Listek. 445 Pri dopolnilnih volitvah se zopet izvolijo gg Peter Grasselli, dr, Jožef Lesar, Ivan Navratil, Andrej Praprotnik, Simon Rutar, Feliks Stegnar, Luka Svetec, Jožef Suman, Ivan Vavrtl in Anton Zupančič, namesto kanonika prof. Mama pa g. Alojzij Tavčar. V imeni odborovem poroča nato ravnatelj g. Ivan Subic o načrtu novim pravilom »Matice Slovenske«, ki se po daljšem razgovoru vzprejmo neizpremenjena, samo § 8. se po predlogu g. dekana Ivana Vesela izprement takd, da se bode obči zbor skli-caval namesto v prvi četrtini v prvi polovici vsakega leta. Tristoletnica zmage pri Sisku se je praznovala dne" 22. m. m. v Ljubljani s primerno šolsko slavnostjo in ljudsko veselico. V spomin na to veličastno zmago sta izšla v posebnih knjižicah dva slavnostna spisa; prvega je v slovenskem jeziku spisal g. A. Koblar, drugega pa v nemškem jeziku g. P. pl. Radics. Obe brošurici sta okrašeni z dvema slikama in imata v dodatku nekaj pesmij, primernih prazniku. — Znani skladatelj g. A Foerster je pri tej priliki zložil iz narodnih pesmij »Kranjsko slavnostno koračnico«, ki je izšla pri Bambergu v Ljubljani. Krasno delo si je pridobilo neomejeno priznanje. Cena 60 kr. K prvemu sešitku slovensko-nemškega slovarja VVolfovega. bistre in. der Wassertrieb. — brdsko adj., rabi se tudi kot subst. svinjsko, brasko meso; z braskim si zabeljavajo. — brelek m. košček lesa, ki se deva v zanjko vojke, katero ima živina okrog vratu. — brijava f. grenki ukus, katerega ima ravnokar zavreto vino. — bubljdti: puran bublja, take glasove dela, kadar vozi »kočijo«. — cepič m. der Pfropfreis, a cepič m. der Dreschflegel; pri nas (Mursko polje) dela naglas natančno razliko. Jos. Freuensfeld. Prešeren v nemškem prevodu. ,,Oesterreichisch-Ungarische Revue" je prinesla v osmem letniku (1893) t. j. v 14. zvezka 2. sešitku v oddelku ,,Oesterreichisch-Unga-risehe Dichterhalle" na straneh 146.—148. nemški prevod nekaterih Prešernovih sonetov. Ker je ,,Zvon" doslej najvestneje zabeležil vsak nov pojav iz ,,preš(žrnoslovja", mislim, da mu ustrežem, ako ta prevod do pičice natančno prepišem ter mu ga pošljem v ponatisek Evo ga! Sonette von Fran z Prešern. Aus dem Slovenischen iibersetzt von Ludwig VValdeck. Wien. O Verba . . . O Ileimatdorf, Du liebster Ort auf Erden, O Vaterhaus, war' ich Euch treu geblieben, O hatt' ich nie, von "VVissensdurst getrieben, Verlassen Euch, um — ruhelos zu werden! Ich vviisst' es nicht, wie alle Hoffuungsbliiten Die herrlichsten, vom Gift der Tauschung sterben ; Ich glaubte noch an mich, miisst' nicht verderben, Ein Spiel der Stiirme, die im Innern wiithen ! Ein treues Herz und arbeitsame Hande — Das Heiratsgut der Jungfrau aus dem Volke — Sie hatten mich begliickt bis an mein Ende; Mein Lebenskahn war' stili dahingeschwommen, St. Marcus hatte vor der Hagehvolke Und Feuer mir mein Hab in Schutz genommen ! 44& Listek Ni z 11 a 1 . . . Ein Ritter war einmal, erzahlt die Sage, Der wusste eines nur von den Gebeten, In d en en Menschen je zum Himmel flehten, Doch innig betete er's alle Tage. Er starb, und aus dem treuen Herzen — siehe! Wuchs eine Rose auf, des Grabes Pforte Durchbrach sie, trug in ihrem Kelch die Worte Des treu'n Gebets: GegriiCt seist Du, Marie! So klingt zu allen Stunden meines Lebens Nur D i r mein Lieb, das liebefromm ergliihte, Nur Dir allein, sonst keiner Tochter Evens, Verzeih — noch flackert meines Lebens Flamme, Aus meinem