OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO
NADIŠKO NAREČJE (GLASOVJE IN BESEDJE) V HUMORISTIČNIH SESTAVKIH DÓMA
0 Nadiško narečje spada med beneškoslovenska in se govori ob Nadiži in njenih pritokih v Italiji. Beneški Slovenci živijo med srednjo Soško dolino in Furlansko nižino, 1. 1866 so se po skoraj 60 letih življenja pod Avstrijo s plebiscitom izrekli za Italijo. Od takrat živijo v težkih gospodarskih in kulturnih razmerah in uživajo le minimalne narodnostne pravice. Vendar so ohranili čut in ljubezen do maternega jezika; to zgovorno pričata tudi dva lista, ki izhajata v Beneški Sloveniji, Matajur in Dom.
Z jezikoslovnega stališča je bilo tu opravljenih že več raziskav. Omenim naj le nekatere. 1878 je v Petersburgu izšel sestavek Antona Klodiča1 o jeziku Beneških Slovencev. Najbolj sistematično je beneškoslovenska narečja obdelal Fran Ramovš,2 obravnava pa jih tudi Tine Logar.' Nekaj zapisov o terskem narečju (sosednje nadiškemu) je prišlo izpod peresa Pavleta Merkuja.4 Merku se v glavnem posveča besedju, dodal pa je kratek prikaz glasoslovnih in oblikoslovnih značilnosti. Zbornik Benečanskih kulturnih dnevov 1973/745 prinaša zanimiv prispevek G. B. Pellegrinija o slovensko-romanskih stikih s posebnim ozirom na Furlanijo, Merkujev popis terskega narečja in bolj samo zgodovinski oris B. Pogorelec Slovenski knjižni jezik v Beneški Sloveniji.
1	Namen pričujočega prispevka je predstaviti glasovje in opazno besedje v humoristič-nih sestavkih lista Dom. Dom je kulturno-verski list, v Čedadu izhaja vsakih »15« dni, že od 1. 1%6 ga urejajo slovenski duhovniki in laiki iz videmske nadškofije. V listu izhajajo besedila v italijanskem jeziku, knjižni slovenščini in beneškem narečju; na žalost večkrat prevladujejo italijanska. Od 1979 ima rubriko Piha Ponediščak (ponediščak je veter, ki piha od Kobarida proti Čedadu). Gre za humoristične sestavke, ki zajemajo v glavnem dogodke iz domačega življenja, piše pa jih Luciano Chiabudini (Čebudin), doma iz Ščigel v občini Podbonesec. Jezik je tip pisnega jezika, ki ima za govorno podstavo beneškoslovenska narečja, predvsem nadiškega, in kaže le malo vpliva šole ali slovenskega knjižnega jezika.
1.1 Korpus zajema iz 9 številk Doma (od januarja do maja 1989) humoreske z naslovi Emigrant, Janežkni kuos, Pöst, Brivci, Ponzio Pilat, K0š, Radio, Duhounik in Lipa. Celotna raziskava je potekala v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom, kar pomeni, da so izpisane tiste točke, kjer se jezik humoresk razlikuje od slovenskega knjižnega jezika (vse besede so navedene take, kot jih zapisuje pisec - natančen dejanski izgovor ni upoštevan).
2	Glasovje.
2.1 Samoglasniki. - V humoreskah je uporabljen 4-ravninski sistem dolgih naglaše-nih samoglasnikov: i, u, ie, uo, e, o, a. (Polglasnika d v sistemu ni, ker ga je povsod
1 O narečij venecijanskih Slovencev, Sočinenija A. Klodiča, 27 str. Nav. po J. Toporišič, Portreti, razgledi, presoje, 1987, str. 230.
' F. Ramovš, Dialekti, Ljubljana, 1935, str. 42-58.
s T. Logar, Slovenska narečja, Ljubljana, 1975, str. 105-106.
4 P. Merku, Pomenoslovni paherki iz zgornje Terske doline, JiS 15 ( 1969/70), 2-3; Sprehod skozi tersko besedišče, JiS 16 (1470/71), 80. 259; Tersko narečje. Trst, 1972, 11 str.
' Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji, I. ciklus predavanj na Benečanskih kulturnih dnevih v Skrutovem (Sv. Lenart) leta 1973/74, Špeter Slovenov - Trst, 1978, 118 str.: G. Pellegrini 21-39, P. Merku 41-56, B. Pogorelec 93-118.
nadomestil a.) - Poleg običajnih, vseslovenskih izvorov, so v humoreskah vidni še naslednji izvori samoglasnikov:
Samoglasnik i stoji na mestih knjižnega: e (<ç): previč preveč, vil več, vičkrat večkrat; e: cerimonije ceremonije, vičerja večerja, zvičer zvečer; (ei <) ai: ki kaj, (petan)dvist (petin)dvajset, zaki zakaj;1' a: Ingleži Angleži (vpliv it. inglese).
