s tremi ena~bami; to so: 1. ena~ba neposredne oksidacije substrata organska snov + O ¾en¾cimi®CO + H O + E 2 221, 2. ena~ba sinteze celic: organska snov + NH + O ¾enci®mi protoplazma + E 32 2, 3. ena~ba endogene respiracije: protoplazma + O ¾encim®i CO + NH + HO + E 2 2323. Nitrifikacija je zaporeden proces in poteka v dveh fazah: 1. faza: -NH4+ + 1,5 O2 ® 2 H+ + H2O + NO2 + E4, 2. faza: NO2- + 0,5 O2 ® NO3- + E5. LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj 11 Oznake E1,..., E5, pomenijo energijo, proizvedeno v sistemu. Zgornji dve ena~bi lahko zapišemo tudi kot eno -NH4+ + 2 O2 ®NO3 + 2 H+ + H2O. Biološko ~iš~enje z aktivnim blatom je primer katalitske reakcije. Na procese aerobnega biološkega ~iš~enja vplivajo zunanji dejavniki, kot so (7): * temperatura, * pH in * strupenost. Vpliv temperature Biološko ~iš~enje odpadnih voda lahko opravljamo v enem od treh temperaturnih re`imov; to so: * mezofilno temperaturno obmo~je od 4 do 39 °C, * termofilno temperaturno obmo~je nad 55 °C in * temperaturno obmo~je pod 4 °C. Zaradi ekonomi~nosti in geografskih razlogov ve~ina ~istilnih procesov poteka v mezofilnem temperaturnem obmo~ju. Pri višjih temperaturah je aktivnost mikroorganizmov ve~ja. Vpliv pH vrednosti Za delovanje ve~ine tehnoloških procesov ~iš~enja velja, da je pH ob-mo~je relativno ozko in znaša med pH 5 in pH 9, optimalne vrednosti pa se gibljejo med pH 6,5 in pH 8,5. Vedno je nujno potrebna kontrola pH vrednosti vtoka na biološko ~istilno napravo in pH vrednost iztoka, saj lahko sprememba pH vrednosti zavre procese razgradnje. Strupenost in adaptacija mikroorganizmov Veliko snovi strupeno vpliva na biološke oksidacijske procese. Posledica je lahko delna ali popolna inhibicija delovanja mikroorganizmov, odvisno od vrste snovi in koncentracije. V nekaterih primerih se lahko mikroorganizmi adaptirajo na strupenost. Ta adaptacija je lahko posledica nevtra- lizacije strupenih snovi zaradi biološke aktivnosti mikroorganizmov ali pa selektivne rasti kulture mikroorganizmov, ki jih pri presnovi strupene snovi ne motijo. Strupenost je v bioloških oksidacijskih sistemih posledica: * organskih snovi, ki so v visokih koncentracijah strupene, v nizkih koncentracijah pa biološko razgradljive (fenol, formaldehid), * te`kih kovin, ki so `e v nizkih koncentracijah strupene za biološko blato in * anorganskih snovi in amoniaka, ki so po~asi razgradljive pri visokih koncentracijah in zato zavirajo pro- Vpliv strupenosti se lahko minimalizira z uporabo popolnega mešalnega sistema, pri katerem je vtok razred~en, in so mikroorganizmi le v stiku z izstopno koncentracijo. Tako so lahko odpadne vode z nizko vsebnostjo strupenih snovi uspešno ~iš~ene. Takšen na~in z razred~itvijo vtoka s komunalno vodo lahko izredno dobro izkoristimo tudi pri odpadnih vodah lesne industrije. Te`ke kovine v nizkih koncentracijah so strupene za biološko blato. Adaptacija blata na kovine zviša mejo strupenosti. Dokler je adaptacijski proces toleriran zaradi te`kih kovin, se bo kovina skoncentrirala v blatu s kom-pleksiranjem v celi~nih stenah. Visoke koncentracije anorganskih snovi niso toksi~ne, zni`a pa se hitrost (kinetika) reakcije (~iš~enja). Biološko blato je lahko adaptirano na visoke koncentracije soli (tudi do 5 % soli). Respirometrija aktivnega blata Respirometrija oziroma dihanje aktivnega blata je eden najpomembnejših podatkov delovanja bioloških ~istilnih naprav. Z respirometri~nimi analizami lahko spremljamo predvsem vpliv odpadne vode na dihanje in aktivnost blata. Tako lahko dobimo podatke o adaptaciji blata na vtok, o snovi v