Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
Zzau panjem in pravimi odnosi do boljših rezultatov
Ko pišem te vrstice smo že krepko zakorakali v drugo polovico meseca januarja, včasih smo rekli najdaljšega meseca v letu tako pri zimi kot tudi mnogim pri denarnicah. Ob koncu lanskega leta smo si tudi zastavljali vprašanja, kaj nam bo sploh prineslo novo 1983. leto, pri vsem pa si seveda še kako želeli, da bi le-to bilo čimbolj produktivno z čimmanjšimi ukrepi od katerekoli strani, da bi bili naši notranji In ostali odnosi res taki, ki bi nam zagotavljali kar se da boljšo prihodnost. Če bi analizirali vse, kar smo v lanskem letu storili dobrega ter uspešnega, lin vse tisto, kar je bilo negativno za nas, nam med obema analizama ostane le to, da se v tem letu čimbolje že takoj v začetku leta aktiviramo na prav vseh področjih našega dela, predvsem pa še v naši proizvodnji, za katero se bomo morali še ikako boriti in se truditi, da bi bila čimbolj uspešna. Skupno se veselimo uspehov, ki so jih dosegli naši elektrolizerji v hali A, ko so že pred rokom izpolnili svoj letni načrt proizvodnje primarnega aluminija, kljub temu, da so delavci delali v zares izjemno težkih delovnih pogojih, pa vendar niso klonili niti se predali nejevolji, ampak so še bolj smelo nadaljevali z delom, ki so ga pričeli v začetku leta 1982. Niso klonili pred še tako slabimi delovnimi pogoji, s čimer so dokazali svojo visoko delavsko zavest In prikazali, kako je treba delati tudi takrat, ko pravzaprav delovno okolje kaj takega več ne dopušča. Da so razmere resnično zelo hude je dokaz več za to tudi, da bi že z 31. decembrom 1982 morali po odločbi republiškega inšpek-
Obnova izolacije
torata za delo peči ugasniti In tako s tem prekiniti proizvodnjo primarnega aluminija v stari e-lektrolizi, kot ji pač mi vsi pravimo.
Vsekakor se prav vsi strinjamo z njimi s tem, da je potrebno elektrolizo obnoviti in tako našim sodelavcem na drugi strani ceste omogočiti boljše delovne pogoje, pri čemer pa seveda moramo sodelovati prav vsi in ne le oni sami, saj smo končno ena delovna organizacija.
Prav tako se tudi veselimo novih projektov in nato končne izvedbe plinovoda v tovarno, kar še predvsem pričakujemo v TOZD glinica, saj ibi prav s to pridobitvijo prihranili letno morda več kot pettisoč ton mazuta, te dragocene in drage energetske surovine, ki jo v tem TOZD taiko nujno potrebujemo. Je zelo draga in je zato dokumentacija za izvedbo Itake naložbe zelo nujna in več kot nujno potrebna. V glinici so storili že mnoge korake v smeri čimboljšega varčevanja toplotne energije, kar najbolj dokazuje obnova toplotne izolacij na parnih cevovodih v tovarni glinice, medtem pa sedanji novi projekt predvidevajna-daJjinjeikoraike v smeri čimbolj-šega izkoriščanja zemeljskega plina in s tem čimboljšega varčevanja z energijo.
No in ko smo v teh nekaj kratkih vrsticah nanizali delček tistega, kar smo storili v lanskem letu (več bomo izvedeli, ko bo izdelan zaključni račun) in kaj nas čaka v letošnjem, pa morda še le besedico ali dve, ki morda na oko nista bistveno pomembni, sta pa za nekatere prizadete le aktualni. Kot je znano so tudi v glinici dobili ob koncu starega leta vsi vodje izmen in preddelavci takozvani novoletni pa-
ket, ki je prinesel premestitve le-teh iz ene izmene v drugo in tako naprej. In razlog: Prevelika familijarnost in še nekateri ne povsem dorečeni razlogi, ki še vedno nimajo otipljivih argumentov. Na| bo kakorkoli že, premestitve so izvršene, premeščeni delavci so pa svojih delovnih mestih, ki sé jim seveda niso spremenila, saj so vsi ostali na svojih mestih, le Izmene so me-njane. Na oko izgleda vse enostavno In celo kot je bilo poudarjeno »Potrebne kadrovske spremembe«, pa temu le ni tako, kajti pri vsem se je namreč pa le pozabilo na to, da je prav delo z ljudmi zelo občutljiva točka, kateri je potrebno že predhodno posvetiti skrbne analize za nadaljnje delo in vzroke, ki bi lahko iz tega nastali. Delo z ljudmi je, kot sem poudaril tisto, na kar pri nas mnogokje pozabljamo in se gremo na preveč enostransko samovoljno odločanje. Če so že pač po mnenju nekaterih bile talke kadrovske zamenjave resnično nujne ibi jih bilo potrebno dosledno Izvajati, ne pa je že takoj v samem začetku prišlo do tega, da so nekateri lahko ostali tam kjer so bili prej (izgovor prevoz in podobno) in da se nekaterim pa to rti dalo rešiti »češ dogovori se z onim, pa ti tudi mi tako zamenjavo dovolimo«. Izgovor, da nekdo naj pač ostane v svoji izmeni zato, iker mu pač v isti tudi dela njegova žena, so kaj slabo merilo za dosledno izvajanje takih »kadrovskih zamenjav«. Pri tem pa si bodimo na jasnem, da prav nihče nima nič proti temu, da ostanejo nekateri skupaj glede na skupen prevoz in podobno, pa so zato potrebna enotna merila. Izjave, da se bo s tako zamenjavo dosegla boljša
delovna disciplina in da bo odpravljena »nekakšna familijarnost« sta talko slabo oprijemljivi bi liki, da bi se lahko ob njej .avtorji kaj hitro utopili. Če gre pri vsem za neko »familijarnost« (jaz ne vem kako) — potem je bilo to prav gotovo potrebno poiskati čisto na drugem koncu in -nekje drugje, ne pa prav pri izmenskih In preddelavcih. Prišel sem do trdnega spoznanja, da še mnogi ne razlikujejo, kaj je familijarnost in kaj je solidarnost. Če so delavci delali skupaj s svojimi nadrejeni z željo, da dosežejo čimboljši rezultat dela v izmeni, še to za mene ■nii nikakršna familijarnost, ampak je to prav tisto, kar si vsi skupaj želimo, kajti delo je -uspešno In koristno le tam, kjer vladata sloga, medsebojno razumevanje in skupna odgovornost ne pa pravilo »trde roke«. Prav s to zamenjavo je zaenkrat bil dosežen povsem nasproten učinek, kajti še nekaj časa bo potrebno, da 'bodo vsi v-odje izmen in preddelavci dodobra spoznali svoje nove sodelavce s katerimi so se znašli v nov-em okolju (spet mislim v kadrovskem okolju). Če se še malce zadržim okoli tega, kar se je zgodilo verjetno (vsaj koliko sem informiran) le v glinici, potem je več kot jasno, da gre pri vsem le še za -kaj drugega. Že same izjave nekaterih tovarišev pred realizacijo teh zamenjav, da pri tem odpade vsako samoupravno odločanje — mislil je menda, da pri vsem tem -nimajo samoupravni organi v TOZD kaj razpravljati, -ker je to le v pristojnosti določenih .ljudi, so pokazalo, da nekdo -le misli, da je edino prav kar napravi sam ali ozki krog ljudi, da bi pa širša -predhodna razprava o teh problemih obrni-
la zadevo na povsem drugačno p-ot. Tudi na zborih delavcev, kjer so -nekateri postavljali vprašanje razloga takih premeščanj, so dobili odgovor, da nimajo kaj za govoriti in, da v tem primeru lahko govorijo -le tisti, ki s-o prizadeti. Toda, kaj ibo-do govorili prizadeti, saj za njih ni pomagala nobena razprava, če je pač tako -bil-o določen-o in jih tudi -nihče -ni hotel -poslušati. Naj bo tako ali drugače, ve-ndar sem o-sefan-o (in tudi v ime-n-u vseh prizadetih) trd-no prepričan, da s to takozvano kadrovsko spremembo ni bi-lo storjeno prav ničesar, kar bi opravičilo 'boljšo delovno disciplino in podobno. Ali je le morda kd-o pričakoval kup prijav zoper dela-voe in podobno? Morda bo kaj kmalu prišel čas, ko bo potrebno podati obračun doseženih -uspehov s -takimi »kadrovskimi spremembami« (katere pa -bo še -kako potrebno izvesti tudi -kje drugje), -kajti vse, kar je bilo napravljeno v tej TOZD je -samo 'korak nazaj od -vsega tistega, česar si želimo. To pa je dobro medsebojno -sodelovanje, zaupanje in skupna odgovornost. Naj bo še tako ali drugačno mnenje o nekaki trdni -roki i-n o še nekaterih drugih takih ali -podobnih ukrepih je jasno le to, -da taka pot ne vodi v -pravo smer in da s tem ni 'bil li-n tudli -ne bo dosežen noben viden uspeh -in -rezultat, kajti to je delo z ljudmi in delavci ne pa z morebitnimi »šahovskimi figuricami«, -kjer se lahko nekdo -pač po-išče -polije na katero bo postavil1 svojo figuro. Vsekakor še -enkrat le to, da prideta v poštev samo -medsebojno zaupanje, sloga ter seveda skupna odgovornost — vse ostalo odpade.
France MEŠKO
SOZD UNIAL — Kako dalje ?
Poslovna usmeritev SOZD Uni-al v tekočem srenjeročnem obdobju je sicer podana v planskih dokumentih, vendar je kljub vsemu najverjetneje preslabo definirana, oziroma prilagojena dejanskim potrebam. Vedno znova prihajamo do ugotovitev, da obstoječa organizacijska struktura SOZD ne daje možnosti za učinkovito reševanje nastalih problemov v zaostren,ih pogojih gospodarjenja -in da bo -najverjetneje potrebno nekaj spremeniti.
Bistvo povezovanja dveh OZD v kakršnokoli integracijsko obliko je v izboljšanju poslovno — tehnične učinkovitosti in zmanjšanju stroškov poslovanja. V našem primeru pa je povezava v SOZD ostala na zelo primitivnem nivoju, ki tudi v organizacijskem pogledu ne nudi spodbudnih rešitev. Torej zelo -težko govorimo o povečanju poslovno-tehnične učinkovitosti, kakor tudi o zmanjšanju stroškov poslovanja, saj so v glavnem vse funkcije organizirane na nivoju SOZD podvojene, nič kaj spodbudno pa tudi ni sodelovanje s sorodnimi službami v obeh DO. Prepričan sem, da smo pred leti v času združe-
vanja v SOZD imeli v mislih integracijsko obliko, ki naj tesneje poveže obe DO, bodisi v enotno DO, ali pa SOZD s pretežno združenimi poslovnimi funkcijami (finančna, marketinška, razvojna itd.).
Od ustanovitve SOZD pa do danes je preteklo že precej časa, vendar o združevanju poslovnih funkcij, oziroma o tesnejšem sodelovanju strokovnih služb, v nobenem primeru ne moremo govoriti. Izdelano- je bilo sicer že nekaj predlogov za združevanje posameznih -poslovnih funkcij, kot npr. za skupni marketing, vendar se je vse skupaj dokaj hitro razvodenelo, kajti to so bile v glavnem le gole teoretične zasnove, ki bi se morale dejanskemu stanju precej prilagoditi, če hočemo, da bi združena funkcija sploh kdaj zaživela. Tako je v predlogu za združitev marketinške funkcije bilo navedeno, da je glavni namen, oz. cilj združevanja »lažji pretok metala iz TGA v Impol, brez vsakoletnih zapletov«. Takšna interpretacija cilja združevanja je najbrž precej slaba: motivacija za nadaljnji integracijski proces.
Organizacijska nedorečenost na nivo-ju SOZD pride do -izraza tudi v vsakdanjem poslovanju. Iz dneva v dan prihajajo na površje problemi, ki ob primerni organiziranosti strokovnih služb ne bi iznikli. Prav tako ni opaznega napredka pri reševanju -osnovnih razvojnih problemov SOZD, katerih reševanje bo iz dneva v dan težavnejše. Sicer pa je definiranje osnovnega razvojnega problema neke OZD dokaj subjektivnega značaja, v našem primeru pa je problematika dokaj jasna. Lahko jo na kratko opredelimo v e-ne-m stavku: »Modernizacija proizvodnje -primarnega aluminija ter njegova čimbolj kvalitetna predelava«.
Tudi pri -osnovni razvojni nalogi (-MPPAL) pride do izraza neprimerna organiziranost, ki se odraža tudi v dejstvu, da se aktivnosti na tem področju do danes niso nikamor premaknile. Marsikdo poskuša takšno stanje opravičevati z objektivnimi okoliščinami (zaostrena gospodarska situacija) in z očitki »zakaj tega niste storili pred 10-leti«. Problematika MPPAL -ne dobiva prave podpore na nivoju SOZD, kot
da se ne bi hoteli zavedati, da brez lastne primarne surovine ni prave bodočnosti za SOZD Uni-al, prav tako pa tudi ne za DO Impol. Človek dobi občutek, da marsikdo ne vidi več pravih možnosti za -nujno -modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija v Kidričevem, torej naj bi nadaljevanje proizvodnje bilo odvisno od možnosti proizvodnje na dotrajanih osnovnih sredstvih in pri nenormalnih pogojih dela.
Pri izboljšanju stopnje predelave in njen e kvalitete je bilo v preteklosti do-seženih nekaj spodbudnih rezultatov, vendar je potrebno pri tem omeniti tudi neusklajeno razvijanje predelovalnih kapacitet v okviru SOZD (npr. rondice). Tako smo prišli do paradoksalnega stanja, ko si naj dve DO, ki sta združeni v SOZD in svoje medsebojne odnose urejata z dohodkovnim sporazumom, na domačem tržišču in v izvozu konkurirata z enakim proizvodom, kajti dogovora o sodelovanju ni možno doseči. Z ugotovitvami »čas bo prinesel svoje« se ne morem strinjati, kajti morali bi se zavedati, da upravljamo družbena sredstva, in
aluminij 2
to verjetno ne najbolj gospodarno, tako da nam »čas« lahko prinese le moralno in dohodkovno izgubo. Takšna konkurenca namreč blati ugled SOZD, še posebej pa obe DO.