Samoglasnik u:
o: Francuzi, potegnuvanja požegnovanja, pulente, (na) sredu (mize), turbi, bilu, imenuvat, prorokuval prerokoval(i), spoštuvali spoštovali, pogosiu, du do, ku ko; -ov (tudi -ev) pri sam. m. sp. mn. rod.: automobilnu avtomobilov, automobilištu avtomobilistov, buniku bolnikov, cveku cvekov, duhouniku duhovnikov, emigrantu emigrantov, ero j u herojev, ešperimentu eksperimentov, izseljencu izseljencev, klientu klientov, kraju kraljev, muojstarju mojstrov, motivu motivov, organizatorju organizatorjev, pisu psov, puobu pobov; -«v: sam. m. sp. ed. im.: pokrù pokrov; -ov-: ščinkuca ščinkovca < ščinkavca; ov-: uce ovce; -av: sam. ž. sp. imen. 2. ž. skl. molitu molitev, tož. (u) cierku (v) cerkev; óu < I: pute polže, sudad soldat, tušč tolšč(a), dug dolg. nedutno nedolžno, puno polno, popunama popolnoma; ou
<	ul: buniku bolnikov, popudan popoldan, stù stol, sude solde, utarja oltarja, pu pol; ou
<	àv: p ru prav; e: domiSljuval' domišljevali, norčuvanje norčevanje, noriuvat norčevat(i) (e po naliki iz sedanjiške osnove do o). - Del. na -I m. sp.: -al: čaku, dariu, dokazavu, dokazu, dopoviedu, gledu, godernju, klicu, manku, muoru, nabasu, napisu, nucu, odgovarju, olajšu, oponaiu, ostargu; < -il: aršieru, doluoiu, godu, liodu, hranu, hvalu, luotu, nabrusu, nastabu, navadu, nosu, odluotu, odpustu, oglednu, okarstu; < -čl: v ar tu, vidu, viedu; < al: odtuku, padu, paršu, potuku, prenesu, previdu, strigu, šu, ulieku, vargu, \enesu, zapadu; -I: odpru, umru, upru.
Fonem v je zapisan z u: vC za [u]: autentičnost, autobusi, automobilištu, autonomije, drieuje, duhounik, hlieu, kauke, Puščaunik, skriunosti, traunikah, ulekovanjan, upraSanje, urane, uretih, europskega, glauni, raune jo; opisni del. jau, dau; vV za [u]: duor, jauarja < javorja, uduova, Uidan, uoč (voč < oč < ) oko, uodi, uojsko, zuonove, kuadraste, uarnil', uiju, uon; v u se spremeni tudi vsak predlog v, le v enem primeru je ostal v: v Australiji.
Dvoglasnik ic:
e: besiede, briegu, ciest, čariešnje črešnje, človieka, diela, drieu drevo, hlieu hlev, kliet, koliene kolena, liesko lesko, miesta mesta, mrieto mrežo, orieh, piesmi, skliedo, śnieg, Hep, niek neki, pieSčeno, riedko, smiešne, smielo, priet pred 'prej', ries;1 brieme, čieipe češplje; zapriega zaprega, potiegu potegnil;" č: vien včn;4 i(r): ariieru razširil, pastierja pastirja, siera sira, sierak sir(e)k, izbiera izbira, kavalierji kavalirji, mier mir, razšieru razširil, Sierjejo širijo, zbierali zbirali.
Dvoglasnik uo:
ó: (izjemoma o) dobruote dobrote, gaspuod gospod, gnuoj, gorkuoto, guod, izpuoved, koluo, kuosa kosa 'ptiča' mladuosti, modruost, pokuora, prepuovedi, puot pot 'znoj',
" Zaradi velikega Števila izpisanih primerov tu niso zmeraj navedeni vsi. Preostali so v moji diplomski nalogi NudiSki knjižni jezik, Ljubljana, 1990.
' Naštete besede so z <> zapisane že pri Śkrabcu. Cvetje z vertov Sv. Frančiška, Gorica, 1891-1892, in pri Pleteršniku, Slovensko-nemSki slovar, Ljubljana, 1894.
" Torej tudi iz nośnika.
" Primer je iz Pleteršnika, 1894.
težkuo, naspruotan nasproten, paršluo prišlo, okuole okoli, smuo samo, takuo, zatuo, tuole;w narguoršili najgorših, muorla morala; muore more, puojden pojdem, buoge uboge; muojstarju mojstrov, tuoj, muoj, suoj; puolič polič; peruot perot. Prim, še čuotast čotast 'šepast'; guorenje govorenje, guoriu govoril (verjetno uo).
Samoglasnik e:
a: Nediio Nadižo, pretivljenje preživljanje (morda gre za besedotvorni pojav), zejce zajce, krekajo krakajo, dej dalj; -a: seviede seveda, de da; i: serk sir(e)k, vesoke visoke, pomerila pomirila, šerila širila, ušerila uširila; (a): pomislen pomislim, stopenje stopinje, viden vidim; -i: okuole okoli, skuoze skozi; ci: podè potlej; (ei <) ai: renka rajnka, zdole zdolaj, zgore zgoraj - pri slednjih dveh primerih bi lahko bil tudi ë; o: precesiji procesiji, prestora prostora.
Samoglasnik o:
a: uon ven; u: drogač drugače, ion tun(a) 'riba' (it. tonno)\ -u: blizo blizu; -i: počaso počasi.
Samoglasnik a:
a: boliezan, četariak, gobac, klanac, konac, mačak, inaglice, matavilac motovileč, osamnajst-letnik, pelak, piesak pesek, slablo steblo, stazah stezah, majhan majhen, srefan, sam sem. notar noter, osan osem. Izjema: občutek. Na enem mestu se pojavi »obstojni a«; kamanov 'kamnit', a + r: (arieva čreva, čarvič črvič, četartak, darve drve, dartavljan, garme, harbate-nice hrbtenice, marvico, starmu strmo, tarde, podarli, tarpeu trpel, uarnejo vrnejo, čaries črez. i: an in, kronuka kronika - prim. it. crdnaca. Glas a nastane tudi zaradi posploševanja končnic v oblikoslovju, o: jauar javor, kakošnjakan kokošnjakom, kalourat kolovrat, pasteje postelje, gaspuod gospod, hlaboko globoko, popunama popolnoma, rapotu ropotal, uzdi-gavu vzdigoval - pojav imenujemo ojevsko akanje. e: adan, an krat, ankrat, datel'.