vto-ku, obremenitevi blata itd. Biološko ~iš~enje temelji na dejavnosti :e^^2:e: MERITEV na a t 3 II HI __5ft ti J* 5 [a\ " ^min u t (min) Slika 2. Odvisnost koncentracije raztopljenega kisika od ~asa. * a - prenehamo s prezra~evanjem, * b - ponovno prezra~evanje, * c - dodatek substrata, * C - ravnote`na koncentracija raztopljenega kisika (mg/l), e * C - minimalna koncentracija raztopljenega kisika (mg/l), min * I. faza - endogena hitrost porabe kisika, * II. faza - srednji koeficient prenosa kisika, * III. faza - izra~uni iz respirograma. samo: cese. LES wood 51 (1999) 1-2 Raziskave in razvoj 12 mikroorganizmov, ki razgrajujejo organske snovi. Mikroorganizmi se hranijo, rastejo in razmno`ujejo z raztopljenimi in koloidno razgradljivimi organskimi snovmi, ki so v odpadni vodi. Ta proces poteka v aerobnih pogojih, to je ob zadostni koli~ini kisika v prezra~evalnem bazenu. Kisik je potreben za: * Endogeno dihanje - pomeni potreben kisik za lastno dihanje blata, torej za vzdr`evanje `ivljenja. * Eksogeno dihanje - pomeni tisti del porabljenega kisika, ki je potreben za razgradnjo odpadne vode v suspenziji aktivnega blata. Spremembe v koncentraciji organskih snovi v vtoku na biološko ~istilno napravo povzro~ajo nihanje v porabi kisika. To dihanje se odra`a v pove~a-nju ali zmanjšanju dele`a eksogenega dihanja, medtem ko na endogeno dihanje te spremembe ne vplivajo (12). Pove~anje koncentracije substrata oziroma odpadne vode omogo~a `ivlje-nje ve~ji koncentraciji bakterij, zato se pove~a njihova lastna biomasa. Posledica dodatka blata je pove~ana respiracijska aktivnost. To pomeni, da iste bakterije porabijo ve~ kisika zaradi ve~je koncentracije substrata (9). Ena izmed metod, s katero vrednotimo porabo kisika v prezra~evalniku biološke ~istilne naprave in jo v praksi pogosto uporabljamo, je respirometri~na metoda z odprtim respirometrom (6). Odprt respirometer omogo~a hitro merjenje hitrosti porabe kisika. Aktivno blato mešamo z magnetnim me-šalom in prezra~ujemo s kisikom ter merimo koncentracijo kisika. Endogena hitrost porabe kisika I.faza Po dosegu ravnote`ne koncentracije raztopljenega kisika prenehamo s pre-zra~evanjem. Koncentracija raztopljenega kisika za~ne padati zaradi lastnega (endogenega) dihanja aktivnega blata. Izra~un: r = tga = i Specifi~no endogeno hitrost porabe kisika pa izra~unamo: R= r × = × ii * r - endogena hitrost porabe kisika i (mg/L.min) * C - koncentracija raztopljenega kisika (mg/L) * R - specifi~na endogena hitrost i porabe kisika (g/g.dan) * X - koncentracija aktivnega blata (g/L) Srednji koeficient prenosa kisika II. faza Po dosegu vrednosti raztopljenega kisika 0,5 mg O2/L pri~nemo s ponovnim prezra~evanjem. Dobimo krivuljo, na podlagi katere lahko izra~u-namo srednji koeficient prenosa kisika. Krivuljo logaritmiramo in dobimo: |tga| = KLa - srednji koeficient prenosa kisika Izra~uni iz respirograma III. faza Tretji del krivulje imenujemo respi-rogram. Po dosegu ravnote`ne koncentracije kisika uvedemo med pre-zra~evanjem v suspenzijo aktivnega blata dolo~en volumen substrata. Iz podatkov, ki jih dobimo v tretji fazi, lahko izra~unamo: * maksimalni padec koncentracije raztopljenega kisika: DCmax = Ce - Cmin * maksimalno eksogeno hitrost porabe kisika: re = KLa x DCmax * specifi~no maksimalno eksogeno hitrost porabe kisika: Re = re x 1.44 / X * izra~un specifi~ne celotne maksimalne hitrosti porabe kisika: Rt = Ri + Re Tako lahko povzamemo, da bi bila res-pirometri~na analiza prva v nizu raziskav, ki bi bile potrebne za konstrukcijo u~inkovite biološke ~istilne naprave za ~iš~enje odpadnih