Vsakokratne grožnje z ustavitvami dobav zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti in prenašanje tovrstnih problemov na višji nivo, zagotovo ne izboljšuje ugleda SOZD, glede interpretacijo problemov pa očrni tudi posamezno DO. Ker sledi vsakokratnim grožnjam takojšnja izpolnitev obveznosti, je takšno poslovanje izgleda prišlo v navado. Ne morem se znebiti občutka, da posamezne strokovne službe vedno znova poskušajo izigrati druga drugo, čeprav ti poskusi slej ko prej pridejo na dan. Takšno pomankanje poslovne morale doprinaša k zaostrovanju odnosov in povečuje nezaupanje ter bi ga v sistemu socialističnih samoupravnih odnosov morali slej ko prej obsoditi, kajti1 valjenje krivde na togost dohodkovnega sporazuma in nepriznavanje subjektivnih napak najverjetneje ne bo šlo v nedogled. Dohodkovni sporazum dograjujemo že nekaj let in ne vem, če lahko kdo trdi, da teoretične predpostavke niso v največji možni meri približane praktičnim možnostim. V njem se sicer pojavljajo elementi, zaradi katerih se mu očita togost, toda največkrat zaradi nenormalno hitrega spreminjanja pogojev gospodarjenja. Ena od bistvenih pomanjkljivosti sporazuma, zaradi katere nastaja nezaupanje, je sistem vzpostavljanja kontrole in učinkovitega planiranja. Zaradi neenotnih evidenc in sistemov obdelave podatkov je učinkovitost kontrole in tudi planiranja bistveno zmanjšana oz. skoraj neizvedljiva. V okviru SOZD imamo skupni računalniški center z dokaj sodobno opremo, toda z
različnima sistemoma obdelave podatkov v posamezni DO, kar zagotovo ne pripomore k učinkovitejši izrabi računalnika.
Zaostrena gospodarska situacija zahteva tudi več sodelovanja na področju ekonomskih odnosov s tujino. Reševanje devizne in dinarske likvidnosti so vsakdanji problemi obeh DO, ki bi jih s pristnejšim sodelovanjem lažje razreševali.
Iz samega operativnega poslovanja izhaja torej, da bi že omenjeno povezovanje poslovnih funkcij pripomoglo k učinkovitejšemu reševanju nastalih problemov. Prednost takšnega povezovanja poslovnih funkcij bi bile predvsem:
—	resnično bi se lahko formirala poslovna politika SOZD, ki bi ustrezala oteženim pogojem gospodarjenja, kar bi v primerjavi s sedanjim stanjem, ko je poslovna politika SOZD več ali manj seštevek dveh nasprotujočih si poslovnih politik DO (v posameznih primerih bližje zdaj eni zdaj drugi strani), pomenilo bistveni napredek;
—	operativno poslovanje združenih strokovnih služb, predvsem pa finančne službe (interna banka), marketinške dejavnosti (prodaja, nabava, skupna predstavništva, promocijske aktivnosti itd.), razvojne dejavnosti itd., bi bilo učinkovitejše;
—	dohodkovni sporazum bi lahko resnično zaživel, saj bi se otresli občutkov neobjektivnega obravnavanja določenih problemov;
—	stroški poslovanja združenih strokovnih služb ne bi bili večji, v primerjavi z doseženimi učinki pa zagotovo manjši.
Da ne bi celotni sestavek izzvenel kot kritizersko tarnanje«, bom v nadaljevanju poskušal na
kratko opredeliti nekaj že poznanih organizacijskih rešitev. Organizacijske možnosti za združevanje poslovnih funkcij bi bile:
1.	vse TOZD v SOZD zi združijo v enovito DO, združene strokovne službe pa so organizirane v DSSS — manj verjetna možnost;
2.	strokovne službe se združijo na ravni SOZD kot DSSS;
3.	strokovne službe se združijo v DO in se kot tretja članica vključijo v SOZD (npr. Iskra).
Za samo izvedbo je na razpolago dovolj teoretičnih podlog, zato ni potrebno od zunaj naročati posebnih študij z zvenečimi naslovi. Nujna predpostavka za u-resničitev pa je zainteresiranost obeh DO in DSSS Unial za organizacijske spremembe, kajti v nasprotnem primeru je vsakršno delo nesmiselno. Potek združevanja bi najverjetneje moral potekati postopoma.
Upam, da sem vsaj malo nakazal probleme in tudi možnosti za njihovo razreševanje. Nadaljnji razvoj SOZD je naša skupna naloga, kajti današnje stanje je bolj podobno »cehovski zadrugi«, kot pa SOZD, ki naj bi v oteženih pogojih gospodarjenja izboril svoje mesto na tržišču, in tudi možnosti za nadaljnji razvoj.
'bj
Dopisujte
v
ALUMINIJ
Široki trak
Za opozorilo še ne sme biti zamere
Najbolj občutljiv je človek verjetno takrat, ko ga nekdo opozori na njegove morebitne napake ali nepravilnosti pri opravljanju njegovega določenega dela. Drži, da smo ljudje še kako prizadeti takrat, ko nas je sodelavec ali tudi kdo drug vljudno opozoril, da s svojim ravnanjem in delom ne doprinašamo k tistemu cilju, ki smo si ga zastavili to je k varčevanju na vsakem-koraku in ob vsakem času. Prav v današnji situaciji pa so prav taka — opozorila, če so seveda dobronamerna, še kako koristna in smo le samo ponosni, če potem tudi pridejo do realizacije. Nič kolikokrat smo na straneh našega tovarniškega glasila pisali o raznih problemih, ki nastajajo pri našem vsakdanjem delu, o naši posamezni in skupni odgovornosti do dela in sredstev, o medsebojnih odnosih ter še in še.
K razmišljanju in pisanju tega sestavka me je napotilo opozorilo enega izmed naših članov delovne skupnosti TGA, 'ki je prišel k meni v obratno (izmensko) pisarno ter me vljudno vprašal, če se lahko z menoj pogovori o nekaterih zadevah, ki ga težijo in mu ni vseeno, da se tako dela z napravami, ki so nam zaupane in ki so namenjene za boljše, enostavnejše in hitrejše delu v proizvodnji. Z zanimanjem sem prisluhnili njegovim besedam. Takole je dejal: »Tovariš vodja izmene. 2e precej časa opazujem, kako se v nekaterih, to je v izmenah, polnijo vozički z glinico iz petnajstega silosa za glinico za potrebe elektrolize. Ne morem mimo tega, da ne morejo bodisi preddelavci ali vodje izmen pa celo ostali v glinici storiti nekaj, s čimer bi preprečili tako ravnanje s polnilno napravo pod petnajstim silosom v katerem je glinica. Ko namreč pridejo vozički, posluže-valec polnilne naprave napolni ta voziček z glinico. Ker je naprava urejena tako, da deluje avtomatsko, kar pomeni, da pri polnem vozičku izklopi napravo oz. zapre loputo, da ne gre več glinica iz silosa. Ker pa nekateri niso zadovoljni s takim načinom, ker je menda v vozičku premalo glinice, pač poiščejo tiste načine, ki za avtomatiko niso dopustni, ker onemogočajo normalno delovanje avtomatike in sicer, da pod vrečo podstavljajo razne lesene predmete in podobno, kar največkrat privede do tega, da avtomatika ne more več pravilno .delovati In se vreča napolni, kar pa seveda pomeni že začetek nove faze dela, ki je sicer težja in tudi zelo škodljiva za polnilno napravo. Ker se vreča več ne dvigne in tako ostane na vozičku, se je potrebno po-
(Nadaljevanje na 4. strani)
aluminij 3
Iznajditeljstvo
INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 222
Z naslovom »UVEDBA KROŽNEGA VODNEGA HLADILNEGA SISTEMA« je prijavil inovator Jože FURMAN, inž. iz TOZD Tovarna glinice.
V kompresorski postaji v TOZD Tovarna glinice se kompresorji hladijo z vodo iz omrežja. Ko ta voda opravi svojo funkcijo hlajenja, se steka v zbirno grezno jamo. Po prejšnjem sistemu se je del te vode prečrpaval za tes-nenje v separaciji, višek pa se je prelival v kanal. Z meritvami se je ugotovilo, da se je povprečno letno prelilo vkanal cca 180.000 m3 vode.
Avtor je ugotovil, da hi lahko to prelito vodo z nadaljnjim prečrpavanjem uporabili za naslednje namene:
1.	za tesnenje črpalk v de-kompozerjih In hlajenje Körtin-ga.
2.	za gašenje pepela v sesal-nici pepela.
Komisija je z meritvami ugotovila povprečno količino porabljene odpadne vode od kompresorjev, ki se seda: ponovno uporablja v obratu dokompozerjev in v sesalnici pepela v sledečih količinah:
—	na parnem ejektorju hladilne naprave Köorting 102.060 m3 vode letno;
—	tesnim In e vode 14.454 m3 letno (nadomešča mehko vodo);
—	v sesalnici pepela 57.300 m3 vode letno.
V TOZD Tovarna glinice so predlog realizirali septembra 1981. Na predlog komisije za inventivno dejavnost je delavski svet TOZD Tovarna glinice isji mesec potrdil ta inventivni predlog.
Za realizacijo predloga je bilo potrebno namestiti novo črpalko, avtomatski ventil, regulator nivoja, avtomatiko, cca 80 m cevi in porabilo se je cca 83 delovnih ur vzdrževanja.
Na osnovi izkazane gospodarske koristi, ki jo predstavlja'količina porabljene odpadne vode od kompresorjev v obratu de-kompozerjev in v sesalnici pepela na podlagi opravljenih meritev, pomnožena s ceno vode in ceno kanaslščime — zmanjšana za stroške realizacije, bomo avtorju pet let od začetka uporabe inventivnega predloga izplačevali posebno plačilo. S korekcijskim faktorjem 0,70 bomo upoštevali odnos avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga.
Za tri mesece uporabe inv. predloga v letu 1981 smo avtorju nakazali posebno plačilo v znesku 7.470,00 din, za preostali čas uporabe pa bodo nakazila sledila vsako leto po zaključnem računu.
Tov. 'Furman je v TGA zaposlen 10 let. Doslej se je sam ali v skupini vpisal že sedemkrat med inovatorje. Nekateri njegovi predlogi so že realizirani, druge še rešujemo. Prepričani pa smo, da ga bomo še srečevali kot inovatorja!
NVENTIVNI PREDLOG št. 285
Z naslovom »ODVLEK SAMOTNEGA PRAHU« je prijavil inovator Ivan SOK, mat. št. 1154 PKV zidar iz TOZD Vzdrževanje.
V	TOZD Vzdrževanje uporabljajo za rezanje šamotne opeke rezilni stroj Clipper, ki ga lahko po potrebo premeščajo na delovišča. V osnovi je ta stroj namenjen za rezanje betona s polivanjem, pri rezanju šamotne opeke pa se močno praši, kar škodljivo vpliva na zdravje delavca. Da bi prašen j e odpravili, so po avtorjevem predlogu pritrdili na stroj kanal v obliki lijaka, ki je povezan z gibljevo cevjo na ventilator. Ko režejo Samotno 'opeko v stalnem prostoru, stroj priključijo na že obstoječi ventilator, če pa stroj u-porabljajo drugod na delovišču, na njega namestijo prenosljivi ventilator. Na ta način je avtor rešil problem močnega prašenja in s tem omogočil normalne delovne pogoje.
V	TOZD Vzdrževanje so ugodno ocenili Inventami predlog in ga realizirali. Komisija za inventivno dejavnost je ugotovila, da sam predlog v bistvu ne pred^ stavlja tehnične novosti v TGA, vendar deloma izboljšuje delov-ter se lahko s tega vidika upo-ne pogoje pri rezanju šamotne opeke z rezilnim strojem Cliper števa kot tehnična izboljšava, ki pa neposredno ne prinaša gospodarski koristi. Komisija je predlagala DS TOZD Vzdrževanje, da avtorju prizna posebno
(Nadaljevanje s 3. strani)
služiti še drugih sredstev. Tokrat pa že pride v poštev železna palica, ki ji največkrat rečemo kar »pajsar«, s katero so na vse načine operira, da pride do izpraznitve vreče in dviga le-te.«
No to sem sedaj opisal to, kar mi je ta tovariš povedal in me na to opozoril, kar pa za mene ni bila nobena novost, kajti prav na to sem že mnogokrat osebno opozarjal vendar so mnogi ostali nekako 'indiferentni do vsega misleč »kaj pa sploh to tebe briga, kako si mi polnimo vozičke«. O ja, pa še kako briga! In poudariti moram tudi takoj, da se to ne nanaša na vse tiste polnilce, ki na tej napravi delajo, ampak le na posameznike (kdo so, sami dobro vedo)!. V večini primerov iso tako polnilci kot tudi vozniki traktorjev oz. vozičkov uvidevni in disciplinirani. To je primer, ko nekdo misli, da nekoga nič ne briga in se počuti užaljenega, če ga na morebitno napako ali tudi trenutno nepazljivost opozoriš, čeprav temu ne bi smelo biti tako, sai moramo dobro vedeti, koliko stane ena sama polnilna vreča, koliko stane vse ostalo delo in ne nazadnje tisto najpomembnejše, da bi prav v trenutku, ko je naprava zaradi takega dela v okvari v sosednji élektreliZi potrebovali nujno gli-
nico za zasip peči, pa je treba toliko nepotrebnih posegov in odvečnega dela samo zato, ker se pač mekomur zdijo vsa opozorila kot nekak ukaz ali vmešavanje v njegovo delo in osebno avtoriteto.
To sem omenil le opozorilo enega izmed delavcev na opisano delo, je pa takih in podobnih primerov še velikoveč in niti malo ni slučajev, da včasih pridejo prav preddelavci in vodje izmen na videz resne konflikte s tistimi, ki napake delajo, pa jih na to opozarjajo.
Pisal sem že o tem, kako velike težave imamo z mnogimi napravami prav v času, ko proizvajamo sopecilane glinice i,n moramo delati s puhalko. Razni tujki v glinici nam delajo izredno velike težave in probleme in pri tem tudi zastoje pri dobavi glinice za potrebe elektroliz, ikar sem že omenil. Kaj vse je najti v puhalki, ki jo je včasih potrebno odpirati na izmeno tudi do 7 krat iln včasih še več. Koliko je tu dela in nepotrebnega zastoja, ki se pa največ konča z vpisom v poročilo vodje izmene v TOZD-proizivodnja aluminija »peči o-stale odprte, ker ni bilo glinice«. Kakšne so posledice in veliki stroški na porabi 'neizkoriščene električne energije pa naj spregovorijo tisti, ki so za to mero-
dajni in lahko posredujejo konkretne in točne podatke. Sam sem pa že imel celo primer, da me je klical vodja stiskalnice v obratu aluminij in me vprašal, zakaj ni glinice, da so peči odprte in je poraba toka velika in neizkoriščena. Takrat je sicer glinice bilo dovolj, je pa bil vzrok na drugi strani, ki je bil tud) takoj razjašnjen in nato delo naprej spet normalno. Toda ostala je delna zamera takega opozorila nekogar, ki mu je bilo drugo več mar kot pa odprte peči v elektrolizi. Če kdaj pa kdaj opozoriš delavca iz drugega TOZD, ki sedi iln (oprostite ob ponedeljkih tudi malce dirernu-ca), da na tem mestu ni dovoljeno sedenje, ker je v višini nad njim lug im lahko pride do nesreče. Im majvečktatni odgovor: »Kai pa te briga saj ne boš ti v bolniški — brigaj se za svoje ljudi mene pa pusti pri miru«. No in zopet je tukaj zamera. Resno opozorilo, ki človeku lahko reši vid in podobno, je za takega delavca po njegovem mnenju navadna »zajebancija« (oprostite izrazu, vendar je tako). Prepričan sem, da bomo velikoveč storili im napravili, če bomo dobronamerna opozorila vzeli tudi za resna — pa brez zamere!