Herzen aber, da erbliihte Die Rose schon aus ihrem Kelch: Dein Name! Bilo je . . . Als Gott den Zug nach Kanaan ihm befohlen, Da weihte Moses vollends sich dem Werke, Er lieh ihm seines ganzen Wesens Starke, Nach diesem ein en Ziele stand sein Wollen. Und als er das ersehnte Lan d erblickte, War alle Noth verschmerzt, in laut're Freuden Verwandelt alle Widerwartigkeiten, Entbiirdet schlug sein Herz, das hochbegliickte. Mein Ziel bist Du, das willensheiI3 ersehnte, Mir vvurde der Beruf, D ich zu besingen, Und diesem bleib' ich treu bis an das Ende; Und darf ich nur mein Aug' zu D i r erheben, O, dann ist alles Leid und alles Ringen Und aller Kampf vergessen und vergeben ! Zgodi se . . . (Sic! V izvirniku z leta 1847.; Zgodi se . . .) Im Reich der Mitte mag es wohl geschehen, Dass Glžiubige des Korans sowie Buddhisten, Brahmanen und die kleine Schar der Christen An einem Tag ein heilig Fest begehen; Dass jene dann in hochgestimmtem Jubel Und Schaugepraug' den Gotterdienst erfiillen, Indes die Christenschaft ihr Herz im stillen Gebet zu Gott erhebet, fern dem Trubel, Jiingst war Dein Nameiisfest, zum Spiel der Geigen Hatt' sich die Schar der Freunde eingefunden Uiid schwang zu D e i n e r Ehr den lauten Reigen ; Ich aber feierte den Tag in Thranen, Zum Himmel sandt' ich Wiiiische, tief empfunden, Fiir Die h empor, — ist doch Dein Gliick mein Sehnen ! (Konec prihodnjič.) Listek. 509 strani popolnoma odgovarjala intencijam in mislim pokojnega mi očeta, z druge strani pa tudi zadoščala duhu sedanje moderne glasbe. Kakor je znano, bil je pokojnik samouk v glasbi, pa je svoje popevke dal na-pisavati drugim, ki pa večinoma niso popolnoma umeli pravega duha njegove popevke. Jaz, ki sem slišal očeta samega popevajočega njegove pesmi, čutim se pozvauim in tudi obvezanim, podati narodu svojemu te popevke v tistem duhu, v katerem jih je avtor res zamislil. Ako torej slovenski narod želi imeti glasbena dela Miroslava Vilharja v novi, po meni urejeni izdaji, naj me blagovoli podpirati pri tem podjetji, zakaj brez njegove podpore bi nikakor ne mogel zvršiti svoje rodoljubne, pa tudi sinovske dolžnosti. Knjiga bode stala 2 gld., a more se tiskati samo tedaj, ako se oglasi dovolj pred plačnikov. Obračam se torej na rodoljube in prijatelje nepozabnega pokojnika, zlasti pa na vsa rodoljubna društva, osobito pevska, da mi pomorejo zvršiti to delo. Naročnina naj se mi pošlje najkesneje do dne- 15. avgusta. Ako bi se dotlej ne oglasilo toliko naročnikov, da bi bili tiskovni troški pokriti, povrnila se bode vsakomur doposlana naročnina. V Zagrebu, dud 10. julija 1893. F. S. Vilhar. »Slovenska stenografija«. O Bezenškovi stenografiji, katero je pred nekaj meseci izdala »Matica Slovenska«, prinašajo praški »Tesnopisne listy« jako pohvalno oceno; takisto laskavo se je izrazil o nji nemški »Correspondeuzblatt des konigl. steno-graphischeu Instituts zu Dresden«, ki je posvetil stenografiji pri južnih Slovanih poseben članek. — Bodi pri tej priliki še omenjeno, da je prof. Bezenšek nedavno priredil v Plovdivu tudi tretjo popravljeno izdajo bolgarske stenografije. Naš list utegne kdaj pozneje še govoriti o jugoslovanski stenografiji v obče in o domači slovenski posebe. Spominska slavnost Vodnikova na Koprivniku. Dne" 27. t. m. se bode praznovala na Koprivniku stoletnica koprivniške fare in zajedno se bode odkrila spo minska ploča Valentinu Vodniku, nje prvemu