voda lesne industrije, ki vsebujejo formaldehid. Vpliv dodatka aktivnega oglja na procese biološkega ~iš~enja Aktivno oglje poznamo predvsem kot odli~no adsorpcijsko sredstvo, pridobljeno z pooglenitvijo lesa, šote, premoga itd., z izredno specifi~no površino. V zadnjem ~asu se dodaja aktivno oglje tudi v procese ~iš~enja z aktivnim blatom za pove~anje u~inkovitosti procesa. Prednosti dodajanja oglja v biološke procese so naslednje: * manjše razlike v kvaliteti iztoka, * mo`nost odstranjevanja nerazgrad-ljivih organskih snovi, * delna odstranitev obarvanosti, * zmanjšanje zaviranja razgradnje pri ~iš~enju industrijskih odpadnih voda in * odstranjevanje te`je razgradljivih polutantov. Procesi z aktivnim ogljem tudi izboljšajo sposobnosti biološkega ~iš~enja glede na vrednosti kemijske in bio- Preglednica 13. Dodatek aktivnega oglja omogo~a uspešno odstranjevanje organskega ogljika in te`kih kovin BPK TOC sestava odpadne vode (mg/L) TSS Cu Cr Ni VTOK 320 245 70 0,41 0,09 0,52 biološko ~iš~enje 3 81 50 0,36 0,06 0,35 + 50 mg/L akt. oglja 4 68 41 0,30 0,05 0,31 + 100 mg/L akt. oglja 3 53 36 0,18 0,04 0,27 + 250 mg/L akt. oglja 2 29 34 0,07 0,02 0,24 + 500mg/L akt. oglja 2 17 40 0,04 <0,02 0,23 LES wood 51 (1999) 1-2 loške potrebe po kisiku in zni`ajo stroške obratovanja. V nekaterih industrijskih odpadnih vodah je nitrifikacija inhibirana ob strupenih snoveh. Uporaba aktivnega oglja pa zmanjša ali celo zavre to inhibicijo. Zaradi zmanjšanja biološke strupenosti ali zaviranja kot posledice dodatka aktivnega oglja, dose`emo dodatno biološko razgradnjo. Prav tako lahko dose`emo razgradnjo navadno neraz-gradljivih substanc zaradi podaljšanja ~asa izpostavitve biomase adsorpciji na aktivnem oglju. Veliko industrijskih odplak vsebuje komponente, ki jih je te`ko ali celo nemogo~e odstraniti z navadnimi biološkimi postopki ~iš~e-nja. (2) Nekaj podatkov objavljenih raziskav o vplivih aktivnega oglja na procese ~iš~enja odpadnih vod POMEN OKRAJŠAV: * BPK - biološka potreba po kisiku (mg/L), * TOC - celotni organski ogljik (mg/L), * TSS - celotne suspendirane soli (mg/L). Tudi pri odpadnih vodah lesne industrije bi z dodatkom aktivnega oglja lahko zmanjšali vsebnost formaldehida. Seveda pa bi bilo potrebno opraviti respirometri~ne meritve in tako ugotoviti u~inkovitost in ekonomi~-nost, saj vemo, da je aktivno oglje zelo drago. Anaerobno biološko ~iš~enje Za konec pa sledi še kratka predstavitev anaerobnega biološkega ~iš~e-nja, ki se v zadnjem ~asu vse bolj uveljavlja. Gre za anaerobni razkroj organske snovi do zmesi metana in ogljikovega dioksida - torej za nastanek bioplina. Anaerobni metanogeni razkroj organske snovi je izjemno pomemben sestavni del kro`enja ogljika v naravnih ekosistemih. To je najbolj razširjen anaerobni biotehnološki proces, ki ga trenutno kroti ~lovek. Njegova upora- Raziskave in razvoj ba sega od stabilizacije aktivnega mulja na bioloških komunalnih ~istil-nih napravah, pridobivanja energije iz odpadne ali na~rtno gojene biomase do prvostopenjskega ~iš~enja z organskim onesna`enjem obremenjenih industrijskih odplak. Tako kot pri aerobnem procesu tudi tu dose`emo maksimalno u~inkovitost mikroorganizmov v optimalnih razmerah okolja zanje. Najpomembnejša dejavnika sta temperatura in pH vrednost. Ugodno temperaturno obmo~je za delovanje mikroorganizmov je nekje med 0 °C in 75 °C. V tem obmo~ju obstajata dva temperaturna optimuma, eden v mezofilnem obmo~ju pri temperaturi 35 °C in drugi v termofil-nem obmo~ju pri temperaturi 60 °C. Anaerobno biološko ~iš~enje oziroma metanogena fermentacija velja za stabilen