Štev. 5.                V hjabliani, 1. Velikega tpavna 1906.             Leto VII.
Nočno slovo.            '
Xežek vdar polnočne ure                         Ej, tam v daljni, tuji zemlji
skozi črno noč doni;                              delal zanje bo, trpel . . .
v vasi lučce pogasnile,                           Srečo in blaginjo v hišo
lune. zvezd na nebu ni.                          dedov svojih spet privel.
Težkih, žalostnih korakov                      Žalostno po mirni vasi
stopa skozi vas nekdo;                          zvon doni iz temnih lin, beda, skrb na licih mladih,          ¦       in očetu v srcu zbuja
z dušo žalostno, temnd ...                  prošlih časov se spomin.
Od premile rodne zemlje,                      Skozi vas korake speši —
proč od dece in žene,                            proč od svojcev dragih, profi . . .
daleč, daleč v tuje kraje                        S piskom rezkim že železni
služit siromakom gre.                             konj hiti sopihajoč . . .
*
V borni koči zadovoljno                         En pogled še na vasico
v skromnosti bi rad živel,                      in v pretekle bedne dni;
da le kruhka za nedolžne                      v svitu zore vas se sveti —
malčke vedno bi imel.                            v možu upa žar gori . . .
F. Ločniškar