duhovuemuu očet. Vzpored je določen takd-le: 1) Ob 10. uri dopdldne vzprejem došlih gostov na Koprivniku; 2) ob 1/sll uri cerkveni govor č. g Janeza Ažmana, župnika gorjanskega, in potem slovesna sv. maša, pri kateri pojo bohinjski pevci; 3) po sv. maši slavnostni govor g. prof. Fr. Levca in odkritje spominske plošče, 4) skupni obed; 5) popdldne ob 4. uri odhod na Bohinjsko Bistrico; 6) v ponedeljek izlet k Savici. — Posebna vabila se ne bodo izdajala. — Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Bohinjski Bistrici. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj pošlje g. Bevcu vsaj do dne* 18. t. m. I gld. 50 kr. Slavnost se bode vršila pri vsakem vremeni. K obili udeležbi uljudno vabi odbor. Prešeren v nemškem prevodu. (Konec) Oči bi 16 . . . (sic! V izvirniku: Oči bile" . , .) Mein Auge folgte ihr, kam ihr entgegen, Mein Mund sprach nur voii ihr, der tugendsamen, Schrieb meine Hand, so schrieb sie ihren Namen, Und schritt mein Fufi, so war's auf ihren Wegen. Doch ich' verbot's: da bargen sich die* Blicke, Es liess der Mund die siifie Rede bleiben, Die Hand den lieben Namen hinzuschreiben, Der Fufi wich scheu vor ihrem Weg zuriicke. 5i° Listek. So rang ich mit der hoffnungslosen Liebe, Die nicht erloscheu will in meiner Seele — Geziigelt glanbt' ich diese Flammentriebe. Umsonst! in solchem Kampfe gibt's keiu Siegen, Hin iiber Berg und Thal und Wall und Welle Schvvingt sich die Sehnsucht auf, zu ihr zu fliegen ! Kad dr . . . (Sic! V izvirniku; Kadar . . .) Dem Kranken, der des Tods gevvisse Beute, Versagt der Arzt nichts mehr, er duldet gerne, Dass man die bittere Arznei entferne, Dem armen reiche, was ihn sonst erfreute. Und tobt ein wilder Sturm im ofPnen Meere, Und kann ihn Steu'r und Ruder nicht bezwingen, Dann sinkt des SchifFers Hand — was soli sein Ringeu ? Er gibt den Wogen preis die schvvache Fahre. Hinweg, ich trink' nicht mehr vom bitteni Becher! Entfesselt seid ihr wieder, frei, Gedanke Und Sehnsucht — bin ein todesmiider Zecher. Geniefit im vollen Zug der fliicht'gen Stunde, Berauscht euch an dem iibersiiCen Tranke, Bis mir das Herz zerspringt, das todeswunde ! Odpori o . . . (Sic! V izvirniku: Odperlo . . .) Weun sich dereiust am Tag des Weltgerichtes Des Himmels Glanz erschlosse den Erkor'neu, Und trafe auch ein Strahl nur die Verlor'nen, Auf dass sie schauten in das Reich des Lichtes: Ein Uebermafi der Siihne \var's — erblasste Der Holle Qual denn nicht vor jenem Blicke, Der die VerstoCnen, in dem fremden Gliicke, Mit allen Schmerzen des Verlusts erfasste? Und doch — ich sah den Himmel ihres Blickes Eutgegenstrahlend ihm, dem Auserkor'nen, War Zeuge seines namenlosen Gliickes ; Dies Bild wird ewig mir vor Augen bleiben, . Ein Damon, vvird es ruhlos den Verlor'neu In der Verzweiflung fitistern Abgruud treiben. Slovdncara . . . *) Dein Dichter widmet einen Kranz dem Volke Aus Liedern, die in mancher Leidensstunde Erbliiht auf seines Herzens tiefstem Grunde, Dem Thau entriickt der milden Himmelswolke. Kein sonnig Eden, wo die Blumen sprossteu, Nicht milden Zephyrs Hauch, was sie umvvehte, *) Magistrate des Sonettenkranzes. — Opazka prelagateljeva. Listek. 