in u~inkovit proces tudi ob tok-si~nih substancah, ~e smo dosegli ustrezno adaptacijo in prepre~ili enkratne koncentrirane obremenitve (shock load). Velika prednost anaerobnih procesov je njihova stabilnost, kadar niso obremenjeni, torej mirujejo. Ponoven dotok substrata, tudi po letu prekinitve, vrne `e v nekaj dneh polno aktivnost procesa. Najnovejše raziskave, ki so bile narejene na analizi ~iš~enja odpadnih voda z anaerobnimi biološkimi ~istilnimi napravami so pokazale izredno u~inkovitost. Gre za posebno vrsto reaktorjev - Explanded Granular Sludge Bed. V takšnem reaktorju ob ustreznih razmerah zraste granulirano blato. Ni potrebno dodajati materialov za pospeševanje rasti. Ta proces se je izkazal kot izredno uspešen pri ~iš~enju odpadnih voda, ki so vsebovale strupene substance v visokih koncentracijah. Naredili so poskus ~iš~enja odpadne vode kemijske industrije, kjer so proizvajali prav formaldehid iz metanola in kjer je bila zato odpadna voda ones-na`ena s tema dvema substancama. Koncentracija formaldehida v odpadni vodi je bila 10 g/l, metanola pa 20 g/l. Anaerobni postopek se je pokazal 13 kot izredno uspešen, saj so rezultati ~iš~enja pokazali, da sta bili obe komponenti iz sistema odstranjeni 98 % (13). SKLEP Lesna industrija ni velik onesna`evalec voda, vendar pa je sporen predvsem formaldehid v odpadnih vodah. Glede na statisti~ne analize, ki so bile opravljene v letu 1997, lahko re~emo, da je lesna industrija zmeren porabnik vode. Po podatkih o koli~ini ~iš~enja odpadnih voda pa so koli~inske vrednosti zanemarljivo nizke. Ve~inoma se uporablja le primarni postopek ~iš~enja-mehanski postopki, kar pa ne zadostuje. Kombiniranih postopkov ~iš~enja lesna industrija skorajda ne uporablja. Tako smo navedli nekaj mo`nosti za odstranjevanje formaldehida in pa mo`nosti kombiniranega ~iš~enja odpadnih voda lesne industrije. Velik poudarek in podrobnejši opis smo podali za sekundarni postopek ~iš~enja, in sicer za aerobno biološko ~iš~enje, saj je to najbolj okolju prijazen proces, ki bi ga lahko s pridom uporabili tudi pri ~iš~enju odpadnih voda lesne industrije. LITERATURA 1 ABRAM, V./DOLAR-BERGANT, J./DUHOVNIK, J./KREGAR, M./LIKAR, M./SCHAUER, P./SPANRING, J./SUHADOLC-KASTELIC, T./ŠMALC, A. Kemija, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana, 1988, 255 s. 2 ECKENFELDER, W. Industrial water pollution control, McGraw-Hill Book Co., Singapore, 1989 3 GERHARTZ, W./YAMAMOTO, Y. S./ELVERS, B./ROUNSAVILLE, J. F./SHULZ, G. Ullman´s Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim, Basel, Cambridge, New York, VCM Publishers, 1998, s. 619-647 4 Pravilnik o maksimalno dovoljenih LES wood 51 (1999) 1-2 koncentracijah škodljivih in nevarnih snovi v odpadnih vodah. Uradni list SRS, 42 (1985) 18, s. 1071 5 PRODINGER, K. Staub. Abfallwirtschaft. Unteres Bayerland, Karl Prodinger Techniches B(ro, 1993 6 ROŠ, M./DULAR, M./FARKAS, P. A. An improved method using respirography for the design of activated sludge areation systems. Water Res., 22(1988)12, s. 1483-1489 7 ROŠ, M. Respirometry of Activated Sludge. Technomic Publishing Company, Lancaster, USA, 1993 KRATKE vesti INTERNET - NAJKRAJŠA POT DO KUPCA BREZ POSREDNIKOV Zveza lesarjev Slovenije je organizirala 26.1.1999 posvet o internetu. Na posvetu je bila prikazana prakti~-na uporaba interneta z vidika posameznika, kako lahko sami postavimo doma~o stran, kakšno je njeno vzdr-`evanje, uporaba elektronske pošte za trgovanje in povezava z doma~o stranjo, elektronski pla~ilni promet, vklju-~evanje v svetovne baze podatkov, reklamiranje na znanih spletnih straneh