Moderni samoglasniški upad zadeva i, e, a, o in u: i: glatovno glažovino, kuharce kuharice, kuhnjo kuhinjo, ku otroc ko otroci, majce majice, mat mati, mrience mrenice, paie palic, žvina živina, dugmi dolgimi, svet sveti, t is t tisti, bluo bilo, jezle jezile, nastabli nastavili, navadle navadile, potisnli potisnili, pravle pravile, stuorli storili, al ali, morebit morebiti, narrajš najrajši, pruot proti, rajš rajši, tud tudi (nekajkrat je tudi ohranjen). Nepričakovan /-jevski izpad: koblice kobilice. Najbolj zanimiv je izpad pravce pravljice, e: nardi naredi, viedle vedele, vidli videli, blii bliže, drogač drugače, slabi slabše, zlo zelo. a: glavmi glavami, (z) nogmi (z) nogami, (za) petmi (za) petami, morta morata, posiekli posekali. Nepričakovan izpad: iejla žejala. o: na mest namesto, u: tle tule.
Odpadli končni samoglasniki so v sestavkih označeni z ': aršieril', basai', bombardai', bral', branil', bulerai, čakal', čui, dal', dartal', dielal', doliitiel', dokazal', domišljuval', falil', flafotal', gledal', guoril', hodil', igral', imenuval', integral', jokal', kalunial', kazal', klical', komentai, kuazal', letal', letiel', lovil'. Vse naštete besede so deležniki na -/ m. sp. v mn. Odpadejo pa lahko tudi samoglasniki pri samostalnikih. V humoreskah je le osem takih primerov: (po) Čukel', (u) datel', (par) Id', kolonel', material', miz', (tu) iuol', (u) šuol'.
Premene glasovnih sklopov: jč > ji > i: ice jajce, isen jesen, izik jezik, iklene jeklene; ri > r > ar > ar: parhišju prihišju, parjatelji prijatelji, parklic priklic, parloinost priložnost, partardilo pritrdilo, parblizno približno, pargliho prigliho, parjudno priljudno, parpet pripet, parraSčeni priraščeni; re > r > ar > ar: čariešnje črešnje, parsajene presajene, sparjeta sprejeta, pargrevat pregrevat(i), sparieu < sprejel; raz > arz > arz/ars/ar/as: arsklane
10 Vse besede te skupine so v PI e t e rš n i k u , 1894. Vsi uo so iz ö.
razklane, arstrešene raztrešene, aršierjen razširjen, aršeril' razširil(i), arzglasit razglasit(i), astajile raztajile 'raztalile'; r > ar > ar: arjuhe rjuhe, armene rumene, poardečeu pordečel.
V besedilih je označenih nekaj naglasov. Iz tega je razvidno končno naglaševanje, npr. tli, potlè, pokru, stii.
Ramovš je o nadiškem narečju podrobneje pisal v Dialektih.11 Večina njegovih ugotovitev drži še danes. Prim, ie < ë, uo < ö, a < t>b. Novosti, ugotovljene s primerjavo pojavov v humoreskah in z Ramovševimi zapisi, so naslednje:
i dobimo iz je aj, ej,12 poleg tega še iz: e < ç: previč, vič, vičkral; < e: cerimonije, večirja, zvičer; < a: lngleti.
u poleg iz au, ou, iu, eu, o še iz e (po naliki); < vC za /u/: autentiinost, autobusi; < vV: duor, jauarja, uduova.
ie poleg iz i še iz ę: zapriega; < è: viert; < i(r): pastier ja, izbiera.
uo poleg iz o še iz ç: peruot; < ó (zgodaj podaljšani ö): tuoj, suoj, muoj.
e poleg < e še: < a: Nedito, zejce, krekajo; < i: serk, vesoke; < o: pomislen, viden, stopenje; < ei: potlè; < ei < aii: renka, zdole, zgore; < o: prestora, precesiji; < -a: seviede, de; < -i: okuole, skuoze.
0	< a: uon; < u; drogač, ton 'riba'; < -u, blizo, počaso.
a poleg < o in < o+r še < i: an, kronaka; < o: jauar, kalourat (ojevsko akanje); < e; an krat, adan.
Poleg i, e in « po samoglasniškem upadu izpadeta še o in a: na mest; glavmi (verjetno posploševanje končnice -mi), morta.
Pri Logarju" najdemo izvore in premene, ki jih je zapisal že Ramovš. Logarjeva razlaga je le dopolnilo k narečnim besedilom v knjigi, ob izvorih ni primerov. Edina premena, ki je Ramovš ni zapisal, je -o > -u. Pri Logarju manjka premena r > nr > ar: rdeč > ordeč > ardeč, lepo vidna v enem njegovih besedil (str. 57, besedilo 55).
2.2 Soglasniki
2.2.1 Zvočniki. - V humoreskah so zastopani vsi knjižni zvočniki: m - n, r - I, - j. Vidne so naslednje premene l' > j: jubezan ljubezen, judi ljudi, kraju kraljev, nedej nedelj, pasteje postelje, Rimjane Rimljane, steja stelja, zbuojšanje zboljšanje, zemjo zemljo, buj bolj, dej dalj, jubjeno ljubljeno, parjudno priljudno, bazjajo bezljajo, vajala veljala, zapeju zapeljal, zmišja zmišlja, zauojo zavoljo. Izjeme z Ij: botiljonan, dariavljan, ljubitelji, miljoni, nevošljivost, okolja, parjatelje (dva primera), pomankljivost (dva primera), preiivljenje, samohval jen je, soljo, usmiljenje, iivljenja (nekaj primerov), neusmiljeno, okoljenih obkoljenih, preljubljenega, preseljen, zemljeno, domišljava/'. Med naštetimi besedami je nekaj izrazito knjižnih besed, prim, dariavljan, ljubitelji, pomankljivost, preiivljenje, samohvalje-nje, usmiljenje. Pogosto je Ij ohranjen tudi zaradi večje obvestilnosti. Poseben primer sta besedi okolje < *o+kol+ .">/<• in tip (s) soljo. V besedi nevošljivost je Ij verjetno ohranjen zaradi lažje izgovorljivosti. - l' > I: sablami, častitlive. Verjetno je pri obeh primerih vzrok lažja izgovorljivost.
