Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakladi 2.200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Cevnik, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974). Pred delovno konferenco ZK Dograjevanje socialističnega dru-žbeno-ekonomskega sistema je naloga vseh delavcev ZDRUŽENO DELO, kot je o-predeljeno v ustavi, sestavlja delo v gospodarski dejavnosti in v vseh tistih družbenih dejavnostih, skupaj z dejavnostmi splošne porabe, ki v družbenem in političnem pogledu, doma in v mednarodnih razsežnostih, u-stvarja pogoje, da lahko celotna družba in gospodarstvo na svojih socialističnih samoupravnih družbenoekoeomskih osnovah rešuje probleme svojega življenja in razvoja. Da bo združeno delo organizirano tako, da bo v njem sleherni delavec tvoren ustvarjalec, moramo še marsikaj narediti, izoblikovati, organizirati. O prispevku ZK na tem področju bomo spregovorili na delovni konferenci in utrdili področja, ki zaostajajo. Prav tako bomo ocenili celotno naše delo. V pripravah na konferenco sodelujejo vse komisije komiteja ZK Ingrad, ki bodo v analizi dela nakazale probleme, opravljeno delo in smernice za v bodoče. Konferenca bo predvidoma ob koncu junija. Z aktiviranjem vseh družbeno političnih faktorjev bomo morali zagotoviti realizacijo zastavljenih nalog iz zakona o združenem delu. Jože Mešl ŠIG '77 PRVI INGRAD JDraznooanje Dežuje. Med krošnjami mogočnih dreves stojita odra. Klopi čakajo, le dež pada nanje. Slavnostni prostor je okrašen, enako odcep ceste do obratov. Zastave — proletarska, jugoslovanska in Ingradova plapolajo kljub teži od mokrote. Prijeten je občutek peljati se med njimi. Prihajajo skupine in posamezniki. Večina si ogleda prizorišče na prostem. Za trenutek neha deževati. Upanje se vrača mogoče pa le posije sonce ... Zelje za njim so kmalu pregnane. Še bolj dežuje. Velik prostor mizarske delavnice postane delovišče kljub prosti soboti. Mnogi se trudijo. Delavke in delavci družbenega standarda hite, narodna zaščita deluje kot uigran tim. Za mnoge delavce obrata Gomilsko ni počitka; počutijo se kot gostitelji. Hite, na nič ne pozabljajo. Svečanost se prične. Nastopajoči drug za drugim dajejo obeležje letošnjim praznikom. Beseda Tito je povsod, tudi med poslušalci. t \ '■ 20 Razpoloženje svečanega trenutka se po proslavi nadaljuje. Poseben ritem daje množica ljudi. Toliko nas že dolgo ni bilo skupaj. Marsikdo izrazi željo: »Se večkrat...« Človek je družbeno bitje. Večkrat pozabljamo to in se obnašamo kot potrošniška družba. Škoda, premalokrat se zavemo, da je človek n ".še največje bogastvo. Iz dela našega sindikata Priznajmo, kar je res. Sindikat se uveljavlja. Njegovo delo je čutiti na vsakem koraku, pri vsaki akciji, izvajanju nalog in podobno. O vsem tem govori tudi kratek pregled opravljenega dela. Lahko se pohvalimo že kar s prvim majem. Praznik dela smo lepo počastili Na gričku. Pa tudi drugje, na izletih itd. Mladi so pomagali pri kurjenju kresov. Tudi k uspešni proslavi našega kolektiva na Gomilskem smo dali svoj delež. Naše velike jubileje smo dostojno počastili. Lepo in veličastno je bilo pogledati člane našega kolektiva v paradi mladosti, delovne ustvarjalnosti in obrambne pripravljenosti Celja, 21. maja. In potem mladinski pevski festival v Celju. Tudi ta prireditev ni šla mimo nas. Prevzeli smo pokroviteljstvo nad zborom iz Makedonije. Štel je blizu 70 pevcev obeh spolov. Zrcalo aktivnosti naše sindikalne organizacije je bilo tudi v letošnji podelitvi srebrnih sindikalnih znakov. Ta odličja so prejeli: Ivica Bezlaj, Bogo Ando-ijšek, Alojz Borinc in Adolf Strašek. Člani naše organizacije združenega dela so sodelovali 3. in 4. junija na razstavi za dan gradbincev v Mariboru. Delavci iz Mehanizacije so razstavili fotografije, iz PO Celje pa so pripra- vili nekaj slik — akvarelov. Prav ta korak je pokazal, da bo treba v prihodnje bolj pogledati z skritimi talenti — umetniki. Junij je bil tisti mesec, ko smo tolmačili zakon o združenem delu in sodelovali pri evidentiranju in oceni stanja v delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. Zdaj nas čaka uresničevanje sporazuma o minimalnih življenjskih standardih in vse to uveljaviti v splošnih aktih. Čaka nas tudi sodelovanje s sveti potrošnikov, s krajevnimi skupnostmi in sploh z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi. Tudi na podeželje ne bomo smeli pozabiti. Vas in delovni človek v njej — kmet prav tako potrebuje našo pomoč. Še zlasti to velja za višinske kmete. Ena od takih pomoči je sodelovanje pri gradnji cest v te predele. Ne smemo namreč pozabiti, da so bili prav višinski kmetje največja opora narodnoosvobodilnemu gibanju. Seveda pa gre pri vsem tem tudi za pospeševanje kmetijske proizvodnje, skratka za ohranjanje teh kmetij. Naš sklep: treba je pomagati ljudem, ki so že veliko dali sami in so še pripravljeni pomagati, kadar koli bo treba. Lea Čmak Ingrad v paradi ustvarjalnosti Težko bi opisal vse, kar smo videli 21. maja letos v Celju na svečani paradi pod geslom: »Parada ustvarjalnosti, obrambne sposobnosti in mladosti Celja«. Na nobeni prireditvi v Celju doslej ni bilo toliko udeležencev, kot na tej. Sodelovalo je več tisoč pripadnikov iz različnih organizacij in društev ter več tisoč tistih, ki so prišli vse to gledati. Kakorkoli že, prikazano je bilo vse tisto, kar imamo in kar zmoremo v Celju. Komandant parade, Branko Martič, sekretar strokovnih sindikatov storitvenih dejavnosti, je točno ob 15. uri predal raport tovarišu Francu Leskovšku — Luki, ki je takoj za tem dovolil začetek parade. Na čelu so bile številne zastave, za njimi pripadniki naših o-boroženih sil, enot teritorialcev, civilne in narodne zaščite, pripadniki varnostnih organov in delovnih organizacij. Videli smo proizvodne zmogljivosti Celja, med katerimi je bila tudi naša delovna organizacija, ki je v prvih vrstah prikazala na lepo u-rejenih in opremljenih tovornih ter specialnih vozilih s spremstvo našo opremljenost, novo proizvodnjo ter sistem montažnih elementov za vse vrste gradnje proizvodnih in poslovnih objektov. Za proizvodnimi zmogljivostmi so se vrstili športniki, združeni iz vseh večjih društev (med njimi tudi marljivi športniki Ingrada), ki so prikazali bogato športno tradicijo Celja. »Človek, delo kultura...«, pod tem geslom so kulturna društva predstavila svojo dejavnost, ki odraža veliko pripravljenost za vse tisto, kar še v Celju nismo dosegli in potrjuje pravilnost dosedanje usmeritve. Posebno poglavje v paradi so bile šole. Pokazali so mladosten in ustvarjalen način tako po številu udeležencev v paradi, kot tudi v pestrosti predstavitve. Šolski centri: tehniške, ekonomske, pedagoške in medicinske šole so izjemno popestrili para- do. Ogromno napisov parol, portreti Tita, Marxa, Engelsa in Lenina so dali lep vtis sodobnejše organiziranosti teh šol v naši družbi. Kot smo že omenili, je v paradi sodelovala tudi naša delovna organizacija, ki je s pomočjo delavcev in odgovornih v TOZD Mehanizacija in TOZD IGM Medlog prikazala našo ustvarjalnost. Z udeležbo na paradi se je naša delovna organizacija izredno izkazala, za kar gre polno priznanje vsem organizatorjem in u-deležencem samim. Ob tej veliki manifestaciji je bila dokazana naša pripravljenost po sodelovanju, dokazana je bila privrženost tovarišu Titu in vsem letošnjim jubilejem, v čast katerih je bila organizirana parada. Franc Vrbnjak Sodobna organiziranost zahteva doslednost Izhajajoč iz vloge in nalog družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji, je konferenca ZK 28. 10. 