5" Sie wuchsen auf an fest umschloss'ner Statte In rauher Heimat, wahrend Sttirme tosteu. So schossen sie empor aus Herzenswunden, Und Thranen nahrten sie, nicht unbeschadet: Ihr Farbenschmelz erstarb in dunklen Stunden. Verzeih — so blieben sie denn bleich, die armen, Bis sie ein Strahl aus Deinem Aug' begnadet Und sie zu froherm Triebe lasst erwarmen. Mislil sem, da sodi ves ta prevod v „Zvon", ker je „0esterreichisch -Ungarische Revue" malo razširjena pri nas, a častilce Prešernove, katerih je gotovo mnogo med „Zvonovimi" čitatelji, zanimlje izvestno vse, kar se dostaje Prešerna. Podal pa sem prevod brez komentara ; naj se vsakdo sam ž njim naslaja ali pa naj ga obsodi. Kako si je prelagatelj olajšal težko sonetsko tehniko, to itak zapazi vsakdo v prvem hipu ; v oči bodeta tudi slabo umerjeni graues: »Dass Glaubige des Korans sovvie Buddhisten« in slaba stika : »Freuden-Widerwartigke;ten«. Vsekakor pa nas naudaja ta preloga s ponosom, ker nam kaže, da se vidi Prešeren vreden prelaganja celo Nemcem leta 1S93.! V, B. Nekoliko slovenskih priimkov z Goriškega. Bajt, Baskar, Basa, Bašin, Batič, Bavdaš, Belin, Birsa, Bizaj, Blažon, Bone, Boškin, Brajda, Bras, Bratina, Bratuš, Brdon, Brlot, Budal, Budin, Bune. — Cej, Cejau, Cigoj, Carga, Cargo, Cebron, Cedermas, Češčut, Cibej, Cičigoj, Čigon, Crnigoj, Čubej, Cučat, Čujec, Cufar, Coha. — Droč, Drole, Drufovka, Durjava. — Fikfak, Foreščin. — Gulin. — Habat, Hadolin, Hlede, Hmeljak, Hojak. — Jakuliu. — Kabaj, Kermolj, Kodre, Kodrmac, Kofol, Koglot, Kokeš, Konovec, Koron, Košuta, Kravos, Krkoč, Krnik, Kros, Krpan, Krštan, Kuštrin. — Legiša, Lejou, Lozej. — Madon, Maligoj, Mara, Maraž, Markuža, Mikluž, Mišigoj, Mrmolja, Molar, Mužiua, Mužulin. — Nanut, Nardin. — Obleščak. — Paglavec, Pagon, Pahor, Paljavic, Pangos, Paškulin, Perat, Perdih, Perin, Pertot, Peršolja, Poberaj, Poje. — Radikon, Rahulin, Ručna, Rukin, Rustija. — Saksida, Saražin, Sardoč, Sfillgoj, Sini- gajda, Sinigoj, Skok, Spačal, Sekli, Semolje, Skarabot, Skole, Škrk, Šterlinko, Stolfa, Štubin, Štucin. — Taboj, Toroš, Toškan, Trčon, Tribučon, Troha, Tronkar, Turelj, Tušar. — Urdih, Ušaj. — Vižiu, Vuga. — Zgaga, Zbona, Žigon. Fridolin Kavčič. »Matica Hrvaška« je imela dud 2. m. m. svoj obči zbor. Predsednik, prof. 7. Smičiklas, spominjal se je v svojem nagovoru pokojnih odličnih članov Lopašiča, Bogo-viča, Tomiča in dr. Poglediča, nato pa je tajnik Ivan Kostrenčic' poročal o društvenem delovanji lanskega leta. Iz njega obširnega poročila posnemljemo, da se knjige »Matice Hrvaške« za leto 1893. že tiskajo in da izidejo okolo Božiča, če ne bode posebnih zaprek. Bode pa jih okolo dvanajst, med njimi te-le: Kišpatičeve ,,Ribe", drugi del Vallejeve ,,Zgodovine srednjega veka", Kuhačevi ,,Glasbeniki in glasbeni improvizatorji ilirske dobe", druga knjiga ,,Shk iz svetovne književnosti", obsezajoča ruske pripovedovalce iz peresa dr. Srepla, Vodopičeva povest ,,Marija Konavoka" in Lepusičeve ,,Bo-sanke" (štiri povesti iz Bosne). Mimo tega bodo zastopani tudi starejši pisatelji, u. pr. Tomic\ Kumičic' in morda kaj novih. ,,Matica" izda" nadalje prvo knjigo izbranih del Bogovičevih, začne izdajati slovansko knjižnico z dvema povestima iz ruščine, takisto izda prvi del zgodovine grške književnosti, katerega je spisal dr. Musič. O Božiči izide prvi zvezek prevodov novodobnih klasikov, in sicer Miczkievviczev ,,Pan Tadeusz" v prevodu dr. Maretiča. Skrbelo se bode, da čim prej izide tudi Dantejeva ,,Božja komedija« v prevodu Buzoličevem. Vrhu tega se pripravljata Klaičeva ,,Hrvaška pesmarica" in izdaja hrvaških narodnih pesmij. — Društveno imeuje „Matice Hrvaške" znaša brez hiše