1	> P: Napuljonovi < Napoleonovi (v besedi prvotno ni /').
11 F. Ramovš, Dialekti, Ljubljana. 1935, str. 42-58.
" Zaradi večje preglednosti sem izpisala predvsem novosti v primerjavi / Ramovšem. Vsakemu samoglasniku sledijo izvori, ki jih je zapisal že Ramovš, nato pa tiste razlike do knjižnega jezika, ki se pojavijo v humoreskah, Ramovš pa jih ne navaja (znamenje < je deloma razumeti zgolj protislovno, prav tako izraz »iz«).
" T. Logar, Slovenska narečja, Ljubljana, 1975, sir. 105-106.
-m > -n: (z) adnin botiljonan, (z) adnin rnajhanin furgonan, (s) bielin fiertugan, (z) blagan, (z) bratran, (s) cajtan, deputatan (daj. mn.), (z) diveršivan, (pred) dnen, (med) edukacionan, (za) gaspuodan, (pod) italijanskin imen, (z) izikan, (s) koritan, (s) košan, (s) košičan, krajan, (s) kuštan, (z) ločitvan, (z) močnin duhan, možen, (z) naslovan, Niemcan, tičan, tistin hišan, (u) Uidan, (z) uozan, (pred) iegnan, drenovin (garme), osan, parpetin, suojin, šarokin, bon, čen, iman, loten, muoren, pomislen, povien, poznan, san, viden, vien, tan. Izjeme: cesarjam (daj. mn.), duhounikam (mn.), (s) freškimi pijačam, (po) imenam, (tu) kajšnim filme, (med) katerim (mn.), (med) dvema končam, (s) košičam, (med) nam, (z) nam, (z) njim, (za) njim, (s) poslušalkam, rokam (daj.), (med) nacionalističnim, poiganem, punim, rimjanskim, (na) morem, sam.
Pojavlja se varianta nar- za naj-: narbuj, narguorših, narmanj, narrajš.
Ostale premene so le posamične: drugotni n v automobilne, automobilnan; n se pojavi še v besedi oglednu 'ogledal' (nedoločnik ogledniti se ravna po slovenskih glagolih *skokniti, pokniti): In > nn > n: kelnarco > kenarco; nj > j: kamenje > kamje (redko); nj > jn: Padovanjski > Padovajnski (pred -ski)\ v > u: gl. § 2.1, izjema je predlog v; v Australiji (edini primer); vr > gr: vrabca > grabca; vi > I: vloten > loten; mn > n: sedemnajst
>	sedanajst; r - r > I - r: maltra < martra, slakoper < srakoper; pojavljata se protetična (oporna) v- inj-: oko > oč > voč > uoč, apno > japno, ozki > vozki > uozki.
Večinoma je vse te premene opazil že Ramovš (prim. /' > j, -m > -n, vr > gr, vi > I, mn
>	n, r - r > 1 - r), delno za njim Logar (prim, l' > i, -m > -n, w > v), tu pa je opozorjeno predvsem na precejšnje število izjem (odstopanj), prim, l' ne prehaja vedno v j, -m se včasih ne spremeni v -n ipd. Pisec pri zapisu zvočnikov ni natančen.
2.2.2 Nezvočniki. - V humoreskah so uporabljeni vsi slovenski knjižni nezvočniki: p t s š č f c h b d z i dt. Vidne so naslednje premene (znamenji < in > je deloma razumeti zgolj protistavno glede na knjižni jezik): pt > t: ptiče > tiče, prim, setemberja septembra; tj
>	j: tja > ja; tj > č: tja > če, tretji > treči, tretja > trečja; b > v: slabe > slave, prim, proval probal; v > b: nastavili > nastabli, ustabjala < ustavljala, stavil > štabu; st > št: strofa
>	štrofa, avtomobilistov > automobilištu; ti > dl: pletle > pledle; (k >) g > h: tak dan > tah dan, gozd > host, globoko > lilaboko, goščar > hoščar; kt > t: praktik > pratik (it. pratico), traktorjem > tratorjan, elektrostatiki > eletrostatiki; j - j > g - j: jenjalo > genjalo; šč > š: nevošljivost; bk > k: obkoljeni > okoljeni; nj > n: manjkalo > mankalo (le pri glagolu manjkati, prim. it. mancare); dv > v: predviditi > previdat; zr > zdr: zrelih > zdrielih; šk
>	š: puške > puše; f > h: luft > lulu.
Ohranjena je skupina čre, vendar ne dosledno: črez > čaries, čariešnje < črešnje. V enem izmed besedil je težko razložljiva metateza (prestava) glavo > galvo (mogoče tiskovna napaka?). Slovensko nebnjenje: drugih > druzih, drugim > družin, rankega > rencega. Zamenjava c - č oz. z - t; veličini > veličin, doltini > duzin. Pisava motki, motko (enkrat pisano moški). Fizik > fizič (morda podomačeno). Partizanzke (verjetno napaka). Glas h oz. y je morda ponekod že slabo slišen: pri glagolu pomau 'pomagal' bi lahko šlo za razvoj pomagal — pomahal (pomagal) — pomayu — pomau (prim, pri Trubarju verfhmaati).
3. Opazno besed je v istem korpusu se je glede na izvor in pomen večinoma dalo razvozlati s pomočjo italijansko-slovenskega in ncmško-slove iskega slovarja14 in Lazzarinije-vega spiska furlanskih besed v furlansko-italijanskem slovarju" (ter Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Besedišča slovenskega jezika in Pleteršnikovega slovarja). Kljub temu je
14 D. Dcbenjak, Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar, 1974; A. Grad, Italijansko-slovemki m slovcnsko-italijanski moderni slovar, 1989.