France MEŠKO
aluminij 4
plačilo v obliki enkratne nagrade v znesku din 7.524,00. Delavski svet je tak predlog potrdil.
Tov. SOK dela v TGA že 27 let. S tem predlogu) se je prvič vpisal med inovaorje. Zaveda se, kako zelo vplivajo težki delovni pogoji na zdravje delavca. Tudi drugi bi morali o tem problemu veliko več razmišljati!
INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 279
Z naslovom »UPORABA VUL-KOLANA ZA TESNILA« so prijavili inovatorji Kaučevič Franc, Polajžer Franc in Novak Franc, ključavničarji oz. strugarji v TOZD Vzdrževanje.
Pri popravilu hidravličnih in pnevmatskih izvršnih elementov se velikokrat pojavi zahteva po tesnilu, ki ga trenutno ni na zalogi ali ga sploh ni mogoče dobiti na tržišču. Avtorji so predlagali, da bi v takih primerih uporabljali vulkolan.
Vulkolan je elastični material na bazi kavčuka, ki se uporablja pri tesncnju. Možno ga je obdelovati tudi na stružnicah im drugih orodnih strojih.
V TOZD Vzdrževanje so ugotovili, da je bil vulkolan uspešno uporabljen v številnih primerih: na teleskopu bagerja »VVieger«, na agregatih za dvig »GautsChy« mešalnikov, na valjih za odpiranje vrat na »Gauschy« mešalnikih, na Kellö filtrih DORR OLIVER, na napravi za stiskanje izmenjevalcev toplote, na Junker peči 3 t, na traktorjih za prevoz glinice, na glavnem tesnilu za dvig kolesa na prebijalcu skorje »HENRE« im drugod.
Komisija za 'inventivno dejavnost je ocenila, da je uporaba vulkolana na navedenih hidravličnih lelemntih strojev dobra tehnična rešitev, vendar bi bilo težko ufgotavlljati1 letno gospodarsko korist. Predlagala je delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje, da avtorjem prizna odškodnino za uporabo njihovega predloga v obliki enkratne nagrade na osnovi 57. In 58. člena Samoupravnega sporazuma.. Delavski svet je tak predlog potrdil. Avtorjem bomo izplačali odškodnino v skupnem znesku 10.397,00 po 3.465,00 din.
Vsi trije ‘Inovatorji delajo v skupini za vzdrževanje hidravličnih naprav. S tem predlogom so se prvič vpisali med inovatorje. Ker pa v tej skupini Vlada »ugodna inovacijska klima«, pričakujemo, da jih bomo v naši službi še srečali.
REBUS
KK&
Tako delamo v TOZD Proizvodnja
Leto, ko se se vršili kongresi, na katerih je bilo sprejetih obilo resolucij in smernic za nadaljnje delo, je za nami. Za nami je leto, ki nam je prineslo obilo ekonomskih in drugih težav, leto bonov, pomanjkanja nekaterih artiklov, skratka burno je bilo leto 1982. Popolnoma jasno je, da letošnje leto ne bo nič lažje od prejšnjega in pred tem si nihče v naši družbi ne zatiska oči. Kongresi, od sind!kalnih do mladinskih, so opozorili na težave in vzroke zanje, nakazali pot iz njih, ki je lahko samo ena: vsi več in bolje delati, ter strniti vrste vseh sil, tako samoupravnih kot proizvodnih in: družbenopolitičnih. Marsikje so pravočasno spoznali, da je edino to prava pot iz družbenoekonomskih težav.
In kako je s tem v naši DO? Le malo je treba poznati družbenopolitične, samoupravne in poslovodne aktivnosti in brez težav človek pride do zaključka, da ni premika na bolje. Upam si trditi, da se težav in stabilizacijskih ukrepov zavedajo delavci v neposredni proizvodnji in to tako vzdrževalci kot glimičarji ali elék-trolizerji, saj je lanski proizvodni uspeh rezultat prizadevanja le-teh in le malo tistih, ki se sedaj najbolj tolčejo po prsih. Še vedno prihaja do sporov med TOZD, kot temu lepo rečemo v TGA. Toda ali sta v sporu elek-trolizer in gliničar, pulilec klinov in vzdrževalec žerjavov? Nista! Spore v imenu TOZD, tega ali onega, si je izmislila peščica ljudi, ki jim je bolj važno, kako je postavljena vejica ali pika v nekem samoupravnem sporazumu kot dogovarjanje in sporazumevanje z drugimi, ki so pod isto streho.
Težave s katerimi se srečujemo v naši družbi in naši DO so zunanjega in notranjega značaja. Na zunanje vzroke težav se skoraj ne da vplivati, odpraviti je torej potrebno notranje vzroke. Kdo naj to napravi verjetno ni treba poudarjati. Subjektivne sile (OOZK OOS idr.) so vedno imele, imajo in bodo imele nalogo, da s svojim poštenim delom, ugledom in pravilno usmeritvijo odpravljajo napake do katerih prihaja pri nas. Ali to poslanstvo dejansko vršijo? Žal je tudi tu odgovor znan brez posebnega poprejšnjega razmišljanja! Mnogo sestankov v DO je nakazalo problem zlepljenosti vodilnih v DPO z vodilnimi delavci TOZD, ugotovilo se je, da se predstavniki DPO ukvarjajo s stvarmi, ki niso področje aktivnosti DPO, da so predstavniki DPO postali profesionalni politični delavci itd. Sprejetih je bilo ogromno sklepov, da moramo prekiniti s takšnim obnašanjem, če si hočemo povrniti zaupanje delavcev. Smo realizirali te sklepe? Dalje od sklepov nismo prišli in kot tečejo, niti ne bomo!
Težave so številne, lahko bi rekel, da jih je daleč preveč, so pa take narave, da se dajo odpraviti. Zato je prav, da v našem
glasilu, ki je namenjeno obveščanju delavcev o vseh dogajanjih v DO še več spregovorimo o tem. Tov. Meško pogosto piše o teh deviacijah in stranpoteh pri nas, čeprav pravgotovo ne goji iluzij, da bo s svojo zdravo besedo tok dogodkov obrnil v pravo smer. Toda delavci ob prebiranju njegovih člankov marsikdaj le ugotovijo v katerem grmu leži zajec. Kajti, nič ni lažjega kot delavce na zborih ali delegate v samoupravnih organih naščuvati proti sklepom zborov ali samoupravnih organov v drugih TOZD ali celo DO, če se stvari prikazujejo kot zastopanje ali zagovarjanje interesov teh delavcev, interesi so v človekovi naravi vedno imeli pomebno vlogo in če kdo igra na to struno, so delavci pripravljeni odstopiti tudi od kakršnegakoli samoupravnega sporazuma.
Subjektivne sile niso izvršile svojega poslanstva pri dogajanjih v DO, to priznavajo v glavnem tudi same. Kako torej naprej, saj brez sprememb v delovanju in ponekod tudi kadrovskih sprememb ne bo šlo? Ugled, ki bi ga naj ZK uživala, je že zdavnaj splaval po vodi, to si moramo priznati. Pri nas sprejemamo v članstvo ZK le še delavce z najmanj srednjo izobrazbo, ostalih, torej delavcev iz neposredne proizvodnje, tako malo, da ni omembe vredno. Ali ni to naše pravo spričevalo?
Kdor govori preveč nasplošno, dejansko nič ne pove. Kako je z vsem tem in še s čim drugim v TOZD Proizvodnja?
Pri opisovanju anomalij sem izhajal iz stanja v našem TOZD, ki pa so včasih sorodne nepravilnostim v drugih TOZD. Napak na družbeno-političnem, samoupravnem in drugih področjih je toliko, da ne bi bilo prav in ne bi bilo v duhu člana ZK, če bi o njih molčal. Razen tega te napake vsi bolj ali manj poznamo, le mižimo pred njimi, bojimo se jih iznesti na svetlo, se pogovoriti o njih. Zavestno kršim priporočilo enega zadnjih sestankov OOZK, da morajo konflikti (beri: napake) ostati znotraj TOZD, saj smatram, da morajo tudi delavci zvedeti za napake ter anarholi-beralistične odklone posameznikov.
Kadrovsko stanovanje smo dodelili delavcu s srednjo izobrazbo, zaposlenemu na delovnem mestu, kjer se zahteva srednja izobrazba, toda da bi bilo pravilniku zadoščeno, je nekaj mesecev prej dobil odločbo za delovno mesto, kjer se zahteva višješolska Izobrazba, čeprav se ni premaknil s prejšnjega delovnega mesta. Z zakonom je zadoščeno!) Ni! Zavajanje samoupravnih organov! Da! Goljufanje delavcev bi to imenoval. Sredstva, ki so bila na zborih delavcev namenjena za kredite za individualno gradnjo so z zavajanjem bila pre-kanalizirana drugam brez soglasja zborov. Kdo lahko trdi, da je to samoupravno!
Ker je nekaj sredstev le ostalo, je bil tik pred zaključkom leta s pomočjo telefona sklican odbor za kadre, da bi se mimo kakršnekoli prioritetne liste le dodelil kredit za individualno gradnjo nekomu (imena res niso pomembna, saj ti posamezniki niso kaj dosti krivi), ki ga je v TOZD najmanj potreben. V DS TOZD so se le našli posamezniki, ki so preprečili to malverzacijo.
Pred nekaj leti nas je nekaj posameznikov ostro reagiralo, ker DS TOZD ni dobil med gradivom za sejo materialov za eno ali dve točki dnevnega reda. Smatrali smo, da se delegat brez gradiva ne more samoupravno odločati. Sedaj in že lep čas nazaj prihaja gradivo za seje samoupravnih organov, kjer manjkajo materiali za najmanj polovico točk dnevnega reda. Delegati samoupravnih organov se torej ne morejo posvetovati z delavci, niti se ne morejo individualno pripraviti, da bi na seji dejansko zastopali lastne Irt družbene interese. Če se že najde junak, ki bi želel glasovati drugače kot želi direktor, sledi faza prepričevanja (beri: prisiljevanja), ki se navadno konča s soglasnim sprejetjem predloga direktorja TOZD. Posledice tega vztrajnega zahtevanja direktorja so vidne dokaj hitro, toda poti nazaj navadno ni. Kasnejši izgovori delegatov pred delavci, češ, saj nisem vedel, za kaj je šlo, so zelo pogosti in biti član samoupravnega organa v TOZD Proizvodnja ni nobena čast. Z veliko težavo so v nekaterih sindikalnih skupinah lani našli kandidate za samoupravne organe.
Nepravilnosti je še mnogo. Delavci jih vidijo. Vidijo in poznajo težave naše družbe,ter še več in bolje delajo. To so v letu 1982 dokazali. Toda, ali delajo več tudi v tehnološki pripravi dela ali vodstvu? Dejal bi, da ne! Tam kar naprej sprejemamo novo delovno silo, čeprav se obseg del ni povečal in čeprav se že prej ni bilo potrebno nikomur posebej naprezati, da bi opravil svoje delo/ saj te službe proizvodnji ravno dosti ne pomagajo. Tukaj se kuje politika TOZD, časa je več kot dovolj, in ne v bazi, tukaj imamo naše profesionalne politike, ki imajo čas prebirati deset let stare zapisnike in pripravljati materiale, ki bodo všeč le nekaterim posameznikom.
Skoraj nikogar ne briga v kakšnih pogojih elektrolizer proizvaja ta aluminij, kako mu plin in prah lega na pljuča, kako mu dežuje ali sneži po hrbtu, ko prebija peči po zunanji strani 100 ali 400 vrste, kakšna je garderoba ali kopalnica, kakšno je stranišče, kamor je včasih tudi treba iti. Konec koncev izgleda, da nikogar ni zanimalo, ne v TOZD ne v DO, zakaj je v času približno dveh, treh let izteklo okrog 60 novih peči. Nikomur, razen delavcem ni zanimivo nagrajevanje po delu, nihče se ga noče resno lotiti, čeprav trdim, da bi z uved-
bo nagrajevanja po delu in rezultatih dela bili proizvodni rezultati še boljši.
Če vse te stvari redki člani OOZK na nekem sestanku le povedo, ker je to njihova pravica in dolžnost, je seveda ta sestanek, najmanj kar lahko rečem, oster in glasen, Tistih nekaj članov ZK, ki izvirajo iz elektroliz, najraje molči, saj ne znajo razpravljati z visoko donečimi besedami, poznajo predvsem preprosto besedo, v spominu nekaterih pa je še vedno obsodba frakcio-naštva. Sestanek ne poteka v smislu razreševanja nepravilnosti in napak, ampak se ostro in nesramno, brezobzirno napada tiste, ki te napake izražajo ter želijo, da se odpravijo. Očita se jim kup laži. Posamezniki, ki sami uživajo pomoč pri študiju, to očitajo drugim. Prisotne so grožnje ali namigovanja, da so tisti, ki probleme iznašajo, poslani nekje od zgoraj itd. Sekretar pri tem vodi sestanek tako kot ga ne hi smel, ni za razreševanje nepravilnosti. Pripravljen je tudi formirati tovariško razsodišče, da se kaznuje člana ZK, ki najbolj trmasto vztraja pri odločnem odpravljanju nepravilnosti. Menda ve zakaj, kot »priden« sekretar že ima obljubljeno novo delovno mesto, kar je potrdil tudi ta sestanek. Pri tem sploh ri' pomembno, da je za to delovno mesto potrebna višja izobrazba kot jo ima sekretar, da je v TOZD in v DO dovolj delavcev, ki bodo za to delovno mesto izpolnjevali vse pogoje in bi bilo zanimivo tudi marsikateremu inženirju, saj ni tako mala stvar biti vodja obrata, kateremu se obeta velika rekonstrukcija.
Tudi na investicijskem področju smo v našem TOZD zelo aktivni. Od nabave petih novih čr-palnih loncev, uvoženih iz Nizozemske, štirje še vedno čakajo in razmišljajo o tem, zakaj so prišli tako daleč v Jugoslavijo, da morajo tu stati, peti pa nikakor noče vleči aluminijeve mase, tako kot želijo črpalci, do nabave super modernih čelad iz Anglije, ki samevajo v skladišču in do montaže cevi za ugaševanje efektov v elektrolizi. Denar mečemo vstran, toda z investicijami drugih imamo vedno pripombe, za našo rekonstrukcijo se sploh ne zavedamo objektivnih težav naše družbe in hočemo na stolp sramu obesiti glavnega direktorja, ki se trudi kolikor se more, da bi ta kolektiv še nekako rešil pred potopom. Vse sile vlaga v to, toda posamezniki mu preko samoupravnih organov in DPO kar naprej mečejo polena pod noge. Tovariš Mitja Ribičič je v DO Impol lepo opisal takšne posameznike. Takšni posamezniki so nas pripeljali do tega, da že dolgo obdobje nismo v TGA, razen nove livarne, naredili nič novega, vsaj kar bi bilo omembe vredno. Upam si trditi, da tudi v bodoče ne bomo. Najlepši dokaz, kaj se da narediti z enotnostjo, je DO Impol.
aluminij 5
Nezgode
V NOVEMBRU 1982
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD GLINICA	2	0	2
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA	6	0	6
TOZD VZDRŽEVANJE	4	1	5
TOZD PROMET	2	0	2
DS SKUPNIH SLUŽB	2	0	2
SKUPAJ:	16	1	17
VZROKI NEZGOD
©I. celica, poravnalni stroj, ročno.orodje, kriofrt, stopnišče, betonska plošča, cestišče, livno korito, osebni faktor, ročno orodje
—	kladivo, spolska tla, transportni polž, vzvodne Škarij©, lokomotivo, nož, drevo.