in ocena stroškov postavitve do-ma~e strani in v poslovanju. Predlagane so bile rešitve za izboljšanje komunikacij znotraj podjetja ter podjetja s svojimi dobavitelji in kupci. Mo`nosti uporabe in razvoj sta predstavila: Aljoša DOMIJAN, dipl. ing., direktor Gambit Trade, ra~unalništvo in informatika d.o.o. in ~lan odbora za informatiko pri GZS ter doc. dr. Tom LEV-ANI^, profesor na Biotehniški fakulteti, Oddelek za lesarstvo. V Sloveniji še ni pomembnejših trgovin za prodajo prek interneta, poleg tega pa tudi linijske povezave še niso dovolj kvalitetne. Kljub temu je pomembno, da se podjetja predstavljajo na doma~ih straneh in pri~nejo s poslovnim komu- Raziskave in razvoj 8 Statisti~ni letopis RS 1997. Ljubljana, Zavod RS za statistiko, 1997, 657 s. 9 SUSCHA, J./FERREIRA, E. Activated sludge respirometric messure-ments. Water Res., 20(1986)2, s. 137-144 10 ŠOLAR, T. Metode dolo~anja formaldehida v odpadnih vodah lesne industrije. Diplomska naloga. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 1994, 44s. 11 TIŠLER, T./ZAGORC-KON^AN, J. Comparative assessment of toxicity of phenol, formaldehyde and industrial wastewater to aquatic organisms. Water, Air and Soil niciranjem. Prednosti interneta bodo najbolj izkoristili prvi uporabniki, njegova uporaba pa bo postala nujna v poslovanju. C.M. BIONIKA V SLU@BI ZNANOSTI IN TEHNIKE Bionika je preu~evanje funkcij `ivih organizmov, oziroma je bionika veda o odkrivanju naravnih skrivnostih -spoznanj, da bi jih po odkritju uporabljali v so`itju z naravo in ~lovekom na tehnienem podro~ju. Nekaj povzetih misli s konference, ki sta jo organizirala Zveza in`enirjev in tehnikov Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Zvezo društev za varstvo okolja, novembra 1998 v Ljubljani. Dr. Dušan Mlin-šek je v svojem predavanju opozoril na odnos ~loveka do narave. Njegove misli povzemamo v naslednji skrajšani obliki: * narava je najpopolnejši tehnolog, * gozd je oblika ohranjanja `ivljenja, * ~loveška civilizacija in etika morata biti v so`itju, * prav tako tudi ekonomija in ekologija, * narava in njeni ekosistemi so vzornik za ~lovekovo dru`bo, * v naravnih ekosistemih ni odpadka, 14 Pollution, 1997, s. 315-322 12 ZAGORC-KON^AN, J./DULAR, M./ROŠ, M./KORDIŠ, M. Vaje iz ekološke tehnologije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana, 1994, 50 s. 13 ZOUTBERG, G. R./BEEN, P. The biobed EGSB (Expanded granular sludge bed) system covers shortcomings of the upflow anaerobic sludge blanket reactor in the chemical industry. Wat. Sci. Tech. 35(1997)10, s. 183-188 vse se reciklira, * zemlja ne more biti odpadek, * maksimiranje (hektarskega donosa v kmetijstvu) je kopija v naravi kao-ti~nih razmer, * v okolici Ljubljane nimamo gozdov, ampak gozdišea in smetiš~a, ki morajo še prerasti v gozd, * v naravi so naravni mehanizmi, da se ohrani ustvarjeno, * narava je nepredvidljiva, bolj je motena, ve~ji so vanjo posegi, ve~ja je nepredvidljivost, * vegetacija oblikuje vodni re`im, * globalizacija je v izhodiš~u ekološki pojem; ko pride ciklon iznad Atlantika v Slovenijo, lokalni vplivi spreminjajo njegovo mo~ globalnega vpliva; ~e je prostor ekološko ohranjen, je mo~ lokalizacije velika, lahko bi rekli, da sta mo~ in ideje na lokalni ravni, v centrali je birokracija; zatreti lokalne vplive je velika napaka, * sedanja informatika je kot ladja, ki drvi v ledeno goro; v ozadju ima kup tehni~nih dezinformacij, * zadnji ~as je, da nau~imo ljudi opazovati naravo, * Zemlja je še vedno sposobna “zanositi”, toda tega ne zlorabljaj-mo, * upanje je v gozdu, ki ga bo oblikovala narava. C.M.