" A. Lazzarini, Vocabolario scolastico friuliano-ilaliano, Videm, 1930.
ostalo še precej besed, ki so bile pomensko nejasne. Te so mi pomagali pojasniti v uredništvu Doma, za kar se jim najlepše zahvaljujem. - Vse opazne besede so razvrstljive v štiri skupine: A. prevzete besede 1. iz (ali prek) italijanščine ali furlanščine, 2. iz (ali prek) nemščine, 3. iz (ali prek) angleščine; B. slovenske domače besede. Manjšo skupino tvorijo še tiste besede, katerih izvor je nejasen. Skušala sem ugotoviti, s katerih področij so, in vsaj približno poiskati vzroke za uporabo. Zaradi preglednosti besedje predstavljam po zgoraj navedenih štirih skupinah.
3.1 Besed iz italijanskega jezika ali furlanščine je 229, od tega 180 samostalnikov, 29 pridevnikov, 16 glagolov, 1 predlog in 3 prislovi (v spodnjih seznamih ozvezdičene besede imajo v Lazzarinijevem furlansko-italijanskem slovarju vzporednice, označene kot furlanske):
Samostalniki: abinament združenje v dvoje,16 albergo hotel, prenočišče, alfabet17 abeceda, argoment sklep, dokaz, aroganca predrznost, nadutost, artigianat rokodelstvo, obrt, artikul (trgovinski) predmet, aspiration težnja, atmošfera ozračje, atomika veda o atomih, autentičnosl pristnost, autonomija samouprava, avokata odvetništvo, *bagaj prtljaga, baka! polenovka, *bančina klop, *barba stric, barberija frizerstvo, *barela nosil-nica, *batuda zbrano, zgoščeno mleko, benzin bencin, bičikleto kolo, dvocikel, bobina tuljava, zvitek, botiljon steklenica, *braura pogum, hrabrost, burokrat uradnik, bussola kompas, butiga prodajalna, buiina lupina, koža, skorja, centež stotak, civilization civilizacija, čitadin meščan, delužion razočaranje, deputat poslanec, determination odločitev, določilo, direcion beležka z naslovi, diskušion razgovor, diskusija, diškoršo govor, ditatura diktatura, diveršiv odvrnitev, odklon, divertiment zabava, dogana carina, dotrina nauk. doktrina, edition izdaja, edicija, edukacion vzgoja, ekuilibrie ravnotežje, ravnovesje, emigration izseljenstvo, izseljevanje, emitent oddajna postaja, ešperienca izkušnja, izkušenost, ešperiment poskus, e.t pert ekspert, izvedenec, fatina butara (vej), fiaSk pletenka, *forešt tujec, *frika ocvirek, furgon prtljažni voz, gara tekma, garancija garancija, gaspuodšindik gospod župan, generation generacija, giornal časopis, giornalina revija, časopis, gjava (opoke) nahajališče laporja, *golarin kravata, guča jopa, imprešion vtis, iniciativa iniciativa, inkubo môra, intereš zanimanje, invention iznajdba, inventor iznajditelj, kafè kava, kambra soba, izba, kampionat tekmovanje, prvenstvo, kamuna občina, kandreja stolica, kanton kot, stran, kanton, kantorija skupina pevcev, karoča kočija, kavalier kavalir, kavalierat kavalir-stvo, klient varovanec, klient, kolonel polkovnik, kolor barva, komerčjant trgovec, komision komisija, komitiva spremstvo, družba, kompanija tovarišija, druščina, komunikata poročilo, uradna objava, kondot prevoz, napeljava, konfin meja, mejnik, konvenienca primernost, spodobnost, korist, kordon vrvica, koriera voz, korišpondenca dopisovanje, kronaka kronika, kurjoiitat radovednost, kutin bratranec, lač zanka, past, *lauda hvala, letrik elektrika, magazen skladišče, blagovnica, makina avtomobil, makineta aparat, stroj, maniera način, navada, vedenje, manifestation prireditev, marešial maršal, maron kostanj, *maškera maska, krinka, *medetin zdravilo, zdravstvo, * mettra učiteljica, minoranca manjšina, *mistier skrivnost, *mištier opravek, muiea muzej, nazionalist nacionalist, *nona babica, stara mama, nunac duhovnik, okaijon priložnost, povod, origina izvor, poreklo, ortografija pravopis, *oštarija gostilna, pankorija pekarna, papagal papagaj, partigjan partizan, pasa-port potni list, patrie patricij, penin jekleno pero, permanenca trajnost, bivanje, * persona
16	Pomeni besed so določeni glede na sobesedilo. Primer: kurjoiitat v homoreski pomeni 'radovednost', čeprav sicer tudi 'znamenitost, redkost'; direcion v humoreski 'beležka z naslovi', sicer predvsem 'vodstvo, smer'.
17	Nekatere od naStetih besed niso pravi romanizmi, jih pa blizuzvočna italijanska beseda podpira pri obstoju v benečanščini.
oseba, plebei plebejec, poltrona naslonjač, preteža zahteva, preženca navzočnost, predstavitev, profum parfum, provinča provinca, publik občinstvo, *punta točka, pika, radiolina majhen radijski sprejemnik, regim vladavina, režim, registrator magnetofon, *rifleš odsev, riušida uspeh, izid, izhod, rižultat rezultat, sardelón sardela (m. sp.), sigle kratica, *stagjon letni čas, sezona, sudad/t vojak, *šimbol simbol, znak, simpatija simpatija, šituacion položaj, špaj vrvica, konopec, špinjak sveder, šproporcion nesorazmerje, štagjon letni čas, štrofa kitica (pesmi), štrument instrument, targa tablica, tabla, taškina žep, teater gledališče, tradicion izročilo, tradicija, *trafik promet, trgovina, tramogjo nahajališče laporja, tratativa pogajanje, tribunal sodišče, tromba troblja, trobenta, turist turist, turizem turizem, turna turnus, vrsta, red, ufičial oficir, valvola ventil, zaklopka, *vantaž prednost, korist, dobiček, vendeta maščevanje, * v il ja predvečer, virgola vejica, vokacion poklic, ženar januar, igomba lokarda, vrsta ribe, žir obrat, krog, sprehod, ilika sani.