TOZD GLINICA
1.	Pergar Ludvik, mat. št. 862, roj. 10. 8. 1931, stanujoč Mestni vrh 65, zaposlen v TOZD Glinica
—	belili del, se je poškodoval 25. novembra. Pri vzpenjanju po stopnicah 'na ciklone v beli filtrtr-nici mu je na spolskih stopnicah spodrsnilo pri čemer je z gležnjem desne noge udaril ob rob stopnice. Čuti bolečino v gležnju desne noge.
2.	Vinki er Branko, mat. št. 5310, roj. 26. 9. 1955, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Glinica —• belli del, se je poškodoval 27. novembra. Pri zategovanju vijakov na polžu za transport glinice izpod 3. kale. peči mu je zdrsnil ključ pri čemer je z roko udaril ob robnik polža. Utrpel je odrgnine palca leve rolke.
TOZD PROIZV. ALUMINIJA
1.	Arnuš Milan, mat. št. 5364, roij. 7. 5. 1958, stanujoč Grabe 15, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 9. novembra. Ponesrečenec je z grelbljico zagrebaf 434 elektrolitsko celico. Med delom se je spodtaknil ob rob betonske plošče in padel. Pri padcu si je poškodoval palec leve roke.
2.	Furman Janez, mat. št. 4416 roj. 29. 3. 1951, stanujoč Kajuhova 13 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je šel ipo stopnicah železne konstrukcije, pri čemer se mu je spodrsnilo, da je padel. Pri padcu Si je poškodoval hrbtno stran leve roke.
3.	Šprah Anton, mat. št. 3326,
(Nadaljevanje s 5. strani)
Resnici je treba pogledati v oči. Bolje danes kot jutri. Zavedam se, da tistemu, ki poizkuša odpirati oči ljudem, ki mislijo, da imajol vedno prav, v bodoče ne bo lahko. Vem pa tudi to, da nas tako v DO misli mnogo, da ogromni večini delavcev v TOZD vsi ti postopki niso všeč in jih obsojajo. Želel sem, da to uredimo v* hiši, kot temu pravimo, toda to je nemogoče. Naj torej sedem na ta vlak in mirno čakam na zadnjo postajo?
Stane PERKO
roj. 22. novembra, stanujoč Zgornja pristava 6, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 22. novembra. Ponesrečenec j,e opravljal delo čr-palca aluminija. Ko je na 834 celici vstavil' s sodelavci cev v kopel je s kladivom udaril po cevi pri čemer mu je dobec krtaiita odletel v levo oko.
4.	Šeruga Franc, mat. št. 5948, roj. 4. 10. 1960, stanujoč Ruc-manoi 6 zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 8. novembra. Ponesrečenec je na 710 celici' zabijal zagozdo spone in se s kladivom udaril po palcu leve roke.
5.	Miatoc Ivan, mat. št. 3754, roj 27. 2. 1940, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 13. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v mizarski delavnici. Pri obdelavi na poravnalnem stroju lesne grede dimenzije 0,11 X 0,8 X 1,30 m si je porezal 4 In 5 prst na levi roki.
6.	Kurbus Branko, mat. št. 5500, roij. 14. 12. 1950, stanujoč Kraigherjeva 29, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hal B, se je poškodoval1 24. novembra. Delovna nezgoda se je pri-
petila elektrolizi, B. peč 824. Pri zbijanju zagozd na enodinih klinih je prišlo do ižbruha, zaradi česar je ponesrečenec skočil iz peči. Pri doskoku si je poškodoval desno nogo.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Slavkovič Miroslav, mat. št. 3578, roj. 4. 4. 1941, stanujoč Kidričevo 13, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — elektro, se je poškodoval 8. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v novi livarni. Pri menjavi električnih grelcev oziroma pri izplačevanju grelcev mu je spodrsnilo, zato j© padel in udaril s telesom po livnem koritu. Pri udarcu je utrpel poškodbo irbber na levi strani.
2.	Kolar Zvonko, mat. št. 5513, roj. 17. 7. 1958, stanujoč Apače 188, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 16. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v delavnici za popravilo ventilov in črpalk. Pri izbijanju somika na vretenu ventila 175 se je udarili s kladivom po palcu leve roke.
Vzrok: Osebni faktor.
3.	Miša Milan, mat. št. 5838, roj. 10. 10. 1961, 'stanujoč Mezgovci' 51, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 11. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici glinice. Pri merjenju trdote jeklene 'konice na Wieger mu je stisnilo palec na levi roki.
4. Lendero Danilo, mat. št. 5842, roj. 30. 5. 1961, stanujoč Apače 174, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 13. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v 'livarni. Pri popravilu — varjenju livnega korita se je opekel po zapestju desne roke, kljub uporabi' zaščitnih rokavic.
5. Mesareč Alojz, mat. št. 3675, roj. 26. 5. 1928, stanujoč Senesci 43, zaposlen v TOZD
Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 15. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila na poti na delo. Na poti od doma do železniške postaje Velika Nedelja mu je spodrsnilo na ilovnatem cestišču, zato je padel in si poškodoval palec leve roke.
TOZD PROMET
1.	Kolmanič Andrej, mat. št. 3702, roj. 8. 11. 1934, stanujoč Draženska cesta 18, zaposlen v TOZD Promet — železniški, se je poškodovali 13. novembra. Pri nameravanem sestopu Iz lokomotive ob njeni zaustavitvi so se vrata sunkovito zaprla pri čemer je poškodovancu stisnilo sredinec leve roke med vrata in okvirjem vrat. Utrpel je zlom prsta.
2.	Emeršič Ivan, mat. št. 4712, roj. 2. 1. 1946, stanujoč Zg. Hajdina 147, zaposlen v TOZD Promet — cestni, se je poškodoval 26. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v mehanični delavnici. Pri razrezu okroglega jekla 0 10 mm na ročnih vzvodnih Škarjah je z desno roko udaril ob ohišje Škarij in si pri tem poškodoval sredinec na desni roki.
DS SKUPNIH SLUŽB
1.	Hudžar Franc, mat. ša. 2416, • roj. 5. 10. 1936, stanujoč Reševa 2, zaposlen v DSSS — splošna služba, se je poškodoval 24. novembra. Pri razžagovanju drevesa ga je udarilo deblo po nartu leve roke.
Vzrok: napetost v deblu.
2.	Premožič Hilda, mat. št.
3915, roj. 19. 9. 1952, stanujoča Njiverce 38, zaposlena v DSSS — v obratu družbene prehrane, se je poškodovala 17. novembra. Po-nesrečenka je zaposlena v obratu družbene prehrane. Pri pripravi hrane je rezala večjo količino zrezkov. Medtem, ko je rezala si je poškodovala sredinec leve roke.	Frančka Zajšek
aluminij e
Kako smo poslovali
Iz tabele J. in H. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu decembru. Kolona indeks v tabeli i|. prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1982.
I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
	Enota mere		Plan		DOSEŽENO				INDEKS		
rOZD/PROIZVOD		poslovanja			19 8 1	1982		1982:1981			19 82
		XII	I—XII	XII	I—XII	XII	I—XII	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203	t	9.187	105.637	11.075	112.460	9.689	104.315	87	93	105	99
Kalcinirana glinica	t	8.695	102.345	9.645	106.161	8.977	103.509	93	98	103	101
Prodani hidrat	•t	269	3.164	212	4.464	464	2.991	219	67	172	95
Skupaj (kale. gl. + pr. hid.)	t	8.964	105.509	9.857	110.625	9.441	106.500	96	96	105	101
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektr. Al — hala A t		1.701	20.025	1.732	20.210	1.779	20.934	103	104	105	105
Elektr. Al — hala B	t	2.114	24.895	2.133	25.428	2.131	25.418	100	100	101	102
Anodna -masa	t	2.524	26.209	3.156	26.737	3.579	25.812	113	97	142	98
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA											
Al formati	t	1.497	20.058	2.059	26.528	1.781	21.920	86	83	119	109
Al žica	t	448	4.151	274	300	305	5.468	111	—	68	132
Al trak — ozki za prod.	t	35	220	—	—	3	247	—	—	9	112
Al trak — ozki za rond.	t	27	212	—	—	2	13	—	—	7	6
Al trak — široki	t	565	5.729	232	259	200	5.701	86	—	35	100
Rondelice	t	16	106	—	—	1	14	—	—	6	13
Al zlitine: gnetne	t	555	6.532	414	5.675	802	6.567	194	116	145	101
livarske	t	760	8.943	770	12.770	262	6.517	34	51	34	73
Predzlitine: lastna poraba	t	94	1.117	45	754	72	788	160	105	77	71
prodaja	t	—	—	30	116	—	79	—	68	—	—
Drogi za kline	t	9	108	10	99	—	75	—	76	—	69
Stikala	t	2	18	8	12	—	46	—	383	—	256
LIVARNA SKUPAJ	t	4.008	47.194	3.841	46.513	3.428	47.435	89	102	86	101
Pretapljanje Al	t	645	7.599	86	574	1.602	8.921	—	—	248	117
II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
TOZD/SUROVINA	Enota mere	Plan poslovanja	DOSEŽENO XII I—XII		INDEKS 4:3 5:3	
1	2	3	4	5	6	7
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 — boksit t		* 2.564	2,555	2,546	100	99
— Na hidroksid	t	* 0,09791	0,12724	0,09841	130	101
— para	t	4,450	4,24027	4.20203	95	94
— el. energija	kWh	323,256	347,547	354,660	108	110
— žgano apno	t	0,042	0,01203	0,02482	29	59
Kalcinirana glinica — tekoče gorivo	t	0,12074	0,13414	0,12259	111	102
— para	t	0,04012	0,04456	0,04637	111	116
— Al fluor,id	t	0,00026	0,00014	0,000156	54	60
— el. energija	kWh	32,10534	31,23990	31,21705	97	97
TOZD Tovarna glinice
V mesecu decembru smo pro-
izvedli 9.689 ton Al hidrata AI203, kar je za 502 toni več
kot smo planirali v letnem pla-
nu poslovanja (indeks 105) in
1.386 ton manj kot isti mesec
preteklega leta (indeks 87). V
času od januarja do decembra znaša proizvodnja 104.315 ton, kar pomeni, da nismo doseg'i planirane proizvodnje za 1.322 ton oz. 1 %, glede na proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa smo proizvedli 8.145 ton oz. 7 % manj. Proizvodnja kalci nirane glinice znaša v decembru 8.977 ton in je za 282 ton večja od planirane (indeks 103). Proizvodnja Al hidrata za prodajo znaša 464 ton in je za 195 ton večja od planirane (indeks 172). Skupna proizvodnja (kalci-nirana glinica in prodani hidrat) je v decembru dosežena z 9.441 ton in presega planirano proizvodnjo za 477 ton oz. 5 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta za ne dosegamo za 416 ton oz. 4%. V obdobju I—
XII znaša skupna proizvodnja 106.500 ton, to je 991 ton več kot smo načrtovali (indeks 101) in 4.125 ton manj kot v istem obdobju preteklega leta (indeks 96).
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju I—XII porabili glede na planirano porabo 99 % boksita, 101 % Na hidroksida, 94 % pare, 110% električne energije in 59 % žganega apna.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo od januarja do decembra porabili 102 % mazuta, 116 % pare, 62 % Al fluorida m 97 % električne energije v primerjavi s planirano porabo.
TOZD Proizvodnja aluminija
V	mesecu decembru smo v hali A proizvedli 1.779 ton elektrolitskega Al in s tem presegli planirano proizvodnjo za 78 ton (indeks 105), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 47 ton (indeks 103). Kumulativna proizvodnja od I-—XII znaša 20.934 ton in presega planirano proizvodnjo v letnem planu poslovanja- za 909 ton oz. 5 %, od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa je večja za 724 ton oz. 4 %.
V	hali B smo v decembru proizvedli 2.131 ton elektrolitskega aluminija in s tem presegli planirano proizvodnjo za 17 ton (indeks 101). Od januarja do decembra znaša proizvodnja v hali B 25.418 ton In je za 523 ton oz. 2 %' večja od planske proizvodnje.
Kumulativna proizvodnje hale A in B znaša 46.352 ton in presega načrtovano proizvodnjo za 1.432 ton (indeks 103).
V	hali A smo v obdobju I—XII porabili 99 % anodne mase, 89 % kriolita, 107 % Al fluorida in 98 % električne energije na planirano porabo surovin.
V	hali B je od začetka do konca leta poraba anodne mase in električne energije manjša za 1 %, kriolita za 7%, poraba Al fluorida pa je večja za 2 % od planirane porabe.
Proizvodnja anodne mase znaša v decembru 3.579 ton, to pomeni, da smo presegli planirano proizvodnjo za 1.U55 ton (indeks 142), proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 423 ton (indeks 113). Kumulativna proizvodnja anodne mase znaša 25.812 ton in ne dosega
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektr. Al — hala A
— glinica	t	1,920
— anodna masa	t	0,585
— kriolit	t	0,035
— Aj fluorid	t	0,035
— el. energija	kWh	18.037
Elektr. Al — hala B		
— glinica	t	1,920
— anodna masa	t	0,570
— kriolit	t	0,035
— Al fluorid	t	0,035
— el. energija	kWh	17.357
planirane proizvodnje za 397 ton oz. 2 %, proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 925 ton oz. 3 %.
Pri proizvodnji anodne mase smo v obdobju I—XII porabili za 1 % manj petrolkoksa, 3 % več katranske smole, 24 % manj mazuta in 10 % manj električne energije kot smo planirali.
1,91993	1,91986	100	100
0,58204	0,57943	99	99
0,03320	0,03123	94	89
0,03712	0,03734	106	107
17.700	17.640	98	98
1,9200	1,91991	100	100
0,56316	0,56619	99	99
0,02916	0,03254	83	93
0,03881	0,03562	111	102
17.274	17.174	100	99
TOZD Predelava aluminija
V livarni in obratu predelave smo v decembru proizvedli 3.428 ton različnih livarniških proizvodov in s tem nismo doseg i planirane proizvodnje za 580 ton (indeks 86), glede na >sti mesec preteklega leta pa je proizvodnja manjša za 413 ton (indeks 89).