1976 izvolila svoj komite kot izvršilno politični organ. Konferenca Zveze komunistov je sprejela temeljne naloge komiteja, ki usklajuje delo osnovnih organizacij ZK in drugih dejavnikov ZK. Komite konference Zveze komunistov je dobil nalogo, da imenuje komisije, s katerimi mora zagotoviti doslednost realizacije vseh sprejetih nalog tako v organih konference ZK, kot tudi OOZK in ostalih družbenopolitičnih organizacij. Komite je nalogo dosledno izvršil in izvolil komisije za: — družbeno-ekonomska in gospodarska vprašanja, — kadrovska vprašanja, ideološko politična vprašanja, izobraževanje in rekreacijo, informiranje, povezavo s samoupravnimi organi, delo z aktivom mladih članov ZK, povezanost z ostalimi družbenopolitičnimi organiacijami, vprašanja SLO in družbene zaščite in za spremljanje družbenopolitičnega dela. f Tako zastavljena aktivnost v ZK omogoča doslednost pri realizaciji nalog. Sprotno preverjanje sprejetih nalog mora biti u-strezno organizirano. Zato ni naključje, da je komite konference ZK imenoval komisijo za spremljanje družbenopolitičnega dela. Postavljena je odločna zahteva pred vse organe družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije kot tudi v TOZD in SDS skupne službe, da sprejemajo sklepe in naloge, jasno opredeljene z roki in nosilci nalog. Ne sme biti nobenega sklepa in naloge, ki ne bi bila izvršena. To velja za vse družbenopolitične organizacije kot tudi za vse samoupravne organe. Zato morajo poskrbeti, da se izvajanje sklepov sproti analizira in da se sproti ukrepa proti tistim, ki se neodgovorno obnašajo in niso dosledni kot nosilci nalog. Le ob tako učinkovitem posegu v doslednost, bo dosežena večja kvaliteta in odgovornost, ki se mora vgraditi v poleg že omenjene organe tudi v vse poslovne organe v delovni organizaciji in v TOZD. Torej tam, kjer še to ni izvršeno. Franc Vrbnjak Odgovornost po zakonu o združenem delu (Nadaljevanje) NAČELO KRIVDNE ODGOVOR NOSTI Tudi to načelo je skupno vsem oblikam odgovornosti: odgovoren je samo tisti, ki je zakrivil svoje ravnanje oziroma opustitev. Ne more biti kakršnekoli odgovornosti brez krivde prizadetega. To je glede disch plinske odgovornosti še posebej poudarjeno v 2. odst. 193. člena ZZD, glede odškodninske odgovornosti pa v 1. odst. 205 člena. V pravni teoriji in v zakonodajni praksi pojem krivde ločimo na (vsaj): navadno (običajno) malomarnost, veliko malomarnost in na naklep (namen). Za kršitev delovne dolžnosti, torej disciplinsko, je delavec odgovoren za vsako stopnjo krivde, torej tudi za dejanja, ki jih je storil ali opustil iz navadne, običajne malomarnosti. Odgovornost za povzročeno škodo pa je omejena samo na hudi obliki krivde: delavec je odgovoren samo, če je škodo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti (1. odst. 205. člena ZZD), ni torej odgovoren za škodo, ki jo je povzročil iz navadne, običajne malomarnosti. Ker je to splošna omejitev delavčeve odškodninske odgovornosti, jo bo treba upoštevati povsod tam, kjer ZZD določa za posamezna ravnanja tudi odškodninsko odgovornost, na primer: — tudi takrat, kadar bo na podlagi ustreznega samoupravnega splošnega akta višina odškodnine za posamezna dejanja vnaprej določena (pavšalna odškodnina, glej 1. od. 206. člena); — poslovodni organ bo odškodninsko odgovoren le ob veliki malomarnosti. Če zaradi opustitve obveščanja ali zavestnega dejanja (to je namenoma), neresničnega obvestila ne bi bil sprejet sklep ali pa bi bil sprejet škodljiv sklep (2. odst. 550. člena ZZD); — podobna je omejitev odškodninske odgovornosti samo na težjo obliko krivde članov izvršnega organa delavskega sveta (2. odst. 569. člena ZZD) itd. Razumljivo pa je, da se bo obseg krivde in s lem obseg pojma velika malomarnost oziroma namen povzročitve škode ravnal glede na obseg odgovornosti oziroma obveznosti, ki jih ima delavec na določenem delovnem stitev obveznosti na določenem mestu. Relativno majhna opustitev obveznosti na določenem delovnem mestu, ki zahteva veliko pazljivost pri delu — na primer pri ravnanju z denarjem; — sploh pri delih, ki zahtevajo obseg delovnih dolžnosti in njihovih zahtevnosti, veliko malomarnost, s tem pa seveda tudi odškodninsko odgovornost za dejanja, ki so v vzročni zvezi s takim ravnanjem. DOLOČANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI V DISCIPLINSKEM POSTOPKU Delavci sicer v načelu sami določajo, katera dejanja oziroma opustitve pomenijo kršitev delovne dolžnosti, kar ima za posledico izrek disciplinskega u-krepa, vendar pa pozna ZZD pomembna odstopanja od tega pravila. Tako ZZD že sam primeroma navaja, katera dejanja se lahko opredelijo v samoupravnem splošnem aktu kot hujše kršitve delovnih dolžnosti oziroma delovne discipline (2. odst. 194. člena). Namen takega naštevanja, kaj se lahko šteje za hujšo kršitev delovne dolžnosti, ni v tem, da se samo taka dejanja ocenijo kot hujša kršitev delovne dolžnosti, ne pa tudi druga (kar bi vsakakor pomenilo dušitev samoupravne iniciative in zapiranje možnosti za reševanje specifičnih primerov v posameznih organizacijah združenega dela), pač pa je namen v tem, da bi se, kakor je le mogoče, uskladili kriteriji odgovornosti glede v zakonu naštetih dejanj. Nadaljnja novost v primerjavi z dosedanjo zakonodajo je tudi ureditev, da ZZD že sam v nekaterih primerih določa, katero dejanje se šteje za kršitev delovne discipline. Delavec je torej odgovoren za takšno dejanje, ne glede na to, ali je tako dejanje kot kršitev delovne discipline določeno tudi v samoupravnem splošnem aktu njegove temeljne organizacije. Taki primeri so v ZZD: Koordinacijski odbor v sestavi GIPOSS sprejel delovni program Delovne organizacije združene v SOZD GIPOSS so imenovale po dva svoja predstavnika v koordinacijski odbor. Ta odbor ima nalogo spremljati uveljavljanje zakona o združenem delu v GIPOSS in koordinirati med člani delo. — vse tiste hujše kršitve delovnih dolžnosti, naštete v 196. členu, za katere se sme izreči denarna kazen. Ker izhaja iz zakona, da se denarna kazen ne sme izreči za druge kršitve, kot samo za tiste, ki so naštete v 196. členu, da bo pristojna disciplinska komisija izrekla tak ukrep ne glede na to, ali bo tako dejanje opredeljeno kot kršitev delovne dolžnosti tudi v samoupravnem splošnem aktu. Sicer pa bo mogoče izrekati u-krep denarne kazni šele takrat, ko bo sprejet republiški zakon o delovnih razmerjih, ker bo šele ta določil podrobnejše pogoje za tak u-krep; — nadalje vse tiste kršitve delovnih dolžnosti, naštete v 197. členu ZZD, torej tiste, za katere je mogoče izreči u-krep prenehanja delovnega razmerja, vendar s to razliko, da lahko delavci za ta ukrep določijo v samoupravnem splošnem aktu tudi druge kršitve (hujše) delovne dolžnosti, za katere je mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja (3. odst. 197. člena ZZD); — že iz ZZD izhaja, da pomeni kršitev delovne dolžnosti kršitev dolžnosti varovanja poslovne tajnosti (2. odst. 445. člena); — po ZZD pomeni kršitev delovne dolžnosti individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa, če ne opozori delavski svet na nezakonite sklepe, sploh če ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga 2. in 3. odst. 514. člena ZZD); — neizpolnjevanje dolžnosti obveščanja delavskega sveta in drugih organov organizacije združenega dela, delavcev in sindikata, v primerih, ko je to določeno z zakonom (2. odst. 550. člena); — oviranje člana organa oziroma samoupravne delavske kontrole pri opravljanju nje-ove funkcije ali mu jo onemogoča (5. odst. 553. člena); — klicanje delavca na odgovornost ali postavljanje le-tega v manj ugoden položaj oziroma onemogočanje delavcu vpogled v listine in poslovanje organizacije združenega dela (4. odst. 553. člena); — reševanje sporov v nasprotju s postopkom, ki ga določa ZZD (636. do 640. člen), prav tako, že po samem zakonu pomeni kršitev delovne obveznosti (2. odst. 638. člen). (Nadaljevanje sledi) Štefan Gruškovnjak Koordinacijski odbor se ni postavil v vlogo opazovalca dogajanj, temveč je sprejel svoj delovni program in se je aktivno vključil ter že beleži prve rezultate. Pri svojem delu je ugotovil, da je sedaj čas, ko morajo temeljne organizacije in delovne organizacije sprejemati nove splošne akte oziroma jih vskla-diti z zakonom o združenem delu ter tudi temu ustrezno orga- nizirati delo, da se skupni interesi v SOZD GIPOSS ob tej priložnosti čimbolj utrdijo. Vrsto vprašanj je mogoče v aktih glede na izhodišča poenotiti, s čimer bi odpadlo veliko problemov na delovišču. Tu imamo v mislih delovni čas, varstvo pri delu, terenski dodatek, dnevnice, cene za enoto dela, itd. Da bi strokovni kadri v posameznih delovnih organizacijah osnutke samoupravnih splošnih aktov pripravili čimbolj strokovno in tudi v določenem roku, smo se dogovorili za izmenjavo osnutkov posameznih aktov. Gre za to, da bo v osnutkih sistematično in strokovno obdelana materija, ki spada v posamezen akt. Ti osnutki bi zatem služili kot pripomoček. Glede določenih vprašanj, ki bi jih morali v sestavljeni organizaciji poenotiti, pa bi koordinacijski odbor dal svoje predloge s priporočilom, da bi jih delavci v temeljnih organizacijah upoštevali. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji že v razpravi. Zakon o združenem delu v 336. členu nalaga obveznost delavcem v temeljni organizaciji, da sprejmejo Samoupravni sporazum o združevanju dela. Takega samoupravnega akta doslej nismo poznali in je novost pri medsebojnih razmerjih v združenem delu. S tem aktom dokončno odpravljamo mezdni odnos in delovna razmerja z delovno organizacijo, v imenu katere ga je sklepal individualni poslovodni organ (direktor) z delavcem. Bistvena sprememba je v tem, da sedaj delavec združuje svoje delo v temeljni organizaciji z drugimi delavci na podlagi ustreznega sporazuma o združevanju dela. Če delavec k takemu sporazumu ne pristopi in o tem ne poda pismene izjave, se smatra, da ni pripravljen združiti svojega dela z drugimi delavci v temeljni organizaciji, pa mu po samem zakonu preneha delovno razmerje. Ker gre tedaj za tako pomemben temeljni samoupravni akt v temeljni organizaciji, s katerim si delavci določijo najpomembnejša vprašanja v zvezi s poslovanjem temeljne organizacije in medsebojnih obveznosti in pravic, je zakon tudi določil, da mora samoupravni sporazum o združevanju dela vsebovati: — dejavnost temeljne organizacije, — osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v temeljni organizaciji, — odločanje o sredstvih, — razporejanje dohodka in čistega dohodka, — delitev sredstev za osebne dohodke, — o delovnih razmerjih, — o razlogih za združevanje dela in sredstev z delovno or- Koordinacijski odbor je glede na vse te, izredno pomembne naloge, sprejel delovni program, določil roke in delovne organizacije, v katerih morajo izdelati posamezne osnutke aktov. Prvi rezultati so že tu in je nekaj osnutkov že izdelanih, kot npr.: samoupravni sporazum o združevanju dela v temeljnih organizaciji, statut temeljne organizacije, pravilnik SLO in družbeni samozaščiti, pravilnik o zaščiti tajnosti, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje celotnega dohodka, za razporejanje dohodka in za delitev čistega dohodka temeljnih organizacij. Ob konkretnih skupnih akcijah, ob povezovanju in združevanju sredstev in dela, kot je to zastavil koordinacijski odbor, bomo končno le uvideli, da je mogoče v sestavljeni organizaciji GIPOSS uresničiti vrsto skupnih nalog in zadovoljiti svoje in družbene potrebe. Franjo Čevnik ganizacijo, — obveščanje delavcev. Kot vidimo, je del teh vpra-šnaj v temeljni organizaciji doslej urejal statut kot osnovni akt. Z zakonom o združenem delu je statut izgubil to veljavo in prihaja zdaj ne glede na pomembnost pod sporazum o združevanju dela. Tudi v bodoče mora temeljna organizacija imeti statut, s katerim bo podrobneje uredila del vprašanj po načelih in osnovah v skladu in v odvisnosti s samoupravnim sporazumom o združevanju dela. Kaj bo urejeno s statutom podrobneje določa 337. člen zakona. Tudi vsi drugi samoupravni sporazumi in pravilniki morajo biti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela, kot so: sporazum o delovnih razmerjih, o varstvu pri delu, o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, itd. Iz tega kratkega pregleda vsebine samoupravnega sporazuma o združevanju dela lahko zaključimo, da mora ta akt vsebovati take norme, ki bodo zagotavljale samoupravljanje, imele osnovo za nadaljnje samoupravne akte in končno izvajanje zakona o združenem delu. Franjo Čevnik Se strinjate? Tvorno v dogajanja Delavec združuje delo v TOZD Iz naših TOZD - Iz naših TOZD V Žalcu svečan dogodek ob Dnevu mladosti Polaganje temeljnega kamna za osnovnošolski center V okviru praznovanja Dneva mladosti in jubilejev tovariša Tita so v Žalcu položili temeljni kamen za izgradnjo osnovnošolskega centra. V prisotnosti učencev osnovne šole, občanov, predstavnikov delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij je navzoče pozdravil predsednik režijskega odbora za izgradnjo osnovne šole Janez Meglič. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali učenci osnovne in posebne šole Žalec, v katerem so izražali veselje in srečo ob pričetku gradnje šole. Nato je temeljni kamen zazidal predsednik skupščine občine Žalec, Vlado Gorišek. V svojem govoru je poudaril, da bo pridobitev novega osnovnošolskega centra velik prispevekk izboljšanju pogojev šolanja mlade generacije. Dosedanja šola je vsled večjega števila otrok že premajhna, v njej pa se odvijajo različne oblike izobraževanja odraslih. Nova osnovna in posebna šola bo imela cca 8500 m* površine in bo lahko sprejela 750 otrok v eni izmeni. Izgradnja šole bo stala okrog 5 milijard (starih) dinarjev, sredstva pa so zagotovljena iz samoprispevka občanov občine Žalec. Solo bo gradil naš kolektiv, TOZD GO Žalec, kot najugodnejši ponudnik. Objekt bo zgrajen do avgusta 1978. Marija Kroflič Temeljni kamen je položil predsednik skupščine občine Žalec, Vlado Gorišek Nova dela v letu 19/7 Lani smo planirano proizvodnjo v celoti dosegli. Pri tem smo s pogodbami, sklenjenimi v letu 1976, tudi že prevzeli okrog 40% planiranih del za leto 1977. Ker pa moramo letos zagotoviti toliko del, da bomo približno e-nak odstotek del zagotovili tudi za naslednje leto, moramo torej že zdaj zagotoviti poleg že prevzetih del še nekaj večjih objektov. Tako iz leta 1976 prenašamo del prevzete stanovanjske gradnje in nekaj večjih objektov kot: LIK Savinja, Aero Šempeter, avtobusna postaja v Žalcu, šola Veljko Vlahovič, samski dom UJV Celje, 8 mostov na Srednji Dravi II. Medtem pa smo letos sklenili pogodbe za naslednje večje gradnje: osnovna šola Braslovče, šolski center v Žalcu, Prevozni- Skladišče Aero v Šempetru Market v Šempetru štvo Celje, rekonstrukcija energetskega sistema v Tekstilni tovarni Prebold, proizvodna hala AC Aero Celje, športno rekreacijski center Brestanica, večnamenski objekt Prebold, proizvodno skladiščna hala Comet Zreče, otroški vrtec Petrovče, kulturni dom Vransko, market Ratanska vas, proizvodna hala U-NIOR Zreče, Elkov Laško, kulturni dom Šmarje, podporni zid Posebno zanimanje investitorjev je za industrijske in skladiščne hale po sitemu Ingrad. Te hale so zaradi možnosti razno-vrtne namembnosti, različnih razponov in višin, predvsem pa zaradi hitre montaže in izgradnje zelo primerne, saj investitorji navadno s tem, da pripravijo tehnološki program, želijo že začeti s proizvodnjo. Da bi za gradbeno operativo Proizvodna hala v Zrečah v Krškem in druge manjše objekte. Prav tako nadaljujemo z gradnjo stanovanj za trg na objektih, ki smo jih prevzeli letos, delno tudi v letu 1976 In sicer: stolpnica malih stanovanj in dve stanovanjski stolpnici pri gasilnem domu v Celju, tri podobne objekte v Novi vasi, stanovanjska bloka na Senovem in Zrečah, 140 stanovanjski blok, dokončanje dveh stanovanjskih stolpičev in 12 stanovanjskih dvojčkov v Slovenjskih Konjicah, stanovanjski stolpiči v Šentjurju, dokončujemo 4 stolpiče v Žalcu, nadaljujemo z etapno gradnjo terasastih blokov v Kosezah pri Ljubljani in objektov iz programa 80 v soseski 6 v šiški. Predviden je pričetek del na stanovanjsko poslovnem objektu Stanetova-Mlklošičeva v Celju, večnamenskem poslovnem objektu v Šentjurju in rekonstrukciji gostišča »Jadran« Radeče. zagotovili dovolj novih objektov, bomo morali kljub naštetim objektom še nadalje intenzivno pa tudi konkurenčno sodelovati pri vseh novih licitacijah. ing. Tomo Studnička Pri montaži... Iz naših TOZD - Iz naših TOZD Priznanje za delo Pred dnevi sta gradbišče osnovne šole »Veljko Vlahovič« v Celju obiskala predsednik skupščine sklada za gradnjo objektov po programu prvega samoprispevka, Bojan Volk in predsednik upravnega odbora tega sklada ter hkrati predsednik izvršilnega sveta celjske občinske skupščine, Marjan Ašič. GO Laško 88.200,00 din GO Šentjur 166.500,00 din GO Ljubljana 131.340,00 din Za čas od 15. 7. 1976 do 31. 12. 1976 smo obveznice že prejeli. Za vplačano posojilo za čas od januarja do 30. 6. 1977 pa bomo obveznice dobili v mesecu juliju 1977. Lea Čmak 1 if S* ( J* Železokrivca iz TOZD IGM Medlog, Mustafa Hadžič In Fadil Ahme-tovič pri izdelavi »armaturne« naloge Dela na šoli »Veljko Vlahovič« hitro napredujejo Potek in kvaliteto gradbenih del sta ugodno ocenila in se tako pridružila mnenju, da bo šola nared do septembra letos. Tako bo v celoti uresničen program prvega samoprispevka v celjski občini, kajti na pragu so že dela drugega. Že letos bi morali po tem načrtu dobiti: zdravstveno postaja v Vojniku, otroški vrtec v Novi vasi, obnovljen kulturni dom v Trnovljah ter urejene prostore graščine v Socki, ki so prav tako namenjeni za kulturno dejavnost. Finančno poslovanje v obdobju janu-ar-marec 1977 Doseženi finančni rezultat je med ostalim odraz stanja na trgu saj se gospodarske razmere tudi v gradbeništvu zaostrujejo. Zaradi zmanjaševanja investicijske dejavnosti se zaostruje konkurenčna borba pri pridobivanju del, kar vpliva na poslovne rezultate. Doseženi finančni rezultat ne moremo primerjati z enakim obdobjem preteklega leta, ker takrat ni bilo obračuna januar-marec. Iz tega razloga bomo nekatere najpomembnejše rezultate primerjali z letnim gospodarskim planom. Na nivoju podjetja je ustvarjen celotni dohodek v višini 149.448.691 din, doh. 44.688.821 din in ostanek dohodka 7.750.023 din. V primerjavi z letnim planom je celotni dohodek dosežen s 13,5% in dohodek z 20%. Za celotno podjetje je formirana a-mortizacija v višini 4.080.423 din. Na splošno lahko ugotovimo, da je dokaj skromno doseganje letnega plana celotnega dohodka, zlasti pri TOZD Gradbene o-perative, medtem ko je pri ostalih TOZD položaj nekoliko boljši in so na dinamiki letnega plana. Glede na precejšnjo višino stanja nedovršene proizvodnje pri posameznih TOZD Gradbene operative, je v naslednjem obdobju pričakovati izboljšanje na tem področju. Nekatere temeljne organizacije so pri izplačilu osebnih dohodkov krepko presegle dogovorjena sredstva po samoupravnem sporazumu in bo treba u-krepati v smislu izboljšanja stanja. Posamezne temeljne organizacije so poslovale z različnim u-spehom, tako, da so na koncu obračunskega obdobja izkazale izgubo: TOZD GO Celje, GO Šentjur, GO Žalec, TOZD Projektivni biro in TOZD Družbeni standard. Vplačilo posojila za ceste Prvi obrok vplačanega posojila smo odtegnili dne 15. 