Pridevniki : ašfaltan asfaltiran, blu moder, est vzhoden, eštetično (pretežo) estetsko, eiageran pretiran, funkcional funkcionalen, industrial industrijski, important pomemben, internacional mednaroden, interogatori vprašalen, komplikan zapleten, končentran zgoščen, koncentriran, kontingent slučajen, laštikov elastičen, manauelo ročen, meridionalski južen, orientait orientiran, ovest zahoden, pacient potrpežljiv, natančen, vztrajen, paludov narejen iz koruzne slame, pratik pripraven, praktičen, ramov bakren, riiervan rezerviran, *sald trden, cel, šemplič enostaven, serio resen, šimpatik simpatičen, štrumentalizan avtomatiziran, volgarno (besiedo) vulgarno, prostaško.
Glagoli: evidenciati evidentirati, narediti jasno, očitno, fabrikati izdelovati, faliti zgrešiti, frigali drgniti, funkcionati opravljati, integrati vključiti, interešati zanimati se za, intonati intonirati, kaluniati obrekovati, komentati komentirati, požlikniti zdrsniti, provati poskusiti, rekuperati spet pridobiti, rikamali vésti (vezem), rindati donašati, napraviti, lolerati tole ri rat i.
Drugo: a v, ben dobro, difa(ti) zares, v resnici, subit(o) takoj, hitro.
3.1.1 Samostalniki18 so deljivi v dve skupini, v tvarne in netvarne, pri čemer so pod tvarnimi zajeti vsi, ki zaznamujejo konkretne osebe, predmete ipd.1'' Pri teh nadalje izstopajo 4 podskupine. Prva zaznamuje osebe glede na poklic, stan oz. funkcijo: burokrat, čitadin, deputat, ešpert, forešt, gaspuodšindik, inventor, kavalier, klient, kolonel, komerčjant, kužin, marešial, nazionalist, partigjan, patrie, persona, plebei, sudad/t, turist, ufičial. Druga podskupina so poimenovanja živali: bakal, papagal, sardelon, igomba. Samostalniki v tretji opredeljujejo prostor: albergo, butiga, kambra, kanton, magazen, muzea, oštarija, panko-rija, teater, tramogjo. Četrto podskupino sestavljajo poimenovanja (v glavnem) tehničnih predmetov, posebej pa še poimenovanja za prevozna sredstva: benzin, bobina, bussola, emitent, kordon, makineta, radiolina, registrator, špinjak, štrument, valvola; barela, furgon, bičikleto, karoča, koriera, makina, ilika. Preostali samostalniki so, kot kažejo primeri, besede iz zelo različnih tvarnih področij. Mogoče bi se dala izločiti še skupina besed, ki izvirajo nekako iz »domačega« življenja, rabljene praktično vsak dan, pri vsakdanjih opravilih: bančina, botiljon, damigjan, fatina, fiašk, frika, guča, lač, maron, špaj, taškina.
Mnogo teže je razvrstiti poimenovanja netvarnega. V grobem dobimo 5 podskupin. V prvi so v glavnem glagolniki, ki izražajo človekova nagnjenja, čustva, lastnosti ipd.:
Delitev je povzeta po J. Toporišič, Besedni germanizmi v Trubarjevem Cathechismusu, SR 36 (1У88), št. I., 10У-ПУ, le da je delno dopolnjena. - Zaradi velikega števila besed v skupine niso razvrščene vse.
14 P. Merku se je odločil za podobno delitev besed, čeprav v skromnejšem obsegu. Pri njem imamo naslednje pomenske skupine besed: 1. botanična imena, 2. živalska imena, 3. hiša, orodje, vsakdanje življenje, kmečka opravila.
aroganca, aspiration, autentičnost, braura, delužion, determination, edukacion, iniciativa, intereš, konvenienca, kurjoiitat, maniera, permanenca, šimpatija, tratativa, vantai, vendeta. Drugo podskupino sestavljajo poimenovanja za skupino oz. skupnost ljudi: abinament, civilization, emigration, generation, kamuna, kantorija, komision, komitiva, kompanija, minoranca, publik, tribunal. Tretja podskupina označuje stanja, položaje, dogajanje v zvezi s človekom: atmosfera, autonomija, ditatura, divertiment, ekuilibrie, ešperiment, gara, inkubo, kampionat, manifestation, preženca, regim, Situation, šproporcion. Sem štejemo še oznake poklica, funkcije, ved: artigianat, atomika, avokata, barberija, kavalierat, turiiem, vokacion. Četrta podskupina so besede, rabljene v vsakdanjem, morda bolj javnem ali političnem ozračju: argoment, diškoršo, diskušion, diveršiv, dotrina, edition, ešperienca, garancija, korišpcndenca, okaijon, preteia, riušida, rižultat. Peta, majhna podskupina so besede iz jezikoslovne in literarne rabe: alfabet, ortografija, sigle, šimbol, Strofa, turna, virgola.