Anodna masa
— petro l koks	t	0,67165	0,65076	0,66419	97	99
— katranska smola	t	0,338015	0,35987	0,34866	106	103
— mazut	t	0,0048	0,00377	0.00364	79	76
— el. energija	kWh	150	135	135	90	90
* programiran normativ
aluminij 7
Kdaj enotno ogrevanje v Kidričevem ?
V zadnjem času so se vsebolj pogosto širile razne neresnične govorice o tem, kako so krajani krajevne skupnosti Kidričevo o-peharjeni še za en samoprispevek in podobno. Vprašanje se je seveda predvsem nanašalo na toplifikacijo naselja Kidričevo, o katerem je Ibilo dovolj poudarjenega že v sarriiih programih pred referendumom v KS Kidričevo, prav tako pa na vseh ostalih sejah in sestankih DPO in H S ter prav tako samopravnih organov in zborih delavcev v TOZD Tovarna glinice. Vsi delavci, predvsem še v glinici, se morajo zelo dobro spominjati dobro pripravljene informacije v tej zvezi, ki je bila podana na vseh zborih delavcev — pred-tem pa še tudi na delavskem svetu TOZD Tovarna glinice. Da bi malce bolj obudili spomin na te razprave in pa tudi skušali prikazati dejansko trenutno stanje, smo se obrnili na tajnika krajevne skupnosti Kidričevo tovariša Franja MAJAČIČA ter ga povprašali, kakšno je trenutno stanje in kaj sploh lahko posredujemo ne le stanovalcem naselja Kidričevo, ampak tudi vsem članom kolektiva tovarne
glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« Kidričevo, čeprav je bil tovariš tajnik KS zelo vljuden in pripravljen odgovoriti na vsa vprašanja, pa Se je le odločil za varianto, ki je trenutno v tem času bila najbolj primerna. Izročil mi je namreč vso dokumentacijo, ki jo je v tem trenutku imel pri rokah in mi dejal, da naj vse to objavim ne le v Aluminiju, ampak tudi v Večeru in Tedniku. Kot je pač navada sledi članek najprej v našem glasilu, čeprav bo v Večeru im Tedniku objavljen že prej — pa nič zato — pri nas je že v navadi, da je potrebno čimveč informacij — pa čeprav o isti temi. Da bi zadovoljili vsem tistim nevernim Tomažem, ki še vedno mislijo in celo govorijo, da s tem programom ne bo nič, naj najprej navedem dopis direktorja TOZD Tovara glinice ing. Jožeta Kuzme, ki je v odgovoru na vprašanje KS glede nabave VT parnega kotla vsem nevernim krajanom KS Kidričevo poslal sledeče pojasnilo:
»Investicija oziroma nabava novega VT parnega kotla poteka po predvidenem programu, po katerem bo končana montaža v
jeseni leta 1983 (pojasnilo je bilo namreč posredovano že 2. 8. 1982). Edino odprto vprašanje je nabava elektrofiltra za čiščenje dimnih plinov. Tu predvidevamo podpis pogodbe v mesecu septembru In s tem istočasno montažo elektrofiltra in VT parnega kotla.
Temu je sledil tudi dopis Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, ki je v svojem dopisu z dne 2. 8. 1982 št. 762/2-81-Fl, ki se prav tako nanaša na toplifikacijo naselja Kidričevo. V istem je med drugim poudarjeno: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj in Samoupravna komunalna stan in Samoupravna 'komunalna skupnost — Enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem, imata do izgradnje stanovanj in 'komunalne opreme za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo kot prioritetno nalogo izvajanje toplifiikacije naselja Kidričevo v tekočem srednjeročnem obdobju 1981	—
1985.«
Do sedaj so opravljena terenska dela (izmere) na bodoči trasi zunanjih razvodov in naročena tehnična dokumentacija.
Za vsem tem pa se je bilia na krajevni skupnosti lokacijska razprava iz katere povzemamo samo najbolj značilna za nadaljnje delo pri topltifikaciji naselja Kidričevo. Pred pričetkom lokacijske .razprave je investitor Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj sporočila, da, razpravi ne more prisostvovati in da se je DO Zemeljski plin Petrol Ljubljana opravičil in glede lokacije ostaja na zahtevah, ki so podane v soglasju k lokacijski 'dokumentaciji, ki jo je za predvideno lokacijo izdelal projekt inženiring Ptuj z dne 11. 5. 82. K predvideni lokaciji je bilo potrebno še soglasje krajevne skupnosti Kidričevo, katero pa je le-ta podala z zapisnikom št. 351-428/82-4BJ od dne
6.	12. 1982. Zapisnik je bil tudi vsem prisotnim prečitan in nanj ni bilo nobenih pripomb. Zato torej ta informacija o tapfifikaciji naselja Kidričevo polnoveljavno velja in si .naj zato neverni Tomaži in ostali občani privoščijo bolj mirno spanje kot doslej, saj je akcija v polnem razmahu.
France MEŠKO
Novinarska šola za mlade
Na prvi redni seji Centra za obveščanje in propagando, ki |e potekal pod novim vodstvom, smo se člani ter predsednica tov. Irena Hunjet dogovorili, da tudi v letošnjem obdobju organiziramo šolo mladih peres oz. Novinarsko šolo. Tako smo se dogovorili, da jo organiziramo v mesecu ferbruarju. Sedaj potekajo temeljite priprave za čimbolj izkoriščen čas, ki bi ga mladi preživeli v novinarski šoli. Program novinarske šole bodo temeljito proučili predsednica Centra za obveščanje in propagando ter člani tega centra.
V novinarsko šolo so vabljene vse osnovne organizacije ZSMS iz celotne ptujske občine. Vsi mladi vemo, da je v letu 1982 bilo mnogo kongresov in prav v obveščanju smo bili mladi zelo skromni. Za primerjavo dam naše glasilo Aluminij. Če prelistamo samo nekaj glasil nazaj, vi- * V
(Nadaljevanje s 7. strani)
Kumulativna proizvodnja znaša 47.435 ton in je večja od piani-rane za 241 ton oz. 1 %, od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa je večja za 922 ton oz. 2 %.
V decembru smo pretopili 1.602 ton Al za tuje naročnike, to pomeni, da smo presegli plan pretepljanja za 957 ton (indeks 248). V obdobju I—XII smo smo pretopili 8.921 ton aluminija in presegli plan za 1.322 ton (indeks 117). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar
dimo, da nismo obveščali ničesar, niti o našem mladinskem kongresu, ki je potekal v mesecu oktobru. Zato bi hila prav razveseljiva novica, da tudi mi mladi delamo čimveč na tem področju, da čim širše seznanjamo mlade ali pa vsaj tiste, ki se še vedno počutijo mladi, kako mlada generacija dela in živi.
Tudi v letošnjem letu bo marsikateri prispevek dobrodošel, kajti smo pred velikimi problemi kot jih prinaša stabilizacija, ki jo že sedaj vsi prav dobro občutimo in prav zanimivo bo preči-tati prispevek mladih, kaj je mladina prispevala, da se čim hitreje rešimo teh zagat.
Zato imamo upanje, da bo v letošnjem letu še več mladih pritegnila novinarska šola in šola mladih peres. Predsednica za obveščanje in propagando tov. Irena Hunjet ter vsi člani tega centra so zelo uspešno ocenili lanski potek novinarske šole in šole mladih peres, zato pričakujejo, da se tudi v letošnjem letu čimveč mladih udeleži te šole. Ob uspešnem zaključku šole bodo najbolj prizadevnim podeljena priznanja in novinarska izkaznica.
Še enkrat bi se rad obrnil na osnovne organizacije ZSMS, da čim več mladim omogočijo nemoteno obiskovanje novinarske šole, kajti tako bomo lahko mladi informirali mlade med seboj.
Ob koncu tega prispevka želim vsem mladim čimveč uspešnega dela ter tem boljše počutje v novinarski šoli. S pridobitvijo znanja se lahko mladi zeloj uspešno informiramo ter več novinarske zvrsti prispevamo naši družbi širom Jugoslavije.
Srečko ŠIROVNIK
Iz kontrole kvalitete
Komandni pult
aluminij s
Prioritetna lista prosilcev stanovanj
Odbor za gospodarjenje je 7. januarja na osnovi sklepov delavskih svetov TOZD in DSSS sestavil enotno prioritetno listo prosilcev za dodelitev stanovanj
>co	>OT	Priimek in ime	_ . . 	 Štev. druž.		Kraj zaprošenega	Način ogrevanja	velikost St. t6. po tč. stan., ki 11.48. člena mu prip.		št. tč. po I.	< Q_
d. ca NI	03	in TOZD oz. DSSS	rreDivalisce 6|anov		stanovanja				b, c, 48 člena	Z3 CO
1.	5475	Karišik Ibro	Kajuhova ul. 7, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 a ti			
		Proizv. aluminija			ati Ptuj	ali brez	3-sobno	0	82	141
2.	5558	Goznik Ivan	Zg. Hajdina 58	2	Ptuj	s centralno	1 ali			
		Glinica					2-sobno	0	37	141
3.	6129	Fideršek Anton	Kočice 60	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Predel, aluminija			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	63	136
4.	2375	Vidovič Janez	Kajuhova 1, Ptuj	4	Ptuj	s centralno	3-sobno			
		DSSS				s centralno	ali večje	12	5	134
5.	3668	Loboda Stane	Potrčeva 48, Ptuj	3	Ptuj		2 ali			
		Vzdrževanje				s centralno	3-sobno	12	14	133
6.	5299	Oršulič Stipo	Kajuhova 3, Ptuj	3	Ptuj		2 ali			
		Vzdrževanje				s centralno	3-sobno	0	70	132
7.	5436	Marinič Janez	Zg. Pristava 12	1	Ptuj		gars, ali			
		Predel, aluminija				ali brez	1-sobno	0	56	132
8.	4590	Plädier Milan	Lovrenc 113	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
		Vzdrževanje				s centralno	ali večje	0	36	131
9.	5128	Lekič Božo	Kajuhova 3, Ptuj	1	Kidričevo		gars, ali			
		Proizv. aluminija			ati Ptuj	ali brez	1-sobno	0	67	126
10.	4538	Kramberger Jože	Lovrenc 27	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	22	123
11.	4552	Žitnik Franc	Tovarniška c. 19, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Predel, aluminija			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	54	121
12.	4192	Meglič Janko	Bevkova 8, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
		DSSS					3-sobno	0	20	120
13.	5522	Krempl Janez	Zg. Pristava 23	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			118
		Proizv. aluminija			ali Ptuj	s centralno	ali večje	0	40	
14.	3994	Mernik Jožefa	Kajuhova ul. 11, Kidričevo	5	Ptuj ali		3-sobno			
		Vzdrževanje			Kidričevo	s centralno	ali večje	12	7	117
15.	5201	Dolenc Marjana	Podlože 80	3	Ptuj		2 ali			
		DSSS					3-sobno	0	33	117
16.	4395	Mlakar Alojz	Trubarjeva 13	4	Ptuj	s centralno	3-sobno			116
		Predel, aluminija				s centralno	ali večje	0	0	
17.	4740	Knez Boris	Belšakova 1-a, Ptuj	3	Kidričevo		2 ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	22	113
18.	4672	Vidovič Ivan	Selska c. 52, Ptuj	5	Ptuj	s centralno	3-sobno			112
		Proizv. aluminija				s centralno	ali večje	0	71	
19.	5467	Leskovar Franc	Industrijsko naselje 3	5	Kidričevo		3-sobno			
		Glinica	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	ali večje	0	44	112
20.	4673	Roganov Josip	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
		KK					3-sobno	0	43	112
21.	5177	Arnejčlč Franc	Turški vrh 37	1	Ptuj	s centralno	gars, ali			111
		Proizv. aluminija				s centralno	1-sobno	0	73	
22.	5005	Kosi Rajko	Ulica Borisa Kraigherja 7	3	Kidričevo		2 ali		30	111
		Proizv. aluminija	Kidričevo			brez centralne	3-sobno	0		
23.	5091	Savič Zdenka	Ulica Borisa Kraigherja 26,	3	Kidričevo		2 ali			
		DSSS	Kidričevo			s centralno	3-sobno	0	22	110
24.	2833	Krajgar Alojzija	Kajuhova 11, Kidričevo	2	Ptuj		1 ali	0		110
		DSSS					2-sobno		2	
25.	5902	Sarkičevič Duško	Kajuhova 7, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			106
		Predel, aluminija			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	67	
26.	4013	Bencik Sonja	Kajuhova 11, Kidričevo	4	Kidričevo		3-sobno	0	8	106
		DSSS					ali večje			
27.	5841	Gajič Joviča	Kajuhova 3, Ptuj	5	Kidričevo	s centralno	3-sobno	12	58	104
		Proizv. aluminija			ali Ptuj	s centralno	gars, ali			
28.	5640	Kralj Smiljan - Milan	Kajuhova 7, Kidričevo	1	Kidričevo					104
		Proizv. aluminija				ali brez	1-sobno	0	68	
29.	5693	Majal Brigita	Iztokova 18, Maribor	3	Kidričevo	s centralno	2 ali		64	103
		DSSS			ali Ptuj	s centralno	3-sobno	0		
30.	4383	Kodela Matija	Gunduiičev V. 27, Beograd	2	Ptuj		1 ali			102
		DSSS					2-sobno	0	18	
31.	5209	Kampi Olga	Kajuhova 11, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali	0		102
		DSSS			ali Ptuj	s centralno	3-sobno		5	
32.	3785	Šmigoc Janez	Potrčeva 42, Ptuj	1	Ptuj		gars, ali	0		101
		Vzdrževanje				s centralno	1-sobno		3	
33.	4202	Korže Vili	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj		2a li	0	1	101
		DSSS				ali brez	3-sobno			
34.	5433	Vtič Vesna	Stogovci 36	3	Kidričevo	s centralno	2 ali	0	32	100
		DSSS			ali Ptuj	s centralno	3-sobno			
35.	0033	Vreže Franc	Tovarniška 2, Kidričevo	2	Ptuj		1 ali	0	1	100
		Proizv. aluminija				s centralno	2-sobno			
36.	5908	Korenjak Alojz	Sp. Hajdina 22-a	3	Kidričevo		2 ali	0	34	99
		Predel, aluminija			ali Ptuj	ali brez	3-sobno			
37.	5208	Repinc Milena KK	Kajuhova 11, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali 3-sobno	0	2	97
38.	4609	Sagadin Franc Glinica	Kajuhova 3, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali 3-sobno	0	58	96
39.	5593	Brojaj Nezir	Dornavska 8, Ptuj	2.	Kidričevo	s centralno	1 ali		55	95
		DSSS			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	12		
40.	5212	Bulatovič Ivan Vzdrževanje	Kajuhova 7, Kidričevo	1	Ptuj	s centralno	gars, ali 1-sobno	0	68	95
aluminij 9
Priimek in ime in TOZD oz. DSSS
Prebivališče
Štev. druž.	Kraj zaprošenega
članov	stanovanja
Način ogrevanja
Ql
CD
M
Velikost stan., ki mu prip.