7. 1976. Doslej smo vplačali že 1.404.120,00 ND ali 46% od celotnega vpisa posojila za ceste. TOZD-i so vplačali: Projektivni biro 37.400,00 din Družbeni standard 34.000,00 din Mehanizacija in PO Celje DSSS GO Celje IGM Medlog PO Gomilsko GO Žalec GO Slov. Konjice 302.200.00 din 169.900.00 din 129.240.00 din 126.130.00 din 47.200.00 din 126.900.00 din 45.110.00 din Polde ing. Rihtaršič, direktor TOZD GO Slovenske Konjice, zidarja Roman Bobek in Jože Kušter, zadnji na desni pa je vodja celotne ekipe za proizvodno tekmovanje, Albert Kerkoš S proizvodnega tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije Iz TOZD GO Laško sta v »tesarski« panogi tekmovala Edvard Mraz in Štefan Zupanc Sklepi delavskega sveta Delavski svet je na 9. rednem zasedanju dne 13. 6. 1977: sprejel investicijski program za leto 1977; razpravljal o poslovnih rezultatih za prvo tromesečje in analiziral dosežene rezultate po posameznih temeljnih organizacijah; sprejel gospodarski načrt za leto 1977 za podjetje kot celoto; razpravljal o kreditni problematiki in sklepal o kreditiranju; razpravljal o informaciji v zvezi z integracijo celjskega gradbeništva in pa GP Rogaška Slatina. V zvezi s predlogi odbora za medsebojna razmerja je sprejel naslednje sklepe: potrdil predlog plana sklada skupne porabe za leto 1977 (stanovanjskega dela). Po tem planu bodo v letu 1977 formirana sredstva za stanovanjsko gradnjo v višini 17,320.209 din. Ta sredstva so po planu razdeljena takole: 1. Obveznosti po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih ter odlokih občin, ki jih moramo odvajati po občinah za gradnjo stanovanj za delavce širšega družbenega pomena, za investicijsko vzdrževanje, za dijaške in študentske domove, za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo ter za družbeno pomoč v stanov, gospodarstvu. Obveznosti iz gornjih naslovov predstavljajo 43% skupaj formiranih sresdtev za stanovanjsko izgradnjo in znašajo 7,459.398,— din. 2. Po že sprejetih sklepih delavskega sveta rezervirana sredstva 54. 945 din. 3. Anuitete za prejete kredite 850.000 din. 4. Obresti za prejete kredite 230.000 din. 5. Nakup stanovanj 3.339.700 din. 6. Posojila za individualno gradnjo 2,250.000 din. 7. Sofinanciranje nakupa stanovanj z drugimi OZD 350.000 din. 8. Oročenje banki 2,786.166 din. V planu je navečja postavka za nakup stanovanj, kar je predvideno za lastno udeležbo in zagotovitev manjkajočih sredstev pri najemanju posojil iz združenih sredstev za nakup novih stanovanj. Druga večja postavka je oro-čanje pri banki, tretja pa posojila za individualno gradnjo in za nakup stanovanj etažne lastnine. Tu je letos predviden večji znesekj ker lani nismo upoštevali novih prošenj zaradi razporejenih sredstev v letu 1975 iz kvote za 1976. V letu 1977 je odobren nakup naslednjih stanovanj: V Celju: 9 dvosobnih, 5 dvoinpolsobnih, 1 trosobno ter dvoinpolsobno (staro). V Žalcu: 2 dvosobni stanovanji V Ljubljani: 1 trosobno (projektivni biro), 1 dvosobno in 1 enoinpolsobno V Slov. Konjicah: 2 dvosobni stanovanji Večina kupljenih stanovanj je že razporejenih. Sklenjeno je, da oročamo čim-več sredstev za stanovanjsko izgradnjo, in da se za reševanje stanovanjskih problemov kolikor je mogoče rešuje s sodelovanjem oz. sofinanciranjem drugih OZD, kjer so zaposleni zakonci naših članov kolektiva. Prav tako je sklenjeno, da se stanovanjski prispevek obračunava le po predpisani stopnji, torej se ukine dosedaj obraču-navan 2% prispevek nad predpisano stopnjo. Zaradi izredno slabih stanovanjskih pogojev v provizoriju na Prulah se za potrebe TOZD GO Ljubljana in delno za TOZD Proizvodni obrati (za obrtnike, ki občasno delajo v Ljubljani) kupi do 200 ležišč za samske delavce v Ljubljani. Stanovanje, ki ga je izpraznil Apotckar Ivan — enoinpolsobno v Kovačevičev! ulici se dodeli Prislan Zdenku, tehniku iz Skupnih služb. Stanovanje, ki ga bo letos izpraznil ing. Golner Hubert se dodeli Dovečar Alojzu iz TOZD Mehanizacija. Odobri se sofinanciranje (v o-bliki posojila) nakupa stanovanja za Lesjak Jožeta iz TOZD Mehanizacija v višini 50% vrednosti stanovanja pod pogojem, da Obnova Celje, kjer je zaposlena žena, odstopi enkratno razpolagalno pravico Ingradu za stanovanje, ki ga sedaj zaseda tov. Lesjak z svojo družino. Enosobno stanovanje, ki ga je izpraznil Jelačič Stanko v Vojkovi ulici 6 v Celju se dodeli ing. Pilko Milanu iz TOZD Projektivni biro. Potrjen je bil samoupravni sporazum o izločanju minimalne stopnje sredstev iz bruto OD za stanovanjsko gradnjo v občini Žalec. Za podpis sporazuma se pooblašča Maks Gajšek, direktor TOZD GO Žalec. Kot vsako leto je tudi letos delavski svet odločil, da pošljemo na letovanje čimveč predšolskih in šolskih otrok z enako finančno udeležbo podjetja za kritje stroškov letovanja, kot v lanskem letu, odvisno od dohodka na družinskega člana. Potrdi se razdelitev sklada skupne porabe — rednega dela. Sprejme se plan štipendistov in plan učencev za leto 1977. Odobri se plačilo za študij ob delu naslednjim članom kolektiva: 1. Višič Sretku TOZD GO Šentjur za 6 mesečni tečaj za KV železokrivca 2. Luc Franju iz TOZD IGM za tečaj za vilačarje in buldožerje 3. Smerke Aleksandru iz TOZD IGM za šolanje na gradbeni delovodski šoli Potrdi se program za izvajanje določb zakona o združenem delu v GIP »Ingrad« Celje. Podano je bilo poročilo o izidu glasovanja na referendumu z dne 31. 3. 1977 o sprejemu sklepa o združitvi »Hmezad« Žalec TOZD Gradbeništvo Žalec in o izidu glasovanja na referendumu o sprejemu sklepa o pristopu TOZD Gradbeništvo k samoupravnemu sporazumu o zdru- žitvi v GIP »Ingrad« ter sprejem sklepa o pristopu TOZD Gradbeništvo Žalec k samoupravnemu o urejanju medsebojnih razmerij med TOZD in delovno skupnostjo skupne službe. DS je razpravljal o uvedbi beneficiranega delovnega staža za nekatere gradbene poklice. Akcijo za to je prevzel zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev. S prejetjem nove ustave se je začelo novo obdobje v razvoju našega samoupravnega družbenoekonomskega sistema. Z uvajanjem delegatskega sistema v vseh sferah samoupravljanja pa se je pričelo obdobje naprednega demokratičnega socializma. Ustvarjanje dohodka ter njegova delitev je prenešena v pristojnost delovnih ljudi, kateri ta dohodek ustvarjajo. Tako je bil storjen še eden kvalitativen korak k odmiranju centralističnih birokratskih funkcij države. Z uvajanjem samoupravnih dogovorov in samoupravnih sporazumov delovni ljudje urejajajo združevanje dela in sredstev ter svobodno menjavo dela in storitev. S konstituiranjem samoupravnih interesnih skupnosti (SIS), formiranjem zborov izvajalcev in uporabnikov ter skupščin SIS so ustvarjeni prvi pogoji za svobodno menjavo dela ter je dana možnost, da sleherni delavec kreira skupno porabo na način, kot to njemu najbolj ustreza, odvisno od sredine, v kateri živi in ustvarja ter od njegove produktivne moči. V Ingradu smo v začetku leta 1974 volili splošne delegacije v vsaki TOZD. Pri nas je trenutno 12 TOZD, medtem ko je bilo do sedaj konstituiranih 15 SIS. Poleg delegatov v splošne delegacije, smo volili tudi delegate za zbor združenega dela, ki se v zadnjem času imenujejo »občinske delegacije«. Vse naše delegacije štejejo danes okrog 140 delegatov, kar pomeni, da je vsak petnajsti delavec delegat DS se do tega vprašanja še ni opredelil, ker se je potrebno še prej dogovoriti za obliko beneficirane delovne dobe in za katere gradbene poklice. Potrdi se obračun stroškov za izdajanje Glasila v letu 1976 in predračun za leto 1977. DS je razpravljal o delovnem osnutku pravilnika o urejanju razmerij pri koriščenju storitev družbenega standarda v GIP »Ingrad« in ga dal v javno razpravo, ki bo trajala 10 dni. neke delegacije. Zaradi raztreše-nosti TOZD po Štajerskem ter zaradi specifičnosti