Treba je opozoriti, da pisec nikoli ni obiskoval slovenskih šol. To nam lahko najprej pojasni uporabo besed za poimenovanje živali in besed s tehničnega področja. To sta namreč dve področji, s katerima imamo pogosto težave tudi pri izražanju v tujem jeziku. Obstaja tudi možnost, da pisec poleg iz italijanščine prevzetega izraza pozna tudi narečnega, a uporablja prvega zaradi širše razumljivosti. Besede, ki zaznamujejo osebe, in besede, ki so poimenovanja za skupine oz. skupnosti ljudi, so blizu mednarodnim poimenovanjem (prim. civilization, emigration, klient, nazionalist itd.) in se piscu očitno zdijo dovolj uporabne (in razumljive) tudi v njegovem pisanju. Se najbolj preseneča dokaj obsežen spisek besed iz »domačega« življenja, vključno s tistimi, ki zaznamujejo prostor.
3.1.2	29 pridevnikov tvori 5 podskupin. Prvo sestavljajo trije pridevrtiki, rabljeni vrstno: industrial, international, interogatori. V treh, štirih pridevnikih je izražen material, iz katerega je predmet, ki ga določajo, narejen: ašfaltan, laštikov, paludov, ramov. Tretja podskupina je sestavljena iz treh pridevnikov, ki določajo stran neba oz. mesto nahajanja: est, meridionalski, ovest. Največja je podskupina kakovostnih pridevnikov, ki določajo splošne lastnosti oseb, živali, rastlin, predmetov: eštetično, eiageran, funktional, important, komplikan, končentran, kontingent, manauelo, orientan, pacient, pratik, riiervan, sald, serio, šemplič, šimpatik, štrumentalizan, volgarno. Barvo označuje en sam pridevnik, blu, uporabljen zaradi homonimnosti slovenskega moder 'pameten'. Est in ovest sta uporabljena v zvezi z Zahodno in Vzhodno Nemčijo in ju lahko vzamemo kot del citatnega imena. Piscu pa kljub temu manjka nekaj osnovnih slovenskih pridevnikov, tako ročen za njegov manauelo, trden za sald, resen za serio ipd.
3.1.3	Ena izmed možnih delitev pri glagolih je naslednja: V prvo skupino zajamemo glagole evidenciati, fabrikati, funkcionati, integrali, interešati, intonati, komentati, tolerati. Vse naštete glagole poznamo v istem pomenu tudi v zbornem jeziku, le z drugim obrazilom. V drugi skupini je ostalih 8 glagolov: faliti, frigati, kaluniati, provati, rekuperati, (poilikniti), rikamati, rindati. Za večino naštetih glagolov ima slovenski jezik poleg prevzetega še domači izraz. Težave so le z glagolom rekuperati, kjer v slovenščini dobimo besedno zvezo spet pridobiti, in intonati, kjer uglasiti ne pomeni povsem isto kot dati začetni glas. Pri izbiri med slovensko ali prevzeto besedo odloča tudi gospodarnost. Pomensko so našteti glagoli s tako različnih področij, da se ne dajo smiselno razvrstiti v skupine.
3.1.4	Ostane še skupina prislovov in predloga. Pravi prislov je subit(o) 'takoj, hitro', medtem ko ben 'dobro' in difa(ti) 'zares, v resnici' nastopata bolj v vlogi členka. Vsi trije so pogosti tudi v primorskem narečnem, pokrajinskem govoru in v jezik humoresk ne prihajajo zato, ker bi bil s tem izražen kak poseben pomen. Predlog a 'v' je zapisan le enkrat (v primeru a Rusiji 'v Rusiji'), zato mislim, da se je piscu »zapisal«, saj ima sicer v vseh drugih primerih u (za v).
3.2 Besed iz (ali prek) nemščine je bistveno manj kot iz italijanščine: blizu 30 samostalnikov, 12 glagolov, 1 števnik in 1 veznik, skupaj torej čez 40 besed.
Samostalniki: andoht zbranost, pobožnost, cajt čas, cvek ïebel], famuštar duhovnik, župnik, faruž župnišče, fiertug predpasnik, frajnost prostost, svoboda, fuotar hrana, krma, gvant obleka, kenarca natakarica, kietna veriga, kušt spretnost, umetnost, Ion poklon, darilo, nuc korist, prid, dobiček, pargliha primera, ruksak nahrbtnik, sudad/t vojak, šenk darilo, špeh slanina, špiegla ogledalo, štenga stopnica, štrik debela vrv, štrena štrena, talar krožnik, vaht pazljivost, viža način, že k nogavica, žlah udarec, žlag streljaj.
Glagoli: farbati barvati, merkati paziti, nucati potrebovati, rabiti, ofarbati obarvati, omerkati opaziti, ratati uspeti, tenfati se pražiti se, tref iti zadeti, ušafati ustvariti, ujeti, vahtati paziti, zglihati izenačiti, zravnati.
Drugo: (če)lih čeprav, taužint tisoč.
3.2.1	Pri besedah, prevzetih iz italijanščine, je bilo samostalnikov za tvarna in netvarna poimenovanja skoraj točno pol na pol, med germanizmi pa prednjačijo tvarni, saj jih je dve tretjini. Če bi jih poskušali razvrstiti v iste skupine kot italijanske, bi med poimenovanja oseb po poklicu, funkciji oz. stanu štela famuštar in kenarca. Beseda, ki označuje prostor, je ena sama: faruž župnišče. Vse ostale besede so za povsem vsakdanje reči: fiertug in žek za del obleke, kietna, štrik, štrena, ruksak, talar za pripomočke pri delu oz. opravilih (talar je tu del koša), špiegla in štenga za del »opreme« v hiši, fuotar za hrano, krmo, šenk in Ion za darilo. Pri tem je potrebno dodati, da pisec za pojem, izražen z besedo famuštar, pozna tudi narečno besedo nunac in približno sopomenko duhounik, ki pa je rabljena v bolj spoštljivem tonu. Tudi štrik (kot je videti iz 3.1) ni edino poimenovanje za vrv, saj sta tu še dve sopomenki (kordon in špaj) iz italijanščine. - Samostalnikov za netvarna poimenovanja je le 8. Izločiti bi se dalo naslednje: cajt, nuc, pargliha, viža, ker nobeden izmed njih ne izraža lastnosti oz. stanja, kar bi lahko rekli za preostale: andoht, frajnost, kušt, vaht. Vsi skupaj (ali njih oblikoglasni, oblikoslovni oz. besedotvorni različki, ali vsaj njih podstava) so sestavni del splošnoslovenskega ljudskega (neknjižnega) jezika. Ker so vse humoreske pisane tako, kakor da bi sporočevalec imel naslovnika neposredno pred seboj (mišljen je govor, ne zapis), je povsem razumljivo, da uporablja tudi naštete besede.