Št. tč. po tč. II. 48. člena
št. tč. po I. b, c, 48 člena
41. 5405	Fajfarič Janez	Spuhlja 79	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Promet				ali brez	3-sobno	0	55	95
42. 5318	Smuk Dušan	Strnišče 26-a	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Glinica			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	24	94
43. 5102	Rihtarič Stanislav	Župečja vas 9	1	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Vzdrževanje					3-sobno	0	29	93
44. 1785	Trebovšek Florjan	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Glinica					3-sobno	0	6	93
45. 5723	Brojaj Mustafa	Ob Dravi 3, Ptuj	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	ali večje	0	55	90
46. 4656	Selinšek Franc	Trstenjakova 16, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Glinica					3-sobno	0	24	90
47. 5386	Gerečnik Oto	Ulica Borisa Kraigherja 25,	5	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Proizv. aluminija	Kidričevo			ali brez	ali večje	0	16	90
48. 2931	Mohorko Zvonko	Kajuhova 11, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Promet			ali Ptuj		3-sobno	15	7	89
49. 4736	Žižek Feliks	Dornava 2-c	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Proizv. aluminija				ali brez	3-sobno	0	22	89
50. 5632	Zelenik Janez	Derbetinci 68	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
	Glinica			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	0	56	88
51. 5119	Podvršek Anton	Kopališka 16, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Vzdrževanje					3-sobno	0	52	87
52. 4906	Cafuta Miran	Tovarniška 12, Kidričevo	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	0	45	87
53. 5313	Vtič Venčeslav	Tovarniška 25, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Glinica			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	51	84
54. 4462	Pšajd Jožica	Kajuhova 15, Kidričevo	5	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Vzdrževanje					ali večje	0	47	84
55. 3678	Horvat Janez	Ulica Borisa Kraigherja 21,	5	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Glinica	Kidričevo		ali Ptuj		ali večje	0	6	84
56. 1375	Supančič Ferdinand	Industrijsko naselje 1,	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
	Vzdrževanje	Kidričevo		ali Ptuj		2-sobno	0	23	83
57. 5826	Jagušič Miroslav	Gorišnica 180	3	Kidričevo	s centralno	2 ali '			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	41	82
58. 4153	Horvat Blanka	Ob gozdu 9, Njiverce	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	DSSS					3-sobno	0	15	82
59. 5531	Ekič Ibrahim	Ulica Borisa Kraigherja 19,	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Vzdrževanje	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	47	80
60. 5719	Pernek Marjan	Tovarniška 3, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
	Predel, aluminija				ali brez	1-sobno	0	47	79
61. 5641	Lampret Roman	Kopališka 17, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Predel, aluminija			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	43	79
62. 4412	Pani kvar Anton	Kungota 77	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Predel, aluminija					3-sobno	0	36	79
63. 5451	Majcen Ciril	Zg. Hajdina 158	3	Ptuj	brez centralne	2 ali			
	Promet					3-sobno	0	46	78
64. 4580	Plajnšek Milan	Potrčeva 50, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
	Vzdrževanje					3-sobno	12	1	77
65. 4413	Zamuda Jože	Mihovci 11	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Promet			ali Ptuj	ali brez	ali večje	0	15	77
66. 5126	Zelenjak Janez	Industrijsko naselje 5,	3	Kidričevo	brez centralne	2 ali			
	Proizv. aluminija	Kidričevo			ali brez	3-sobno	0	44	76
67. 5501	Ferlež Branko	Lackova 9, Ptuj	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj		1-sobno	0	20	76
68. 5339	Mesareč Franc	Velika Nedelja 9	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
	Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	0	49	75
69. 5968	Vugrinec Peter	Tovarniška cesta 14, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
	Glinica			ali Ptuj	ali brez	1 -sobno	0	47	74
70. 5951	Dečman Teodor	Levstikova 13, Maribor	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	DSSS			ali Ptuj		3-sobno	0	32	74
71. 5460	Požgan Milenka	Ulica Borisa Kraigherja 22,	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	DSSS	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	ali večje	0	17	74
72. 3826	Hazabent Dušan	Ulica Borisa Kraigherja 3,	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	DSSS	Kidričevo				3-sobno	0	5	74
73. 5368	Krušič Milan	Kajuhova ulica 13, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
	Vzdrževanje					1-sobno	0	20	73
74. 4227	Jazbec Milan	Ulica Borisa Kraigherja 6,	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
	Vzdrževanje	Kidričevo				1-sobno	0	16	73
75. 4517	lljevec Štefanija	Ulica Borisa Kraigherja 21,	5	Kidričevo		3-sobno			
	DSSS	Kidričevo				ali večje	0	11	73
76. 4445	Arnuš Branko	Zg. Hajdina 196	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
	Promet				ali brez	ali večje	0	28	72
77. 5235	Maroh Srečko	Kajuhova ulica 9, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Glinica					3-sobno	0	7	72
78. 5851	Peklič Milan	Naraplje 16	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	33	71
79. 4681	Mesarič Stanislav	Lackova ulica 3, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Vzdrževanje			ali Ptuj		3-sobno	0	16	71
80. 5454	Raj Anica	Kajuhova ulica 7, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	DSSS					3-sobno	0	17	70
81. 5802	Hojnik Stanko	Lackova 9, Ptuj	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
	Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	36	69
82. 5270	Kesar Željko	Moškanjci 117	1	Ptuj	s centralno	gars, ali			
	Vzdrževanje					1-sobno	0	20	69
83. 5187	Leskovar Dragica	Starošince 28	2	Ptuj	s centralno	1 ali			
	DSSS					2-sobno	0	36	68
84. 4539	Bek Srečko	Mladinska ulica 5, Kidričevo	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
	Vzdrževanje			ali Ptuj		2-sobno	0	15	68
aluminij 10
>co	>05	Priimek in ime	„ 		 Štev. druž.		Kraj zaprošenega	Način ogrevanja	stanci št-tč-P°tč-stan '.kl II. 48. člena mu prip.		Št. tč. po I.	—> < Q_
O. ca M	03	in TOZD oz. DSSS	KreDivansce članov		stanovanja				b, c, 48 člena	Z) id CO
85.	4313	Hojnik Marija	Potrčeva 44, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
		DSSS					3-sobno	0	3	68
86.	5796	Hykolli Enver	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	37	66
87.	5487	Babšek Magdalena	Majšperk 30	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
		DSSS					ali večje	0	10	66
88.	5400	Bobnaric Stanislav	Kajuhova 1, Ptuj	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	3-sobno	0	31	64
89.	5381	Gajser Zdenko	Lackova ulica 1, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	21	64
90.	4498	Dončec Albin	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	ali večje	0	7	64
91.	5797	Sinani Fahri	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Proizv. aluminija			ali Ptuj	ali brez	1 -sobno	0	37	62
92.	4454	Vidovič Anton	Ulica Borisa Kraigherja 20,	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
		Proizv. aluminija	Kidričevo				3-sobno	0	6	60
93.	4194	Serdinšek Štefan	Kajuhova 1, Ptuj	4	Ptuj	s centralno	3-sobno			
		Predel, aluminija				ali brez	ali večje	12	6	59
94.	5081	Obran Sonja	Budina 26-a	1	Ptuj	s centralno	gars, ali			
		DSSS					1-sobno	0	15	59
95.	5776	Furman Martina	Majšperk 4	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
		DSSS			ali Ptuj		3-sobno	0	37	58
96.	4378	Inkret Vera	Kraigherjeva 17, Ptuj	2	Ptuj	s centralno	1 ali			
		DSSS					2-sobno	0	3	58
97.	5110	Kidrič Ignac	Kupčinji vrh 24	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	25	57
98.	5116	Rimele Veseljko	Industrijsko naselje 1,	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno			
		Proizv. aluminija	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	ali večje 1 ali	0	18	57
99.	5123	Podpečan Cvetka	Stogovoi 43	2	Kidričevo	s centralno				
		KK			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	10	25	56
100.	5667	Ćorič Sretko	Kajuhova ulica 9, Kidričevo	1	Ptuj	s centralno	gars, ali			
		Predel, aluminija				ali brez	1-sobno	0	34	54
101. ■	4594	Bukovič Janez	Trubarjeva 11, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
		Proizv. aluminija					3-sobno	0	1	53
102.	4602	Grabar Franc	Kraigherjeva 11, Ptuj	2	Kidričevo	s centralno	1 ali			
		Vzdrževanje			ali Ptuj	ali brez	2-sobno	0	15	51
103.	5500	Kurbos Branko	Kraigherjeva 29, Ptuj	4	Ptuj	s centralno	3-sobno			
		Proizv. aluminija					ali večje	0	2	51
104.	5380	Nemec Milan	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			
		Proizv. aluminija					3-sobno	0	22	50
105.	4169	Milošič Feliks	Ob gozdu 9, Njiverce	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			
		Promet			ali Ptuj		1-sobno	0	15	50
106.	5035	Lah Anton	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 a Ili			
		DSSS					3-sobno	12	0	48
107.	5844	Čeh Nada	Podvinci 108-b	2	Ptuj	s centralno	1 ali			
		Proizv. aluminija					2-sobno	10	15	48
108.	3240	Trelc Marjan	Potrčeva 44, Ptuj	5	Ptuj	s centralno	3-sobno			48
		Vzdrževanje					ali večje	0	0	
109.	4516	Dončec Štefan	Mladinska ulica 3, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali			
		Vzdrževanje				ali brez	3-sobno	0	15	44
110.	4429	Vinkler Alojz	Ulica Borisa Kraigherja 20,	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			43
		Vzdrževanje	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	1-sobno	0	15	
111.	4401	Kotar Janez	Potrčeva 42, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali			43
		Predel, aluminija					3-sobno	0	3	
112.	4458	Kuret Mario	Mladinska ulica 3, Kidričevo	1	Kidričevo	s centralno	gars, ali			42
		KK				ali brez	1-sobno	0	15	
113.	4080	Petrovič Venčeslav	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	5	Kidričevo	brez centralne	3-sobno			40
		Proizv. aluminija					ali večje	0	2	
114.	4325	Belovič Franc	Ulica Borisa Kraigherja 23,	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno		0	39
		Vzdrževanje	Kidričevo		ali Ptuj	ali brez	ali večje	12		
115.	5450	Rudolf Dragoslav	Vlahovičeva ul. 9, Kidričevo	1	Ptuj	s centralno	gars, ali		15	38
		Proizv. aluminija					1-sobno	0		
116.	5029	Cafuta Jože	Kajuhova ulica 7, Kidričevo	5	Kidričevo	s centralno	3-sobno			37
		Proizv. aluminija				s centralno	ali večje	0	2	
117.	4422	Mazera Ivan	Kraigherjeva 27, Ptuj	3	Ptuj		2 ali		17	36
		Vzdrževanje				s centralno	3-sobno	0		
118.	5385	Jabolčnik Maksi-	Tovarniška 4, Kidričevo	1	Ptuj		gars, ali		15	36
		miljan, Vzdrževanje				brez centralne	1-sobno	0		
119.	3882	Vindiš Stanislav	Kajuhova ul. 11, Kidričevo	4	Kidričevo		3-sobno			36
		Promet				s centralno	ali večje	0	3	
120.	4365	Kurbos Stanislav	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj		2 ali	0		35
		Proizv. aluminija					3-sobno		6	
121.	4032	Miložič Elizabeta	Ulica Borisa Kraigherja 23,	4	Kidričevo	s centralno	3-sobno	0		33
		Promet	Kidričevo				ali večje		5	
122.	5840	Levični k Miran	Kajuhova 3, Ptuj	1	Ptuj	s centralno	gars, ali		16	32
		DSSS					1-sobno	0		
123.	4221	Majcen Alojz	Kajuhova ulica 11, Kidričevo	3	Kidričevo	s centralno	2 ali	0		32
		Vzdrževanje			ali Ptuj	s centralno	3-sobno		2	
124.	5712	Mujanovič Mehme-	Ulica Borisa Kraigherja 13,	3	Kidričevo		2 ali	0	15	31
		dalija, Vzdrževanje	Kidričevo		ali Ptuj	s centralno	3-sobno			
125.	4478	Jernejšek Zdravko	Kajuhova 1, Ptuj	3	Ptuj		2 ali	0		31
		Vzdrževanje				s centralno	3-sobno		5	
126.	4924	Toplek Danilo DSSS	Kraigherjeva 21, Ptuj	3	Ptuj		2 ali 3-sobno	0	2	29
127.	4637	Bedrač Janko	Kraigherjeva 21, Ptuj	3	Ptuj	s centralno	2 ali	0	0	29
		DSSS				s centralno	3-sobno			
128.	4697	Podkrižnik Aleksan-	Kraigherjeva 21, Ptuj	3 .	Ptuj		2 ali	0		28
		der, DSSS				s centralno	3-sobno		2	
129.	5382	Ambrožič Janja DSSS	Ziherlova ploščad 5, Ptuj	1	Ptuj		gars, ali 1-sobno	0	15	26
aluminij n
Disciplinski ukrepi
1.	Janez LEBAR, mat. št. 5510, iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
2.	Anton SAGADIN, mat. št. 2723, iz tozd Proizvodnja aluminija, na delovnem mestu b;l v vinjenem stanju, ter imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep — javni opomin.
3.	Maks VRABIČ, mat. št. 5976, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din.
4.	Viktor FAKIN, mat. št. 6091, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku
2.000,00 din.
5.	Franc ROŽMARIN, mat. št. 5106 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din.
6.	Alojz LOZINŠEK, mat. št. 5168, iz tozd Promet, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 d n.
7.	Anton ŠPRAH, mat. št. 3326 iz tozd Proizvodnja aluminija, na delovnem mestu bil v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
8.	Milan	CAFUTA,	mat.	št.
5937, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din.
9.	Franc	ŽNIDAR,	mat.	št.
4222 iz tozd Vzdrževanje, hotel nesti v delovno organizacijo 3 litre vina, izrečen ukrep — opomin.
10.	Franc	TAŠNER,	mat.	št.
5662	iz tozd	Tovarna	glinice, v
času obiska kontrolorja bolnikov ni bil doma, izrečen ukrep — javni opomin. 11
11.	Florjan TREBOVŠEK, mat. št. 1785 iz tozd Tovarna glinice, prišel na delo v vinjenem stanju, ter imel neopravičeni izostanek, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10 % enomesečnega OD In plač?lo pav-šolne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
12.	Stanislav JUNGER, mat. št. 5402, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
13.	Anton MUNDA, mat. št. 5112 iz tozd Proizvodnja aluminija, se ni udeležil kot priča ob-
ravnave disciplinske komisije, izrečen ukrep — opomin.
14.	Branko BEZJAK, mat. št. 6014 iz tozd Promet, ni upošteval navodil zdravnika, izrecen ukrep — opomin.
15.	Franc TEKMEC, mat. št. 3715 iz tozd Promet, brez dovoljenja zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — opomin.
16.	Janez POLANEC, mat. št. 2919 iz tozd Proizvodnja aluminija, se ni udeležil kot priča disciplinske komisije, izrečen ukrep — opomin.