naše dejavnosti, zaradi demokratičnega in racionalnejšega dela delegatov SIS, smo poleg splošnih delegacij, ki jih ima vsaka TOZD, formirali konferenco delegacij, ki jo sestavlajo vse delegacije oziroma vsi delegati. Formirane so tudi posebne delegacije za vsako posamezno SIS. V vsako od posebnih delegacij je delegiran po en delegat splošne delegacije iz TOZD. Prispelo gradivo obravnavajo delegati v delovnih skupinah in na zborih TOZD. Delegat prenese stališča svoje delovne skupine ali zbora TOZD na sejo posebne delegacije, kjer se usklajujejo stališča in izvoli delegat za zbor izvajalcev in uporabnikov. Izvoljeni delegat prenese na zbor usklajeno stališče s seje posebne delegacije, kar je v bistvu stališče celega Ingrada. Naše delegacije sestavljajo dobri delegati, vendar je čutiti premajhno število članov ZK, mladine in žensk. Veliko delegatov je obiskovalo šolo za delegate in počasi le prihaja do tega, da se delegati čutijo odgovorni za oblikovanje programov skupne porabe, za graditev objektov družbenega standarda, gradnjo šol, bolnic, vzgojno varstvenih ustanov, športnih objektov, urejanje okolja, zaščito voda in zraka, itd. Določitev prispevnih stopenj je pomembna naloga za celotno družbo, kar potrjujejo dosedanje izkušnje. Namreč, od vsega začetka so strokovne službe SIS (Nadaljevanje na 11. strani) Ivica Bezlaj Na podlagi 12. člena pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in nakupa stanovanj odbor za medsebojna razmerja podjetja razpisuje dolgoročno posojilo za stanovanjsko gradnjo v letu 1977 v znesku 2.250.000.— din. Člani kolektiva lahko vložijo pismene prošnje na odbor za medsebojna razmerja podjetja, najkasneje do 2. 7. 1977. Ostali razpisni pogoji so razvidni iz pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in nakupa stanovanj, katerega je delavski svet podjetja sprejel dne 18. 8. 1976. Predsednik konference delegacij SIS ing. Milisav Mandič: Delo delegacij in prispevne stopnje ina rad. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o o ® 8 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 8 o o o o o o 8 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o c o o 8 o o o o o n ° § 0000000000000000000000000000000030000000000000 ca> osti Ge* Z 3 CILJ Tako smo izvajanje varstva pri delu preusmerili v izvajanje ukrepov, ki se razvija od: Analize stanja, s predfazami (informacije, orientacija) do cilja (namen zmanjšanja števila dogodkov, ki povzročajo primere nesreč v splošnem pomenu, oziroma preprečevanje dogodkov oziroma situacij v konkretnem smislu). Med analizo stanja in ciljem pa obstajajo faze, ki pomenijo formiranje, predlaganje, načrtovanje, izvajanje, kakor tudi kontrolo ukrepov. Ker vemo, da je nesreča pri delu nepredviden dogodek, ki moti normalen potek dela, oziroma delovni postopek in tako neposredno vpliva na ekonomičnost poslovanja oziroma na produktivnost, je cilj ukrepov jasen. Želimo te nepredvidene dogodke čimbolj eliminirati oziroma jih odpraviti. Človek, ki v naši socialistični družbi pomeni naj večje bogastvo pa je in mora biti osnovni cilj varstva. V nadaljevanju naloge želimo nakazati v čimbolj konkretni obliki tiste dogodke, ki se pojavljajo v posameznih fazah dela oz. delovnih postopkih. S tem pa je nakazati posredne in neposredne vplive, ki pogojujejo te dogodke. Za to ugotovitev pa moramo v prvi vrsti poznati pogostost nesreč in kje je ta pogostost največja ter stopnje nevarnosti pri delu. Menim, da je ukrepe potrebno graditi iz vidika delovnih postopkov glede na način in izvedbo nekega opravila. Če je namreč pogostost nesreč v ugotovljenih delovnih postopkih, ali delovnih fazah številčno večja, bomo pri takšnih delovnih postopkih, opravil itd. morali natančneje analizirati potek dela, to je postopek, način izvedbe, uporabo sredstev, opremljenost delovnega mesta ali delavca, strojev ali naprave, pogoje dela, usposobljenost delavca itd. V takšni smeri analiziranja bomo vsekakor bližje ugotovitvam, da je varnost opravljenega dela, to je varnost delavca, integrirani del poteka proizvodnje. Tako so se izkazali naslednji karakteristični delovni postopki, pri katerih se je pripetilo največ nesreč: 1. Ročno delo z ročnim orodjem 2. Ročni transport 3. Dela s stroji 4. Opaževanje — razopaževanje 5. Meh. transp. materiala 6. Hoja po gradbišču in na višini 7. Ročno delo (brez orodja) 8. Betoniranje 9. Rušitvena dela 10. Delo na strehi Glede na opise primerov dogodkov, ki so imeli za posledico nesrečo pri delu, smo na osnovi podanih smernic vzrokov, sestavili opise vzrokov v naslednje skupine: na število vseh nesreč % 1. Nepravilen delovni postopek (posameznika ali grupe 19,03 2. Kršenje varn. discip. 14,60 3. Pomanjkljiva org. dela 13,08 4. Neuporaba osebnih var. sredstev 13,07 5. Pomanjkanje delovnih izkušenj 6,27 6. Neočiščeno delovno mesto 6,02 7. Neočiščen gradb. material (les, žeblji) 5,75 8. Slabo izdelana priprava za delo (oder, lestev) 5,67 9. Nevarna in spolzka tla 4,31 10. Nezavarovano delovno mesto 3,41 Splošna ocenitev prve faze raziskave, da je največ primerov nesreč pri prekladanju in razkladanju materiala, to je transportnem delu, je potrjena z ugotovitvami v drugi fazi. Tudi za o-paževanje in razopaževanje velja ista hipoteza prve faze. Iz razpredelnice vzrokov raziskanih nesreč, po opisu primerov in grupiranju delovnih postopkov, je razvidno, da v istih ni sinhronizirana primerna varna izvedba. Vzporedno s to ugotovtvijo je potrebno posvetiti večjo pozornost tehničnim in organizacijskim ukrepom. To velja predvsem za urejanje in izpolnjevanje varovalnih naprav na sredstvih za delo, na izboljševanju delovnih pogojev in v tej zvezi planiranju več sredstev za odpravo teh pomanjkljivosti. Organizaciji, sistemu in izvajanju izobraževanja iz področja varstva pri delu naj bo posvečeno več pozornosti. Ne moremo zanikati, da je tovrstno izobraževanje glede na zahtevo zakonskih predpisov le formalno. Ta formalnost pa se čuti tudi v tem, da tako odgovorne osebe, kakor tudi neposredni izvajalci del, ne poznajo izvorov nevarnosti in velikokrat tudi ne u-krepov, ki so sicer v naši pozitivni zakonodaji predvideni. Manjka torej konkretizirana pou-čitev. Nadalje ugotavljamo, da se določila zakona o varstvu pri delu, glede izdelave programa varnostnih ukrepov pri gradnji objekta, ne izvajajo dosledno. Programi, če so, so preveč posplošeni, ali pa se izdelajo šele po I. fazi gradnje. Tudi način (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) izdelave teh programov ni primeren. Vsekakor ga mora izdelati skupina, ki jo tvori odgovorna oseba, priprava dela in strokovna služba varstva pri delu. Iz podatkov druge faze raziskave je razvidno, da urejenost gradbišč ni vedno najbolj primerna. To predvsem velja za red, čistočo, natrpanost, razne navlake, prostorska stiska, pomanjkljivosti glede sanitarnih prostorov itd. Te pomanjkljivosti so posledica objektivnega in subjektivnega karakterja, vendar pa zadevajo v veliki meri humanizacijo dela. S prvim delom raziskovalne naloge smo nakazali področja žarišč nesreč pri delu z ozirom na delovne postopke. Imamo nakazane probleme, ki so v vzorčni zvezi z dogodki nesreč. Nakazana je povezava med postopki dela, dogodki nesreč in njihovimi vzroki. Usmeritev nadaljnje raziskave vzrokov je s tem bolj konkretizirana, še posebej, ker bo omogočena v končni fazi zagotovitev primernih in realnih ukrepov za zmanjšanje števila nesreč in s tem večja varnost delovnih postopkov. Hubert Golner, ing. BBRV sistem pred-napenjanja Značilnosti, področja uporabe Sredi meseca maja je Geotehnika iz Zagreba organizirala strokovno posvetovanje o uporabi »BBRV-Geotehnika«, sistema v sodobnem gradbeništvu s ciljem, da bi analizirali izkušnje, zbrane na jugoslovanskih gradbiščih, ki so v preteklih desetih letih uporabljali BBRV sistem prednapenjanja. Naše podjetje uporablja ta sistem pri prednapetih mostovih že od 1970. leta, ko smo pričeli z gradnjo viadukta Verd. Nato smo zgradili most čez Savo v Sevnici, zdaj napenjamo mostove pri Ptuju, isti sistem pa je predviden za most čez Dravo pri Lovrenčanu in za most čez Ložnico v Celju. Poleg mostov in viaduktov se metoda BBRV lahko uporabi tudi pri drugih prednapetih konstrukcijah, kot so hale, rezervoarji, sidranje temeljev, podpornih zidov, itd. Zato bom v kratkem opisal sistem in navedel nekaj področij uporabe, ki bi jo lahko prenesli tudi na naša gradbišča. BBRV sistem prednapenjanja so razvili leta 1945 v Švici. Zdaj je razširjen že po vsem svetu in ga uporabljajo v 80 državah. O-snovna značilnost sistema je, da se betonske konstrukcije napenjajo na gradbišču samem s pomočjo kablov. Kabli so izdelani v tovarni iz standardnih sider