3.2.2	V humoreskah je ducat glagolov, prevzetih iz nemščine (pri čemer sta dvojici merkati - omerkati in farbati - ofarbati šteti za 4 enote). Dva glagola, nucati in vahtati, sta povezana s samostalnikoma nuc in valu (omenjenima zgoraj). Preostali glagoli so: ratati, tenfati (se), trefiti, ušafati, zglihati. Tudi za naštete glagole velja, da so del širšeslovenskega neknjižnega besedja. Besedilo delajo nekako bolj domače, pisec se z navidezno neučenostjo še bolj približa preprostemu bralcu.
3.2.3	Števnikov je v homoreskah na splošno malo. Taužint ima gotovo svoj izvor v nemščini, uporabljen pa je iz istih razlogov, ki so navedeni pri samostalnikih in glagolih. Prav tako veznik čelih 'čeprav', tvorjen iz slovenskega če in srednjevisokonemškega g(e)lîch, (nem. gleich) prim. glih.
3.2.4	Na navedene besede, prevzete iz nemškega jezika, moramo vseeno gledati nekoliko drugače kot na navedene besede iz italijanščine oz. našega romanskega sosedstva: pozna jih skoraj ves slovenski prostor in ne predstavljajo posebne nevarnosti za slovenske sopomenke v benečanščini. Besede iz italijanščine pa so večidel omejene na skrajni zahodnoslovenski prostor. Iz celotnega njihovega spiska lahko naberemo le malo takih, ki se v primorskih narečjih na naši strani meje uporabljajo redno. Nasprotno - zelo veliko je takih, ki jim naši Primorci niti ne znajo določiti pomena. Zato predstavljajo za beneškoslo-venske govore večjo nevarnost, da nekoč povsem izrinejo in nadomestijo slovenske besede.
3.3	Opaznih besed drugačnega izvora tako rekoč ni. Anglizma western in kawboiski ne presenečata posebej, saj sta »svetovno« uporabljana; western bi lahko šteli kar za citatno besedo. ExiStli (mn.), je samostalnik, ki pomeni 'obstoječe'; njegov nastanek ni povsem jasen. Prim. §. 3.5.
3.4	Domače pokrajinske besede. V tej skupini so tiste besede, ki so sicer slovenske, a omejene v glavnem na zahodnoslovenski prostor. Nekaj jih je tvorjenih drugače kakor v knjižnem jeziku in zato v besedilih izstopajo. Skupno je takih 10 (vse samostalniki); balabantar (verjetno tvorjeno po baraba) potepuh, malopridnež, čeča dekle, čaruj (kot slov. črevelj) čevelj, laza (po glagolu laziti 'ovijati se') ovijalka, rastlina, obiela zabela (druga predpona), počivalo počivališče (druga pripona), pop popek (brez pripone), sladčina sladkarija (druga pripona), slavič slavec (druga pripona), sajin svinjska mast (salo > *saljin > sajin).
3.5	Besede z nejasnim izvorom. - V besedilih je še nekaj besed, katerim lahko izvor predvidevamo, ne moremo pa ga zanesljivo določiti: Vsaj 11 besed ima verjetno izvor v romanskih jezikih, in sicer 9 samostalnikov in 2 glagola: arnjada vrsta trte buleranje balinanje (it. gioccare a bdcce), čjandier posoda za vodo, gajofa žep, mušela čebela, lotrina verouk (po doktrina), pecenin mezinec, pikapier 'kopač', vintula krušna skrinja; bulerati balinati, vepikati 'odkopati s krampom' (prim. *vy- in notranjsko pikon 'kramp' < it. piccone 'kramp'). Iz nemščine oz. z nemško prvino je verjetno beseda špodielati 'zasramo-vati, privoščiti si koga'. Ob rempin 'kljukica pri pasu' je mogoče pomisliti na karabin 'sponka, ki jo uporabljajo alpinisti'.
Pri treh besedah bi lahko šlo za onomatopejski izvor: ščapeti imeti grenak okus, ščapoč grenek, Su jat i božati. Nepojasnjen ostane izvor naslednjih besed: mejava žerjavica, otejd kis, slanamurja zelo slana jed (morda iz salamurja), sope vrsta peciva, tguojba mizarsko dleto.
3.6	Sklep. - Področij, kjer se pisec odloči za prevzeto besedo, je zelo veliko; pravzaprav bi težko našli nezasedeno področje. Pogostost pojavljanja besed je različna. Poimenovanja oseb, živali, rastlin, bližnjih, vsakdanjih stvari izbira pisec iz italijanščine in nemščine. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kakšni so vzroki oz. nagibi za to. Tu sežemo na področje družbenostnega jezikoslovja. Zanimivo bi bilo narediti raziskavo »meril«, po katerih se pisec odloča za italijansko, nemško oz. slovensko besedo, če predpostavljamo, da vse tri enako dobro pozna. Delne poskuse utemeljevanja bi se ob podrobnejši raziskavi (morda celo ob pomoči pisca besedil) splačalo dopolniti.
Mateja Hočevar Filozofska fakulteta, Ljubljana