17.	Dušan ŠEGULA, mat. št. 5924 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
18.	Mustafa BROJAJ, mat. št. 5723 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
19.	Marjan ŠTUMBERGER, mat. št. 4152 iz tozd Promet, na delo prišel v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnme v znesku 10 % enomesečnega OD.
20.	Feliks MILOŠIČ, mat. št. 4169 iz tozd Promet, na delovnem mestu bij v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
21.	Dušan KAVČEVIČ, mat. št. 5594 iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, ter žigosal žigosno kartico tov. FFRČECU, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
22.	Jože GALUN, mat. št. 3727 .iz tozd Promet, zamudil ra delo, se neprimerno obnašal, ter predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin.
23.	Alojz ROŽMAN, mat. št. 3361 iz tozd Proizvodnja aluminija odklonil delo, se neprimerno vedel ter samostojno vzel traktor, izrečen ukrep — javni opomin.
24.	Drago ŠEL, mat. št. 6042 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehame delovnega razmerja in olačilo pavšalne odškodnine v znesku
2.000,00 din.
25.	Miran NEDOG, mat. št. 5910 iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
26.	Veseljko RIMELE, mat. št. 5116 iz tozd Proizvodnja aluminija, ležal na klopi, kljub temu, da sta bila na peči dva efekta, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
27.	Drago PREDIKAKA, mat. št. 5782 iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
28.	Franc LESKOVAR, mat. št. 5476 'iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja odloženo za dobo 3 mesecev.
29.	Franc TAŠNER, mat. št. 5662 iz tozd Tovarna glinice, bil vinjen in imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
30.	Janko ŠPOLJAR, mt. št. 1108 iz tozd Proizvodnja aluminija, se ni udeležil seje disciplinske komisije, izrečen ukrep — opomin.
31.	Miroslav JAGUŠIČ, mat št. 5826 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
32.	Stanislav BERANIČ, mat. št. 4430 iz tozd Proizvodnja aluminija, se neprimerno obnašal in fizično grozil sodelavcu, izrečen ukrep — javni opomin.
33.	Milan CESTAR, mat. št. 5142 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
34.	Martin RODOŠEK, mat. št. 4315 Jz tozd Vzdrževanje, odklonil delo, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela za dobo enega leta št. 51 152 02 in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
35.	Branko VINKLER, mat. št. 5310 -iz tozd Tovarna glinice, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v
znesku 20 % enomesečnega OD.
36.	Ignac KRAMBERGER, mat. št. 4043 iz tozd Proizvodnja aluminija, poškodoval prebijaica, ‘z-rečen ukrep — opomin.
37.	Franc FIŠER, mat. št. 2373 iz tozd Proizvodnja aluminija, 2 krat prišel na delovno mesto v vinjenem stanju, ter bil odposlan domov, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 15 % enomesečnega OD.
38.	Dušan ŠEGULA, mat. št. 5924 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesačiega OD.
39.	Vjekoslav FURJAN, mat. št. 4242 iz tozd Proizvodnja aluminija, zapustil delovno mesto, ter imel 7 ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6 % enomesečnega OD.
40.	Anton MERNIK, mat. št. 2529 iz tozd Proizvodnja aluminija, se ni udeležil kot priča seje disciplinske komisije, spal na delovnem mestu, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
41.	Janez ARNUŠ, mat. št. 5481 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
42.	Bojan VERLAK, mat. št. 5361 iz tozd Vzdrževanje, ni upošteval navodil zdravnika, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnne v znesku 10 % enomesečnega OD.
43.	Franc FAJFARIČ, mat. št.
5422 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela 5 ur, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.	A. Š.
Sitotisk
aluminij 12
SIAL bo postal SUAL
Podajamo izvleček iz zapisnika seje Komiteja SIAL Jugoslavije, ki je» bila 17. 12. 1982 v ODP TGA. Na seji so bili prisotni predstavniki Aluminijske industrije cele Jugoslavije — vseh’ republik.
SOZD UNIAL je prisotne seznanil s stališčem koordinacije sindikata SOZD in likvidno situacijo v njem ter prisotnim predlagal, da se igre zaradi težke gospodarske situacije v državi ne organizirajo vsako leto, temveč vsaki dve ali štiri leta in da SOZD UNIAL ne more biti gostitelj v letu 1983 ter po resoluciji sindikatov predlaga ostalim udeležencem, da sprejmejo predlaga-gano stališče. SOZD UNIAL žeii ostati član SIAL in s tem tudi gostitelj, ko bo primernejša gospodarska situacija ali spremenjen način srečanja na drugih osnovah.
Prisotni so se izjasnili, da iger ne želijo prekiniti in z argumenti zagovarjali svoja stališča do teh srečanj.
Citiramo sekretarja komiteja Nena Petričiča iz Šibenika:
»Že leta 1971 sva se s tov. Lokarjem v Šibeniku dogovorila za organizacijo teh iger, zaradi takratnih dogodkov nacionalizma smo se družbenopolitični delavci odločili za športne igre na katerih bi se delavci srečevali vsako leto v drugi republiki v drugem mestu in na ta način širili bratstvo in enotnost, da spoznavamo kraje, običaje, da širimo znanstva in prijateljstva.
Namen iger je uspel in mislim, da ni potrebno več besed.
Leta 1979 sem bil član odbora za kovinsko industrijo v Hrvaški, kjer sem jih seznanil s stališči resolucije o igrah, prozorno smo jo prečita!i, razmenjalii mnenja in dobili zeleno luč, da se igre lahko obdržijo, ker v bistvu to niso bile igre, ampak srečanja, zato podpiram vse te tovariše, ki so rekli, da jih boli, kot se temu reče »jada«. Res je tudi, da so te igre skoraj v vseh mestih otvorili republiški predstavniki sindikatov kovinarjev ali predstavniki skupščin občin, to je znak, da smo si pridobili ugled in za-
upanje, ter ni bil odnos do nas isti kot do ostalih.
Prisotne člane SOZD UNIAL prosim, da javijo svojo odločitev čez nekaj dni, ni se potrebno danes izjasniti.
Prisotne tudi obveščam, da slavi naše športno društvo 30 let obstoja in bi bila za nas to idealna priložnost, da organiziramo igre in s tem prevzamemo organizacijo iger, zelo bi nas veselilo, če bi se lahko iger udeležili tudi SOZD UNIAL.
Uvedli smo novost, da ukinemo skupnega zmagovalca, kar pomeni, da športni del že dalje odklanjamo in damo poudarek srečanju, to pa pomeni, da ni potrebno, da pridejo iz posameznih DO v polnem številu, važno je, da ne prekinjamo srečanj, dogovoriti se moramo, da potrošimo toliko kolikor lahko.«
Tako lin podobno je tekla beseda skozi ves sestanek in na koncu so sprejeli zaključke:
1.	Aluminiada 1983 se ne organizira v SOZD UNIAL.
2.	igre se organizirajo kontinuirano vsako leto in se za leto 1983 odstopijo drugemu organizatorju.
3.	DS SOZD UNIAL se naknadno odloči glede udeležbe na igrah 1983. Zapisnik se priloži DS SOZD UNIAL — dopolnilni predlog.
Dodatne zaključke predlaga tov.' Petričič:
4.	Člani komiteja iz SOZD UNIAL se redno udeležijo sestankov komiteja ne glede na stališča o udeležbi, glede na nadaljnje odločitve srečanj.
Predlagani zaključek ni potreben glede na odločitev, da ostane SOZD UNIAL članica Alumini-ade, predlaga pa se DS SOZD UNIAL, da se udeležijo iger, da bo sklep pozitiven.
Tov. Kramer predlaga, da je eden od zaključkov tudi postavljeno vprašanje sindikatom Jugoslavije glede organizacije iger.
Prisotni sprejmejo pobudo in predlagajo, da bodo iz komiteja poslali predstavnike na razgovor na zvezni nivo. Predlog je, da
zastopata komite Petričič in Aj-vaz.
Tov. Petričič predlaga, glede na nastali položaj glede organizacij, da se v toku marca organizira ponovno sestanek komiteja, glede na predlog, da bo Šibenik organizator iger 1983 -in to v Šibeniku in da se ukine beseda igre in se vnese srečanja. Predlaga, da sta dva zaključka:
1.	Srečanja se vršijo v TLM »Boris Kidrič« Šibenik;
2.	Igre se preimenujejo v srečanja.
S tema dvema zaključkoma se prisotni strinjajo, zato bo potrebno spremeniti statut in na osnovi statuta tudi določiti, glede na drugega organizatorja, drugega predsednika komiteja za leto 1983. Kratica SIAL se spremeni v SUAL in se vnese v novi znak.
Tov. Petričič predlaga, da se sprejme pristop članov tovarne glinice BiRAČ iz Zvornika, da postane polnopravni član srečanj aluminiašev Jugoslavije.
Komite se strinja s pristopom novega člana iz Birača, za kar se predstavnik zahvali.
Nekaj dni kasneje;
Izvršni odbor Konference osnovnih organizacij sindikata TGA je sprejel naslednji sklep:
Delavci TGA se bodo udeležili srečanja v Šibeniku 1983 po kriterijih:
—• iz vseh TOZD in DSSS se izbere najboljše delavce — športnike;
—	izbiralo se bo po ključu >z vseh TOZD;
—	srečanja se bo udeležilo toliko delavcev, kolikor je sredstev, ker niso potrebne vse ekipe, zaradi spremembe naziva iz športnih iger v srečanja.
Začnemo z organizacijo srečanja za leto 1984, ker ima TGA 30-'etnico proizvodnje in se vključijo srečanja v program praznovanja.
V slučaju prepovedi srečanj iz republike bodo odpadle vse aktivnosti, nasprotno pa potekajo po zgornjem dogovoru.
REK: KDOR NIMA VIL, ŠE GRABELJ NE RABI!
ANA
Pasja smrt
Živela sta dva psa, privezana sta bla, vsak na svoji strani, vmes ograja je bila!
Njun lajež bil je glasen, tako vpila sta drug na druzga od besa, ker ju stiska štrik, da sta privabila druge in trop psov je lajal kakor trube!
Trop je lajal, lajal in to več dni, dokler gospodar svojega ustrelil ni, ostali psi pa po svetu so odšli.
Ana
Organizacija
dela, zabave, akcije, srečanja ali še kaj?
Beseda, ki jo vsi poznamo, točno vemo, kaj prinaša, nimamo pa vsi -teh sposobnosti, da bi' jo lahko oživeli.
Organizacija dela, zabave, akcije, srečanja ...
Organizacija izven plačanega, nečesa, kar služi dobičku ali zabavi, o tem želim spregovoriti.
V mojem opisu del je tudi- organiziranje ..., pa vendar se ve česa. Ne -vsega tega, kar delam, pa vendar delam, ker to želim in vem, da služi namenu in uspehu, zato tudi to delam;
—	Prodaja teflonskih posod —
to je akcija TGA, ki je praviloma potekala prek sektorja za marketing in trgovskega podjetja IZBIRA. No, normalno bi bilo, da bi naši delavci kupili te posode v trgovini, pa smo se v pisarni sindikata le odločili, da to naredimo, ker jiim prihranimo pot do trgovine in -ker je to »izdelek -našega TOZD LLBK, smo za približno 14 dni zasedli to pisarno in potrpežljivo prodajali posode od katerih pa nismo imeli nobenih koristi, temveč delo in zadovoljne obraze naših delavcev. Kljub temu pa organizatorji ne moremo razumeti tistih delavcev, ki v teh dneh -niso izkoristili te priložnosti in pričakujejo, da bomo v nepočiščeni pisarni zaklepali posode skozi vse leto, saj vemo, da »bi morala delavka v sindikatu plačati vsako manjkajočo posodo, ta delavka pa zaradi -neprestanega prihoda strank zanemarja svoje vsakdanje delo.
—	Organizacija cirkuške predstave — od obvestila, da je sovjetski cirkus v Ljubljani in do možnosti nakupa vstopnic je bilo 5 dni, po treh teleksovih naročilih že nismo imeli možnosti dobiti več najboljših kart, katere pa so naši delavci želeli, naročali pa so še karte in jih iskali po 14. dneh.
Organizatorji -smo bili funkcionarji sindikata DSSS in s tem, ko srno prevzeli organizacijo širše, gmo pričakovali tudi pomoč, ki pa je s strani TOZD ni bilo, razen s pripombami na sedeže, zato se »bomo drugič organizirali drugače im to tako, da bomo vsi po malem delali in kritizirali sami sebe, če ne bo uspeha.
To sta le dva primera, ko organizatorja dobre volje pričakujejo, da bo tudi odgovoren, pa čeprav se ve, da on osebno nima drugega kot dobro voljo. Takšnih primerov je še več, ko dajejo ljudje pripombo na organizacijo, ne zavedajo -pa se, da bodo tudi sami prišli na vrsto in dobili možnost, kako se lahko še tako dobro zamišljena stvar izjalovi ravno na račun ljudi, ki pričakujejo vedno od nekoga, da bo za njih delal in se potrpežljivo smehljal.
— Hvala lepa.
aluminij 13
ANA
Se enkrat participacija
Sestavek z naslovom »Participacija« je bil objavljen v Aluminiju pred približno letom dni. Takrat srna zaradi tega, ker je prihajajo do »vroče krvi« ob plačevanju participacije (prispevka k stroškom zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov], obrazložili program izvajanja zdravstvenega varstva, podrobno razčlenili zagotovljen ali »E« program, ki je bilj oproščen participacije za preglede, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, obrazložili »D« program in termin »prvega pregleda«.
Dne 30. 12. 1982 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, ki je pričel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ta povzroča zopet precej razburjanja, zato ponovno nekaj besed o participaciji.
Prispevka ali participacije se po novem zakonu ne zaračunava:
1.	novorojenčkom, dojenčkom, predšolskim in šolskim otrokom,
2.	učencem in študentom usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju,
3.	ženskam, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom (participacija za intrauterine vložke ni predvidena!),
4.	imetnikom Partizanske spomenice 1941, borcem NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945, vojaškim in civilnim invalidom vojne, borcem za severno mejo, španskim borcem, uživalcem stalne republiške in občinske priznavalnine, nosilcem posebnih visokih odlikovanj,
5.	brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih za primer brezposelnosti ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo ali živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu,
6.	varovancem v socialnih zavodih in prejemnikom družbenih denarnih pomoči,
7.	upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek ter njihovim ožjim družinskim! članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu,
Zahvala
sodelavcem
V septembru sem se poslovil od delovne organizacije in sodelavcev četrte izmene belega dela iz tozda Tovarna glinice, ki so me presenetili z lepim darilom, za kar se jim najlepše zahvaljujem.
Prav tako iskrena hvala sindi-aktu tozda za darilo.
Vsem želim mnogo delovnih uspehov in upam, da se bomo še kdaj srečali.