in določenega števila visokovre- dnih žic, ki so zaščitene v metalni fleksibilni cevi. Medsebojno povezavo žic in sider tvorijo glavice na žicah, ki se hladno zakujejo. Sidra so lahko nepomična (samo za sidranje) ali pomična, kjer se izvrši napenjanje. Kabli se po izračunani krivulji vložijo v opaž in po končanem betoniranju konstrukcije in nekajdnevnem strjevanju betona prednapnejo na odrejeno silo. Nato se prazni prostor med žicami in zaščitno cevjo zainjek-tira s cemetnim mlekom. Poleg že opisane uporabe BBRV sistema pri gradnji naših mostov, so v Jugoslaviji po tej metodi z uspehom zgradili še nekaj montažnih mostov. Naslednje področje uporabe je prednapenjanje okroglih rezervoarjev do 45 m širine in 45 m višine, s čimer se dosežejo precejšnji prihranki pri armaturi in betonu, vodotesnost vertikalnih zidov pa je nekajkrat večja. Napenjanje se izvede na ta način, da se po zunanjem plašču rezervoarja s posebnim strojem s silo cca 2 Mp ovija viso-kovredna žica 0 5mm. Velike prihranke pa se lahko doseže z uporabo prednapetih temeljnih sider, ki so v svetu zelo razširjena. Uporabljena so pri sidranju zidov gradbenih jam, pri zaščiti pobočij, na hid-rotehničnih objektih, pri visečih mostovih, pri opornih zidovih itd. Sidra se vgradijo v vrtine določenega premera. Vsako sidro je sestavljeno iz dveh osnov- Pomično sidro B Nepomično sidro 5 Pomično sidro A Nepomično sidro F Pomično spojnica KK BBRV — kabli z vzporednimi žicami ln standardnimi sidri nih delov: a) siderne dolžine, ki po injektiranju omogoča prenos sile prednapenjanja v tla in b) prosta dolžina kabla, kjer se z raztezanjem žic pri prednape-njanju omogoča aktiviranje siderne dolžine. Z uporabo te metode odpadejo masivne težnost-ne konstrukcije, pri nekaterih zahtevnejših obejktih pa predstavljajo temeljna sidra edino možno rešitev. Ta sestavek je napisan z namenom, da bi bili naši strokovnjaki v projektivi in operativi na kratko seznanjeni s kabelskim sistemom prednapenjanja in najpogostejšimi področji uporabe ter seveda z namenom, da bi pri svojem delu lahko to koristno uporabili. Peter Pavlin, dipl. ing. Zaradi nenehnih prizadevanj Inštituta »Jožef Štefan« iz Ljubljane, da bi našel pot do gospodarstva, bomo v našem glasilu občasno objavljali prispevke o dosežkih te institucije, ki je v vseh teh letih dala pomemben delež k razvoju znanosti, gospodarstva in kulture. Splošni podatki o Institutu Jožef Štefan" Danes prehaja v splošno zavest, da so institucije, kot je Institut »Jožef Stefan«, ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, v letih svojega obstoja imele pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru. Če ne izpostavimo številnih o-snovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, potem želimo še posebej opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemijske, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga instituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smo-tern način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov. Naj navedem nekaj organizacij združenega dela, s katerimi tesneje sodelujemo: NE Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Iskra, Comet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, Železarna Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno in še mnoge druge. IJS šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znanosti, več kot 150 magistrov in diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na IJS se raziskovalno udejstvuje večji del univerzitetnih učiteljev na narovoslovno-matematičnih fakultetah. Tako na primer je velika večina fizikov pa tudi del kemikov prišlo prav v naše institucije. Mnogi od njih so ob raziskovalnem delu na JIS postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih. IJS je prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline in je še danes ena najaktivnejših institucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delati 1963 leta. IJS je organiziral Republiški računski center in prispeval zanj večino vodilnega ka- dra. IJS sam pa tudi organizira poslovanje na osnovi računalniške obdelave podatkov za številne naročnike. Od vsega začetka je IJS sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. IJS je prispeval originalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Sloveniji IJS edina ustanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktroji in so dolga leta študirali razne znanstvene in tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike. Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, npr. feroelektrikov in piroelektrikov, keramike, trdih materialov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). IJS tavaj a moderne metode v medici-on. Na primer biokibernetika in biofizika. IJS je v skrbi za okolje razvil in vpeljal razne izredne zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi. IJS je vedno predstavljal institucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih znanstvenih informacij in tehnologije z vsega sveta. Zajemamo jih pri izvoru, preden se skrijejo za komercialne bariere. Gre torej za celo mavrico raziskav, ki pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ali pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO! CELJE - CELJE - CELJE - CELJE KADRflVSKF VESTI Zamuda pri gradnji stanovanj Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na sejah v prvi polovici tega meseca med drugim omenili tudi graditev stanovanj v občini. Ocena je bila več kot kritična. Zato so tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti podprli stališče družbenopolitičnega zbora, da naj bi se občinska skupščina srečala s temi vprašanji še enkrat letošnjo jesen. Delegati se namreč niso v celoti strinjali s poročilom, niti ne s predlogi zaključkov. Zahtevali so njihovo večjo konkretnost, časovno opredelitev in večjo odgovornost nosilcev akcij za izvajanje posameznih nalog. Ne glede na to, so že zdaj opozorili, da zbiranje dokumentacije za gradnjo stanovanj ne sme biti ovira pri uresničevanju predvidenih nalog. Ostro so obsodili tudi prepočasno reševanje urbanističnih vprašanj. Kot je znano, nastaja pri gradnji stanovanj v občini neljuba zamuda. Tako je bilo oziroma bo lani in letos zgrajenih v občini 203' stanovanj manj kot so predvidevali. Lanski primankljaj znaša 108, letošnji pa 95 stanovanj. Po besedah predstavnika samoupravne stanovanjske skupnosti, bodo to zamudo ujeli že prihodnje leto, ko naj bi izročili namenu kar 536 stanovanj. Sicer pa je trenutno v gradnji 341 stanovanj. Razprava na sejah zborov občinske skupščine, še zlasti pa na seji izvršnega sveta je pokazala, da tako skupščina kot samoupravna stanovanjska skupnost v teh primerih ne bosta popustljiva in da bosta zahtevala od vseh, tudi od gradbene operative, da bodo vse naloge pravočasno izvršene. Nujna povezava med TOZD in KS Na to je še predvsem opozorila skupna seja delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti celjske občinske skupščine. Sicer pa je bilo to zdaj tudi prvič, da so se delegati obeh teh zborov sestali na skupni seji ter se lotili obravnave samoupravnega ter družbenoekonomskega položaja krajevnih skupnosti. Razprava je potrdila, da je sodelovanje med združenim delom in krajevno skupnostjo več kot nujno, predvsem še zato, ker je krajevna skupnost tista, ki uresničuje številne naloge za lepše in boljše |'ivljenje delovnih ljudi in občanov. Pri vsem tem ne gre samo za občasne odnose, marveč za trajno sodelovanje. Zato je razprava opozorila tudi na vse delegatske stike med krajevno skupnostjo in združenim delom, na problem medsebojnega informiranja in podobno. Tudi nekatera vprašanja materialnega oziroma denarnega značaja so še odprta in podobno. Skratka, nič koliko vprašanj pa tudi nalog in obveznosti. Na eni in drugi strani. Zaradi velike odgovornosti pri razreševanju vseh teh vprašanj, so se delegati vseh treh zborov strinjali s pobudo o imenovanju posebne komisije, ki bo na podlagi poročil in razprave, pripravila predloge in zaključke. Aktiv komunistov -neposrednih proizvajalcev Kot pri vseh občinskih konferencah Zveze komunistov v Sloveniji, tako dela tudi pri komiteju občinske konference ZKS v Celju aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Konferenca je takoj izvolila aktiv, ki ga sestavljajo delavci iz vseh panog in večjih delovnih organizacij. Šteje petdeset članov. Aktiv ima tudi svoj sekretariat, ki je samo izvršilni organ. Glavna aktivnost pa se razvija v samem aktivu. Aktiv je v minulem obdobju obravnaval vrsto vprašanj, tako z vidika izobraževanja, kot tudi druga. Tudi kongresno gradivo ZKS je bilo na vrsti. Navzlic vsemu se v aktivu srečujejo z nekaterimi problemi. To velja za redno udeležbo na sestankih oziroma za izostanke itd. Posebej' je pomembna aktivnost članov aktiva v neposredni delovni sredini v temeljnih organizacijah združenega dela. V bodoče se bodo aktivi komunistov-delavcev še bolj krepili. Zahtevali bodo tudi soodgovornost osnovnih organizacij Zveze komunistov za aktivnost njihovih članov. V aktivu je tudi nekaj članov iz našega Ingradovega kolektiva, ki bodo morali v bodoče bolj resno in odgovorno prihajati na redne dogovore in prenašati sklepe, kakor tudi probleme iz svojih lastnih delovnih sredin. V MESECU APRILU IN MAJU SMO IMELI TELE KADROVSKE SPREMEMBE: Pridobili smo nove sodelavce: Dobrajc Konrad, šef gradbišča, Sitar Florjan, šef gradbišča, Franc Emilija, obračunski tehnik, Godec Rafael, delovodja, Podvezanec Mirko, VK zidar, Jamborčič Dragan, VK zidar, Golub Ivan, VK zidar, Majcen Franc, VK zidar, Pogorelc Alojz, VK zidar, Obreza Anton, Ivan-čevič Josip, Babič Alojz, Ključa-rič Anton, Sobot Stojan, Mežna-rič Franc, Džanič Šačir, Marič Jožo, vsi KV zidar, Cvikl Alojz, Agič Mujo, Bender Rudhija, Murtič Esad, vsi PU zidarji, Lju-tič Fehim, PK delavec, Ramič Adem, Džafič Zukrija, Mikano-vič Milovan, Podvez Matija, Po-djenovič Stevo, Hodžič Muhidin, Čolič Franjo, Stanimirovič Milan, Hasanbegovič Ibro, Ramič Hasan, Firšt Jože, Mlakar Franc, Krajnc Samo, vsi NK delavci, Lazič Simo, Cvikl Miroslav, PK zidarja, Peček Drago, PU zidar in Stipeč Elizabeta, snažilka — vsi TOZD GO Celje; Završan Jože, referent za permanentno inventuro, Rep Kristina, materialni knjigovodja, Klinc Ivan, vodja odd. v plansko analitski službi, Koprivc Štefanija, administrator, Cvetrežnik Mihael, pravnik, vsi v Skupnih službah; Tursunovič Safet, NK delavec, v Celju; Novak Novo, NK delavec, Šipec Cvetka, gradbeni teh-nih v Medlogu; Jovanovič Simo, Ljepoja Branko, NK delavca, Mulahalilovič Mirsad, PK tesar, v Žalcu; Nedič Duško, NK delavec v Šentjurju; Stanič Djordjo, NK delavec v Žalcu; Šuperger Jakob, NK delavec v Slov. Konjicah; Brišnik Karel, Čater Vinko, Mazaj Franc, Muhedinovič Hasib, Golavšek Ernest, Končnik Branko, Žunko Stjepan, KV šoferji v Mehanizaciji; Stojišič Anton, Štivič Mato, skladiščna delavca v Skupnih službah; U-plaznik Jože, NK delavec v Proizvodnih obratih; Nikolič Nenad, NK delavci v Šentjurju; Zekuli Hajdin, PK zidar v Žalcu; Musič Sejad, NK delavec v Mehanizaciji; Bešič Djemal, Bešič Fik-ret, Kovše Alfonz, Lazič Dušan, Radakovič Mirko, Ukshini Kamer, Vasic Gojko, NK delavec v Medlogu; Grobelnik Martin, PK stavbni ključavničar, Turk Branko, PK klepar v Proizvodnih obratih, Ramšak Olga, Valek Nada, gradbena tehnika v Projektivnem biroju; Bogojevič Jovan, NK delavec v Žalcu; Klarič Rudolf, NK delavec v Medlogu; Bašič Muharem, NK delavec v Sl. Konjicah; (Nove delavce smo pridobili zaradi priključitve stanovanjske zadruge DOM Celje). Iz JLA so se vrnili: Tošič Peter, NK delavec, Vidmar Jože, VK zidar, oba iz Slovenskih Konjic; Radovanovič Dragan, PK gradbeni delavec, Memčič Osman, NK delavec iz Celja; Pejanovič Mirko, PK delavec iz Laškega; Kmecl Vlado, mizar iz Proizvodnih obratov; Jurički Josip, NK delavec iz Šentjurja; Ograjenšek Peter, gradbeni tehnik iz Skupnih služb; Naraščaj v družini so dobili: Bonič Anto iz Medloga; Tir-guršek Alojz iz Mehanizacije; Mihajlovič Bora iz Celja; Križnik Vinko iz Laškega; Ramaj Muso iz Celja; Živkovič Petko, Predič Stojko iz Celja; Durmiše-vič Zaim iz Šentjurja; Cvikl Franc iz Žalca; Koprivec Štefka, Lipovšek Marjan, Čebela Edita iz Skupnih služb; Cvek Slavko iz Šentjurja; Filipčič Leonard, Hasičič Rifet, Derviševič Mirsad iz Celja; Turk Stanislav iz Mehanizacije; Draganovič Ismet, Klarič Jakov, Durakovič Adem iz Laškega; Marš Viktro, Videnšek Ivan iz Proizvodnih obratov; Koželj Ida iz Projektivnega biroja; Na novo življensko pot so stopili: Lebič — Brinovec Štefanija iz Skupnih služb; Timef Vladimir iz Laškega; Hajdarevič Alija iz Celja; V JLA so odšli: Očko Dragutin, Džanič Sakib, KV zidarja, Hadžikadunič Senati, KV tesar, Pijetlovič Mičo, PK delavec iz Celja; Jovanovič Simo, NK delavec iz Žalca; Težak Dušan, KV zidar iz Slov. Konjic; Grbič Branko, KV inštalater centr. kurjave, Ocvirek Stanko, KV slikopleskar iz Proizvodnih obratov; Zaradi neuspelega poskusnega dela sta odšla: Sadar Andrej, KV strojni ključavničar iz Mehanizacije; Predič Čedo, NK delavec iz Celja; Na lastno željo je odšel: Šišič Hamza, NK delavec iz Šentjurja; Samovoljno so odšli: Pranjič Jožo, PU tesar iz Celja; Lovrenovič Momčilo, NK delavec iz Šentjurja; Anušič Anto, KV tesar iz Ljubljane; Šabot Stojan, KV zidar, Leutarevič Jtira j, VK tesar, Ramič Adem; NK delavec, Smajič Mirsad, KV zidar vsi iz Celja; Todič Božo, PK tesar in Gorgič Nenad, NK delavec iz Slov. Konjic; Radosavljevič Rajko, PU zidar, Brkovič Husnija, KV tesar in Vajič Ne-do, PU zidar iz Laškega; Omerovič Latif, PU zidar in Rakanovič Gavrilo, PU delavec iz Šentjurja; Žerjav Frančiška, čistilka iz Proizvodnih obratov; Jožica Verdnik »Druže Tito, mi ti se kunemo..« To je geslo, ki se je rodilo v narodnoosvobodilni borbi. To je geslo, s katerim smo prevzeli na sebe obveznosti vsi narodi, združeni v socialistični Jugoslaviji pri graditvi socialistične samoupravne družbe. Pod tem geslom praznujemo letos velke jubileje našega voditelja in državljana sveta, tovariša Tita. Pod tem geslom bo v Celju, v hali Golovec, dne 30. junija ob 18. uri edinstveni koncert reprezentativnega orkestra Garde JLA iz Beograda. Poleg orkestra Garde bodo program izvajali še: mešani zbor umetniškega ansambla JLA iz Beograda, folklorni ansambel SKUD »Branko Krsmanovič« iz Beograda in solisti: Nikola Mitič, bariton, prvak beograjske opere, Miška Ščepanovič, sopran, solist ansambla JLA in Dragoslava Nikolič, mezzosopran. Dirigent bo znani glasbeni pedagog, podpolkovnik Franc Klinar. Skupno bo program izvajalo kar 212 članov. Na to edinstveno prireditev vabimo vse člane kolektiva Ingrad in tudi njihove svojce. Vstopnice bodo lahko dobili pri svojih podružnicah sindikata brezplačno. Umetniki iz Beograda dajejo ta veličasten koncert celjskim delovnim kolektivom brezplačnio, mi pa se jim bomo za to lahko zahvalili le s polno udeležbo in primernim aplavzom. Budimpešta je čudovita ... to so bile besede udeležencev sindikalnega izleta TOZD Mehanizacija, 21. in 22. maja v Budimpešto. K vedremu razpoloženju in dobri volji je seveda precej pripomoglo lepo vreme, kakor tudi vodiča obeh avtobusov. Bila sta izredna, saj smo se spoznali s celotno zgodovino Madžarske, od nastanka do danes. Tudi na meji nismo imeli težav. Med potjo smo se ustavili in podprli v turističnem kraju Si-ofok ob Blatnem jezeru ali bolje morju. Precej ljudi je bilo ob vodi in tudi v njej, kar priča dejstvo, da je voda topla in pol-slana in se prične kopalna sezona že s 1. majem. Posebnost so tudi vvekend hišice od kartonskih do pravcatih vil v malem. Popoldne smo prispeli v samo Budimpešto, ki je razdeljena z reko Donavo na dva dela: Bu- Čudovit je razgled od trdnjave Citadele na celotno mesto, Donavo z mostovi in Margaretin otok. Enkraten je pogled ponoči, ko so osvetljeni mostovi in celotno mesto. Seveda je posebnost tudi madžarska večerja z narodno glasbo. Po večerji pa je bila za marsikoga novost še vožnja s podzemno železnico. Drugi dan smo si ogledali znamenitosti mesta. Na Trgu herojev smo se spoznali z madžarskimi veljaki, na NEP stadionu (udarniško delan), pa smo ugotovili, da je njegova kapaciteta zares ogromna — 100.000 ljudi. Napolni ali izprazni se lahko v 10 minutah. Sledil je še ogled Stefanove katedrale, z lepo opremljeno notranjostjo ter Matjaževo cerkev s čudovito zunanjostjo. V tej zadnji je posebnost, da ob večjih cerkvenih praznikih igrajo in pojejo člani budim- Izletniki iz TOZD Mehanizacija v Budimpešti di min Pešto. Budim je novejši in bolj zeleni del na pobočju hriba, Pešta pa starejša in vsekakor zanimiva. Oboje pa je povezano preko Donave z 8 mostovi, ki so bili med 2. svetovno vojno vsi porušeni. Med njimi je vsekakor najlepši Elizabetin most. peštanske opere dela svetovno znanih klasikov. Ob cerkvi je še dobro ohranjena ribiška trdnjava in moderen hotel Hilton, kjer sta se poročevala in ločevala Liz Taylor ter Richard Burton. Nazadnje pa smo si ogledali še živalski vrt, ki slovi po tem, da je v njem edinstveni primer na svetu razmnoževanje nilskih konjev v zaprtem prostoru. To je tu možno zaradi termalnega vrelca, v katerem se kopljejo te živali. No, in po kosilu, je sledila vrnitev proti domu. Brez težav smo prešli preko meje, čeprav smo bili obloženi s precejšnjim številom ogrskih salam in Biko- ve krvi (vino). Zaključek pa je bil v motelu Podlehnik, ob dobri večerji ter