Franc Sakelšek
8.	uporabnikom, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti,
9.	bolnikom v zvezi z ugotavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje,
—	bolniki z malignimi rakastimi obolenji,
—	bolnikom s sladkorno boleznijo zaradi zdravljenja sladkorne bolezni,
—	pri duševnih boleznih in živčno-mišičnih boleznih,
—	multipli sklerozi,
—	hemofiliji,
—	pri preventivnih in zdrav-stveno-vzgojmih ukrepih v okviru zakonsko zagotovljenih pravic,
10.	pri zdravljenju in negi bolnika na domu, če gre za storitve iz zagotovljenega programa (torej pri naštetih primerih). Kot zdravljenje na domu pa se ne šteje prvi hišni obisk na zahtevo zavarovanca. V tem primeru se obračuna participacija.
Participacija se pa zaračunava (spremembe):
1.	ženskam v zvezi z uresničevanjem pravic do svobodnega odločanja o rojtsvu otrok (kontracepcija), razen za intrauterine vložke, za katere, kot je že navedeno, ni predvidena participacija,
2.	delovnim invalidom (II. in lil. kategorije)
3.	upokojencem, ki ne prejemajo varstvenega dodatka ter njihovim svojcem,
4.	kmetom s starostno pokojnino in njihovim zakoncem,
5.	starostnikom nad 65 let,
6.	bolnikom pri uveljavljanju pravic v zvezi z zdravljenjem zvišanega krvnega pritiska.
Delovni invalidi so imeli na Občinski zdravstveni skupnosti vpisano v zdravstveno izkaznico, da so invalidi II. ali III. kategorije invalidnosti, nekateri celo, da so oproščeni participacije. Vpis v zdravstveno izkaznico ostane, vendar je po novem zakonu neveljaven.
Sicer se participira ob vsakem prvem pregledu. Kot prvi pregled se šteje vsak pregled bol-
nika zaradi nove bolezni alti zaradi stare bolezni po preteku 30 dni, razen če je kontrolni pregled naročil zdravnik (to prihaja v poštev predvsem pri staležni-kih).
Mogoče vas zanimajo tudi zneski prispevkov k stroškom za zdravstvene storitve, zdravila m pripomočke (navajam samo nekatere!) ki so zvišani:
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja
50,—
2.	za prvi obisk zdravnika na domu
150.—
3.	za zobozdravstvene storitve (navajamo samo nekatere):
—	za prvi pregled pri stomatologu — specialistu
50,—
—	za vsako zalivko
50,—
—• za polno kovinsko prevleko
370,—
—	za vsako krono (z zatičkom)
540,—
—■ za vsako totalno protezo
800.—
—	za vsako parcialno protezo
990,—
—	za vsako začasno protezo
745,—
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialiistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana
125.—
5.	za vsak rtg posnetek, tudi
zob	10.—
6.	za prvi prevoz z reševalnim
vozilom in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	150.—
7.	za zdravila, pomožni lin sanitetni material ob prevzemu: v lekarni na recept
8.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih, institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni oskrbi za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno
80.—
Malči
ČLANARINA
Kaj dobimo od sindikalne članarine lin kaj' delavci pričakujejo od nje?
Do sedaj smo še vsi delavci, tudi člani sindikata, čeprav se mi ne zdii popolnoma prav, ker bi morali nekatere že zaradi odnosa do sindikata izključiti, da o vsem drugem me govorim.
Kakšen je ta odnos — kadar v sindikatu kaj naredimo — seveda poverjeniki, predsedniki, člani KOOS itd. —- seveda pozitivnega za vse člane sindikata, je to samo po sebi razumljivo, saj smo zato tudi izvoljeni, če pa naredimo napako ali pa ne ustrežemo vsem, pa je to velik greh im najprej se spravimo na članarino — zakaj jo pa plačujemo.
Spoštovani sočlani: sigurno ne zato, da bomo imeli piknike, da nam bo nekdo organiziral prevoz z avtobusom od postelje do delovnega mesta, da nam bo nekdo skrbel za plin, premog, ozimnico, obleko ...
Članarino plačujemo zato, da lahko izvedemo programe sindikata, katere pa sestavljamo vsi skupaj. Članarina je namenjena vsakemu bolnemu članu ki je v BO nad 30 dni (bon za 500 din), tistemu, ki boluje več kot 6 mesecev pa po dogovoru še 1000 din, pogostimo delavca, ki gre v pokoj, organiziramo enega ali več izletov na katerih bi se naj skupaj sprostil® in spoznali: našo lepo domovino ter njene pridobitve, organiziramo karte za pokriti bazen — seveda po dogovoru, če je še kaj denarja, da se ljudje lahko rekreiramo, kupimo venec uimnlemu in podarimo šopek rož gostu, ‘lahko nabavimo tudi knjige in značke, pa še jn še je sttvari, ki jih dobimo iz članarine, vsi pa vemo da ostane v DO 35 % in s tem razpolagamo, kaj pa je iz članarine širše, o tem bomo razmišljali 'drugič.
Ta sestavek sem kot delavka v D PO dolžna vsem tistim, ki me osebno sprašujejo, kaj je s članarino sindikata In se sprašujejo, če se splača biti v sindikatu ali ne. Tudi to bo počasi postalo vprašanje, saj vemo, da nezaposlenost raste, da se borimo za obstoj, da bo v naši samoupravni družbi vse manj dotacij in vse več delegatske iniviative, potrebno bo pregledati vse akte pred sprejemom In o njih razmisliti, ko jih sprejemamo, nam ne bo smelo 'biti vseeno ali je naš dinar članarina ali skupni dohodek.
Pozivam vse člane sindikata, da skupaj razmislimo, kaj je prav in kaj narobe in stopimo v skupno, vsem koristno akcijo.
ANA
Članke za 2. št. Aluminija pričakujemo do 10.2.
Srečanje
aluminij u
Upokojenci zadovoljni s svojim delom
Pri gradnji doma upokojencev pomagajo tudi taborniki
Kot je že v navadi, ob koncu leta spregovorimo, kaj smo storili in kaj nas še čaka oziroma, kaj smo si zadali v naslednjem letu.
Tako so se tudi pri DU Kidričevo odločili ter sklicali 29. 12. 1982 zaključno seja za leto 1982 v prostorih društva.
Predsednik društva je otvoril sejo ter pozdravil vse navzoče in podal nekaj uvodnih mislih DU Kidričevo. Društvo šteje trenutno 316 članov, od tega so jih v iletu 82 izgubili oziroma je umrlo 19 članov. Spregovoril je tudi o tesnem sodelovanju s taborniško organizacijo, ;saj koristijo skupne prostore v obratu Družbene prehrane ter da so jim vedno pripomogli pri gradai doma, kadar so jih zaprosili. Za-h valili il se je tudi vsem poverjenikom, ki so pripomogli pri pobiranju članarine ter obveščanju najsi bodo za delovne akcije ali izleta. Spregovorili je tudi nekaj misli o gradnji lastnega doma, ki je v prvi fazi in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, inajsibo z delom ali pa v obliki denarja, saj pravijo, da ne delajo za sebe temveč za tiste, ki pridejo za njiiimi. Dom bodo lahko koristile vse DPO v KS ter društva oziroma bo namenjen vsem, ki bodo hoteli, saj predvidevajo, da bodo imeli razne pripomočke za šport in rekreacijo.
Svoje poročilo je podal tudi blagajnik društva in povedal, da je članarina že pobrana, da pa predvidevajo po novem letu u-veisti nekaj sprememb in sicer bi povišali posmrtnino društva iz sedanjih 800 na 1000 din letno.
Naj omenim, da pri DU imajo dosti ribičev, ki so se pokazali na raznih tekmovanjih in dosegli že veliko uspehov. Še bolje pa deluje ženski pevski zbor, ki je s petjem na raznih proslavah in revijah osvojil vrsto priznanj in diplom, da pa so sedaj v težki situaciji, ker nimajo več pevovodje oziroma denarja za pavšalno odškodnino. Sred-
stva ki jih dobijo, ki pa so zelo Skromna, imajo za stroške prevozov porabili so Jih za nabavo oblek. Tako je bilo v razpravi- slišati razna mnenja in predloge, kje stakniti sredstva, da bi obdržali pevsko sekcijo pri DU še v naprej, ko so že vložili toliko truda in prostega časa za vaje.
V razpravo se je Vključil tudi tajnik KS ter nakazal nekaj stvari, katere ®o nudili DU in katere so še pripravljeni nuditi naj.sibo pri gradnji oziroma vsega drugega, kar bo potrebno. Nato je predsednik društva dal predlog o povišanju članarine v novem letu za 30 N din na jeto in bi iz teh zbranih sredstev plačali pe-
vovodjo. Predlagal je tudi pet člansko komisijo, ki bi skrbela za rekreacijo svojih članov, organizirala zanje izlete, obiske ter obveščala svoje člane o najnovejših stvareh.
Največji poudarek so dali izbiri Slanov za novi gradbeni odbor ter novo vodstvo DU, saj jim bo potekel mandat v začetku naslednjega leta. V organe naj bodo izbrani oziroma izvoljeni taki člani, ki ne bodo le na papirju, ampak se bodo res vkl.jtr čili v izpeljavo vseh nalog, (ki so si jih zadali v naslednjem letu in jih dosedanji Slani niso mogli izpolniti.
Ob koncu je predsednik čestitaj vsem navzočim in jim zaželel v imenu društva veliko sreče in družinskega razumevanja v novem 'letu 1983, da bi tudi v nadalje pomagali DU saj pravijo, da ne delajo za sebe, ampak za ti ste, ki pridejo za njimi, to pa smo predvsem mladi in tisti, ki bodo prej ali slej prišli v njihove vrste.
Ker pa se tudi oni zavedajo trenutne situacije v svetu, se stabilizacijsko obnašajo .In so pripravili le majhno zakusko za vse, ki aktivno delajo v društvu.
Društvo upokojencev želi vsem članom kolektiva TGA srečno in uspešno leto 1983 z željo, da še v bodoče tako tesno sodelujemo kot doslej.
Mirko NEŽMAN
SENZACIJA
Tiho, tiho se nam zgodilo je to, da za bencin deviz je zmanjkalo, a za dinarje ga nam ne dajo, čeprav ga Arabci dost imajo.
Nekaj malega res ga še dobimo in z njim zdaj pošteno štedimo, avte v garaži imeli bomo čez zimo, da poleti z dražjim manj se vozimo.
Najboij moderen je tramvaj, ki najcenejše vozi zdaj dokler do hude suše ne bo prišlo, mu elektrike ne bo zmanjkalo.
Dobro, da imamo učenjake, morda rešili bodo napake in nam napravili avte take, ki bodo tankali Iz mlake.
Če dogodilo se bo to, da avto šel bo na vodo, na cestah gužva taka bo, da bo še vode zmanjkalo.
Najbolje je, da narede in človeka v orla spremene ter mu dajo močna krila, ki bi po zraku ga nosila.
To bila bi senzacija rešena bi bila stabilizacija, ko brez ZlS-a in ukrepov vsak po svet se bi lahko potepal.
Kidričevo, 28. 11. 1982 Štefan Moge
NOVOLETNA ČESTITKA IZ BUČKOVC
Nekaj dni pred novim letom je prispela novoletna čestitka na moj naslov. Vesel sem je bil in na njo tudi odgovoril.
Na našem prvem srečanju za 30 letnico mature je bil tudi Mirko Potočnik, takratni direktor naše šole. Kakor smo bili vsi skupaj veseli njegove udeležbe na srečanju, smo tudi sedaj, ko se nas je vseh spomnil s to novoletno čestitko. V imenu vseh in v svojem imenu sem se mu najlepše zahvalil in mu tudi zaželel še mnogo zdravja in vedrih let, saj bo 5 let kmalu naokrog in še kako si ga želimo v svoji sredini.
Stari organizacijski odbor srečanja želi tudi vsem udeležencem lanskega srečanja mnogo zadovoljstva, zdravja in delovnih uspehov v letu 1983.
Za odbor: Janez Horvat
OKNO
Pike hitijo ... Kam hitijo? Možgani v podzavesti govorijo: Pike, pike Vendar v obrate na delo hitijo.
Pike se počasi zgubijo, možgani pa za njimi hitijo, a ko stroji zabrnijo, zopet kaplje dežja po oknu škropijo!
Ana
aluminij 15
Elektrifikacija v Zgornjem Kašlju je bila v polnem zamahu. Bobi in Tedi sta 'bita zadolžena za postavljanje drogov za električni kabel j. Nekaj dni sta trdo delala, po končanem delu pa sta faiila nagrajena. Plačana sta bila po količini in 'kvaliteti opravljenega dela. Bobi je biil po fizičnem izgledu šibkejši od Tedija, zato so začeli pri njem.
»No Bobi, koliko drgov pa sl zakopal?«
»Trideset!« je škromno odgovoril Bobi.
Za svoje delo je dobil ustrezno plačilo.
Nato je bil na vrsti Tedi, ki je bil pravi orjak v primerjavi z Bobi-jem: »Koliko si jih pa ti?« Tedi je v sebi nekaj preračunaval in prešteval nato pa odgovorili: »Tiri!« Plačnik je presenečen ostrmel1: »Kako to, da samo tri, ko jih je pa Bobi trideset in poglej, kako šibak je?!«
»Že, že,« jie odgovorni! Tedi in se ponosno ozrl ina svoje delo: »toda poglejte, vsi Bobijevi drogovi gledajo iz zemlje... «
Kako rešujemo rebus in rebusoid________________________
REBUS: rešujemo od leve proti desni, in sicer tako, da uganjujemo, kaj predstavljajo posamezni deli rebusa. Po vrsti hrane črke na ta način dobljenih besed’ ali črkovnih kombinacij sestavljajo rešitev rebusa.
REBUSOID rešujemo tako, da vse črke, ki jih od besed odvzamemo, dodamo v istem vrstnem redu takolj za elementom, od katerega smo jlih vzeli... (odvzete črke so nakazane s številkami v oklepaju).
Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič» Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Albin Kopše — predsednik, Hedvika Pulko, Anica Majcen, Janko Krapša, Albina Ocepek, Franc Širec, Anton Kurlllč, Jožica Sabath, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. mg. — Tiska In tehnično urejuje: Ptujska tiskarna, Ptuj — Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3.100 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije pri IS Slovenije št. 421-1/172 z dne 24. oktobra 1975.
Res us
Močno žejen gost vstopi v 'lokal in sede za prosto mizo. Ker dolgo ni bii postrežen, glasno zajeda: »Na-a-a-tak-k-k-kar!« Hitro se pred njim pojavi možakar in na gostovo veliko presenečenje tudi sam jeola: »Pro-o-o-osim!« Gost mu ves zbegan in presenečen naroči pivo in natakar mu brž postreže z žaljenim. Čez nekaj časa prihrumi za sosednjo mizo hrupna in malo vinjena družba in zahteva natakarja. Isti natakar, ki je še malo prej jeclal, sedaj tekoče govori z gosti, kar silno ujezi jeclajočega gosta. Jezno zahteva obrazložitev od natakarja rekoč:
»Ko-o-o-oga pa vi za-a-afr-r-rkavate?« Natakar mu hudomušno pomežikne in s palcem pomenljivo pokaže na družbo pri sosednji mizi: »N-n-n-nji-i-ih!«
M. F.