z njihovo posebnostjo, »krem šnite«, velikosti 10 x 10 x 10 cm. Razšli smo se z željo, da se drugo leto zopet dobimo na podobnem izletu. Ervin Drgajncr •v. Zaključki s seje uredniškega odbora glasila v juniju 77 Enotno je bilo ugotovljeno, da je glasilo v lanskem letu in letos redno izhajalo. Lani je bilo izdanih osem številk (4 dvojne) glasila, kot jih je planiral uredniški odbor ob začetku leta. Objavljeni prispevki v posameznih številkah so domala zajeli vsa področja dogajanja v podjetju, oblikovale pa so se tudi nekatere stalne rubrike: Iz naših TOZD, Glas mladih, športna stran. Ob tem pa se ugotavlja, da je bilo premalo prispevkov iz dela družbenopolitičnih organizacij, zlasti iz temeljnih organizacij in da bi kazalo tudi za to področje odpreti posebno rubriko. Uredniški odbor meni, da je prav sindikalno delo tako široko zasnovano, neposredno povezano s proizvodnjo in delavci, da bi morali o njem nenehno obveščati med temeljnimi organizacijami, iz temeljnih organizacij in na nivoju podjetja. Uredniški odbor sklene, da se nameni ena stran v časopisu za poročanje o sindikalnem delu. Za organiziranje prispevkov za to rubriko se zadolži tov. Ervin Drgajner, član uredniškega odbora, ki preko izvršnega odbora sindikata obvesti o sklepu uredniškega odbora predstavnike komisije za informiranje po temeljnih organizacijah, s katerimi v bodoče tudi tesno sodeluje. Pri ocenjevanju prispevkov je bilo še poudarjeno, da bi morali pisati manj pasivno. Zaželjeni so bolj kritični sestavki s komentarji. Posebna priloga k prvomajski številki glasila je bila ugodno ocenjena. Dogovorjeno je bilo, da bodo take priloge izdane tudi v bodoče ob pomembnih jubilejih. V preteklem letu je bilo za izdajanje glasila( tisk, klišeji in honorarji) porabljeno 135.094,99 din ali preračunano na 12 števil (8 strani) 11.257,91 din za eno številko v nakladi 2200 izvodov. Uredniški odbor sklene, da se izda letos prav tako 8 številk glasila (tri številke so bile že izdane). Stroški za izdajo ene številke v obsegu osem strani, naklada 2200 izvodov, se planirajo v višini 18.000,00 din ali za 12 številk skupaj 216.000,00 din. Stroški so se povečali zaradi dvobarvnega tiska, predvidenih barvnih klišejev in splošnega povečanja tiskarskih storitev. Če se bo povečalo število zaposlenih v DO (zaradi integracij) bo uredniški odbor sproti odločal o nakladi posameznih številk s tem, da so dopustni zaradi povečane naklade tudi višji stroški kot so planirani. Uredniški odbor je obravnaval in sprejel dopolnitve cenika o honoriranju prispevkov in storitev za časopis. Cenik v okviru panoge je bil sprejet že v letu 1975, sedaj so bile narejene le dopolnitve pod tč. C in D (20 odstotno povečanje honorarjev za žurnalistične in likovne zvrsti), ki so bile prav tako vsklajene z uredniško politiko drugih časopisov v gradbeništvu. Z ozirom na želje, da bi glasilo prejemali tudi nekateri naši upokojenci (pred več leti upokojeni), prosi uredniški odbor, da bi temeljne organizacije v sodelovanju s kadrovsko službo podjetja sporočile naslove takih upokojencev. M. J. NA 27. ŠPORTNIH IGRAH GRADBINCEV SLOVENIJE SO ŠPORTNIKI INGRADA PETNAJSTIČ OSVOJILI PRVO MESTO Iskrice s finala V povorki ŠIG '77 je prevladovala modra barva. To pa zato, ker je v finalu imel INGRAD NAJVEČ EKIP. Na otvoritvi je sindikalni prapor nosil Marjan Lipovšek, Metka Lesjak pa je predala organizatorju PREHODNI POKAL. Marjan Prelec, glavni direktor in predsednik športnega društva, je na častni loži ponosno spremljal mimohod Ingradove ekipe, s tribune v Ljudskem vrtu pa se je zaslišalo skandiranje: PLAVI, PLAVI ... V nogometni ekipi zaradi poškodbe ni nastopil Zoran Jovanovič, poškodovan pa je igral Miro Klenovšek. Ce bi nastopili kompletni, menijo nogometaši, bi lahko dosegli še več. Mi pa pravimo, da so tudi s tretjim mestom PRIJETNO PRESENETILI. Nogometaši — presenetili vezal razrahljano pripadnost e-kipi. Da bi se kmalu vrnil, mu vsi želimo ČIMPREJŠNJE 0-KREVANJE. Vinko Harinski je prejel pokal za šahiste Šahisti so prve partije odigrali medlo, zato so se v drugem srečanju bolj potrudili in Zvonko Streicher je takoj nato odšel v bife ter prisotne »častil« za r'rvo mesto, čeprav še to ni bilo voj eno. Toda v uspeh smo mu jeli, saj je L mesto na ŠIG Ingrad že TRADICIJA. Na predtekmovanju v Murs Soboti so za uvrstitev v finale naših nogometašev odločale e-najstmetrovke. Vsi prisotni so povedali, da je bil vratar Marjan Lipovšek najzaslužnejši za uspeh. Tudi v Mariboru je branil izvrstno. DOBRI REFLEKSI. Polde Rihteršič, direktor TOZD GO Slovenske Konjice, se je zelo zanimal za nogomet. Na njegovo glasno vprašanje mu je sodnik kar med tekmo »pojasnjeval« pravila. TAKOJŠNJI ODGOVOR. dilan Lipovšek je tudi letos najbolj bodril naše tekmovalce. In to uspešno! Kristi Novakovi je njegovo »navijanje« pripomoglo podreti kar 217 kegljev s 50 lučaji. GLASNA VSPODBUDA. Krista Novak je prejela pokal za kcgljavke Naši »vajenci«, ki so trenutno v šoli v Mariboru, so z zanimanjem spremljali boje naših športnikov. BODOČI ZMAGOVALCI? Kegljači — letos tretji Med kegljači ni bilo tiste enotnosti, ki smo je sicer vajeni pri njih. Manjka jim Edi Šunko, dolgoletni kapetan kegljačev (letos odsoten zaradi bolezni), ki bi po- V proizvodnem tekmovanju smo se slabše izkazali. Ce pa vemo, da je Albert Kerkoš, vodja naših ekip, imel velike težave že pri izbiri tekmovalcev (nihče ni •želel tekmovati), potem se rezultatom ne čudimo več. DELO NI ŠPORT. Metka Lesjak je bila nezadovoljna z rezultatom, ki ga je dosegla na plastični stezi »Konstruktorjevega kegljišča. Toda mi, ki smo jo videli, kako je pritekla z odbojkarskega igrišča, kjer je izvrstno odigrala tri tekme, smo njen rezultat občudovali. DOVOLJ ZA ZMAGO. Jože Mešl, sekretar komiteja ZK, ni mogel prehvaliti iger naših »pingponkašev«. Še posebno ga je navdušil Božo Breznik, vendar je pripomnil, da bi Božo lahko še pridobil kakšno točko, če bi izgubil kakšno kilo. MALENKOSTI ODLOČAJO. Moška in ženska ekipa namiznega tenisa Ljuba Podbrežnik je v finalu nastopila za vse ženske ekipe Ingrada. Kljub napornim borbam ji nasmeti ni zginil z obraza. Le kako bi, saj je povsod pripomogla k prvemu mestu. USPEŠNA VSESTRANOST. Balinarji so tekmovali precej oddaljeno od ostalih prizorišč ŠIG. Zato žal nismo mogli spremljati njihovih rezultatov. Ko smo jih popoldne zagledali nasmejane, smo bili vsi VESELI USPEHA. Naši balinarji — drugi Na proizvodnem tekmovanju je v ocenjevalni komisiji bil tudi naš delovodja Martin Artiček. TESARSKI SODNIK. V namiznem tenisu sta bili naši dekleti na ŠIG osmič zaporedoma prvi. POTRJENA KVALITETA. Odbojkarice že 12 let nimajo prave konkurence na ŠIG in je prvo mesto že vnaprej REZERVIRANO ZA INGRAD. Odbojkarice — zlahka do zmage V skupni uvrstitvi smo na 27. športnih igrah gradbincev dosegli petnajstič prvo mesto. REKORD. Najlepša pokala — Ingradu Ivica Bezlaj, podpredsednica športnega društva, je na sestanku pred odhodom na ŠIG 77 bila zadolžena, da pripelje v Maribor velik kristalni pokal. Ker je ta pokal prehodni, je zamomljala: »Le zakaj bi ga prevažali tja in nazaj ...« PRAVILNO PROGNOZIRALA. Ivica Bezlaj med tekmo Na zaključni prireditvi ŠIG 77 so naši športniki zasedli najboljšo mizo. Nekdo je pripomnil: »Naj se vidi, da je INGRAD NAJBOLJŠI!« Bolj ko je šlo tekmovanje h koncu, večja je bila nervoza glede skupne uvrstitve. Mirni so so bili le tisti v bližini Franca Berginca, vodje naših ekip. Z računalniško natančnostjo je izračunal končni vrstni red tri ure pred uradno razglasitvijo rezultatov. IZKUŠEN POZNAVALEC. Prvi Ingrad, drugi Gradis, tretji Konstruktor Strelka »Stavbarja« se je zanimala, kako bomo odnesli toliko pokalov. Pojasnili smo ji: »Z veseljem!« Pokalov so namreč In-gradovi športniki odnesli deset. ČESTITAMO. V mestu pod Pohorjem smo se dobro počutili in Maribor nam bo, kot prizorišče finala ŠIG 77, ostal v lepem spominu. Zato imajo največ zaslug prizadevni oragnizatorji »Stavbarja«. ODLIČNA ORGANIZACIJA. Zmagovalci posameznih panog bodo potovali 24. septembra na zvezne igre gradbincev v ZRE-NJANIN. Vili Šuster TOČKE ZA SKUPNO ZMAGO gl G '77 Panoga Doseženo mesto Sodelovalo ekip Točke šah 1 35 41 mali nogomet 3 47 46 balinanje 2 27 29 namizni tenis — ženske i 15 21 — moški 2 37 39 kegljanje — ženske i 25 31 — moški 3 56 55 odbojka — ženske 1 13 19 — moški 5 21 17 streljanje — ženske 6 20 15 — moški 13 44 32 Razpoloženi športniki Ingrada, potem ko so prejeli celo vrsto pokalov na ŠIG 77 1. Ingrad 435, 2. Gradis 322, 3. Konstruktor 316 točk... Nagradna številčnica 'l 5 9 1 1b S 18 2 11 7 18 4 1 14 X 2> "b ir 2. n Č> 10 18 4 8 13 s 9 1G 18 12- 5 13 14 9 5" 9 11 13. 6 1? 13 10 13. 7 9