štev. 19.
V Trstu, v torek I. decembra 1908.
Leto L
PROSTA VODI POT K
NAPREDKU
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV
l'i< dnisl v« so, nahaja v Trstu ulica, Boschotto, o - Telefon 1570.
I |inwis1\< Dunaj V.ftZentngasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Ncfriinkinina pisma se ne sprejemajo. Rokopisi sc, ne vračajo.
Naročnina za celo leto W,40 K za pol leta +.70 K.
INizaiiicziia štev. IS vin.
Železničarjem na Kranjskem!
Dne 14. decembra t. I. se vršijo volitve v kranjski deželni zbor po novem volilnem redu, katerega so skovali kranjski liberalci in klerikalci, v korist klerikalizmu veleposestvu in proti delavskemu sloju, in v prvi vrsti proti socialni demokraciji.
Liberalna, in klerikalna stranka sta ponovno javno, tudi v deželnem zboru trdili, da se bojujete za splošno in enako volilno pravico s proporcionalnim zastopstvom. .Hi kaj ste storile sedaj ! Zakrivili ste neodpustljivo politično izdajstvo nad delavsvom, prodali so ga in zatajali toliko hruli m no polec/or unji' za splošno in enako volilno pravico. Ustvarili so »splošno* kurijo, tako da imajo sicer v tem razredu dosedanji uerotilci pravico, udeležili se dežcluo-zl/orskih volitev. Toda, zelo dvomljiva je ta pravica, kajti poleg njih, ki imajo glas samo v tej kuriji, imajo volilno pravico tudi vsi oni, ki so že izvolili svoje poslance v veleposestniški, mestni ali pa kmetski kuriji. Mesto dali delavstvu popolno motnost, da si /zvali svoje zastopniki’ v deželni zbor, jim je kranjska Uberul no-kte-rihalna koalicija s lem luko:.ranim pluritetnim sistemom oteškožila, s podeljeno jim roli!no pravico tudi res nekaj doseči. Liberalci so se pobratili ali bolje prodali klerikalcem za dva mestna mandata. Sklenili so mej seboj koalicijo in ta koalicija se je prodala popolnoma kranjskim nemškim veleposestnikom : dovolila je samo pedesetoricl njih 10 mandatov,.///// dnla r ■okc moč, du preprečijo zuuuprej rsako ro-lilno reformo, ki jim nebi zagotovila nezaslišanih predpravb-. dočim ni pr,v ščila razredno zavednim slo zenskim delavcem niti enecia notivena mandata.
Žrlozuirarji !
Menda se Vam ne bodo težko odločiti, za katero stranko boste v volitvah nastopili in katere može boste tudi volili v deželni zbor. Dokazov imate na razpolago, kako so meščanske stranke zastopale Vaše koristi, Povsod so Vas zamotavale, in na merodajnih mestih izdajalski teptale V a Se zahteve po človenskem življenju. Nepozabno Vam ostane v spominu, kako nesramno so Vas ti skupni zastopniki kapitalizma prezirali v državnem zboru. Uvideli ste, da Vam jo ostala zvesta edino le Vaša stranka, prava delavska stranka, to je socialno-demokratična stranka.
XrU‘xiii(*iirji! Volile !
Dne 1-1. decembra protestirajte proti temu nasilju. Odgovorite kranjskim združenim meščanskim političnim sleparjem, da Vas je več nego se njim dozdeva. Protestirajte proti neenakosti. na katero Vas je obsodila ta liberalno pobarvana klerikalna kranjska klika in s svojimi glasovi obsodite njih fanatično sovražtvo proti delavstvu in ob jednem proti železničarjem kot; delu celokupnega prolet.ari.jata. Vaš protest bode, tem veličastnejši, tem uspešne.ji v proti združeni kranjski, vsem delavskim interesom .sovražni buržoaziji, čim številneje boste prišli na voliše in čim več glasov boste združili na svoji- socialno-domokratične kandidate, na somišljenike in tovariše onih boriteljev v državnem zboru, ki so za Vas izvojevali vsaj polčloveško življenje.
Kdor se noče slepo vdati klerikalizmu, ta mora ili na volišče in pokazati, da ni še zamrla v njem misel po osvobojonju od klerikalizma, ki žuga kulturi, napredku in s tem tudi obstanku našega naroda. In oni možje, ki bodo v prihodnjem deželnem zboru nato delovali, so kandidatje jugoslovanske soeialno-de-mokratične stranke. Le ti so sledeči :
Za mesto Ljubljana:
Utl»in Kristan.
pisatelj v Ljubljani.
V’ ljubljanski okolici:
JoNi|> IVI rlc,
strojevodja v Ljubljani.
\ okraju Radovljica, Kranjska gora, Tržič:
Franr Bsirll.
upvavitelj, načelnik okrajne bolniške
blagajne v Ljubljani.
V okraju Kranj, Škofja Loka:
Josip Petrič.
strojevodja v Ljubljani.
V okraju Vrhnika, Logatec. Idrija. Cerknica:
Ivan Sl ra us.
poslovodja in obč. svetovalec v Idriji.
V okraju Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož:
Josip \ovak.
železničar v Spodnji Šiški.
V okraju Litija, Višnja gora, Radeče:
Mihael Čohal.
vodja kous. društva v Zagorju.
V okraju Kočevje, Ribnica, Vel. Lašče, Žužemberk:
Frane ISarll.
upravitelj, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
V okraju Metlika, Rudolfovo, rrnonielj:
Frane Seli i 1‘free.
skladiščni mojster v Rudolfovem.
\ okraju Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje:
Klhiii [{ristnn.
pisatelj y Ljubljani.
V okraju Kamnik-Brdo:
lOtInn !' rislau.
pisatelj v Ljubljani.
Deželni roli/ni odbor.
Ktera stranka je stranka železničarjev ?
Velika l očina onih železničarjev, ki še niso organizirani, je v zadregi, kateri organizaciji naj pristopi, da bi bilo za njih bolje. Po sluša jed nega in druzega, čita glasilo te in druge stranke : povsod med in mleko. Kam se tedaj obrniti, kateremu verovati V In če se res prav dobro ne pouči o velikanskem nasprotju takozvanih meščanskih delavskih organizacij, bodisi krščansko socijalnih ali pa liberalno nacionalnih nasproti organizacijam socialno-demokrat.ične stranke, in se ne prepriča, kak cilj imajo zastopniki meščanskih strank v državnem zbor, ta se v svoji sodbi o teh strankah prav gotovo zmoti in je nevarnost, da si izvoli za zastopnika svojih interesov, ne onega, ki ga jedino more zastopati, nego onega, ki njegovih interesov nikakor ne more zastopati.
Kak cilj pa imajo meščanske stranke V Citaj njih širokoustna glasila in prepričal se boš, da ne najdeš v njih prav nikake smeri, ki bi mogla biti tebi železničarju in proletarcu v korist.
V teh glasiliš ne dobiš ničesar, kar tiče tvojo mizerno gmotno stanje: odpor najdeš povsod, kjer gre za kako socialno reformo, ki bi mogla nekoliko odpomoči tvoji bedi. Seveda imajo vse te stranke svoje obširne programe, po katerih se pa nikdar ne ravnajo. Tudi jih tako hitro spreminjajo, da človek sploh ne more priti do nikakega zaključka, kaj pravzaprav hočejo. Krščanski soeijalei imajo kar dva programa ; jeden teh obsega zahteve meščanstva, ali bolje rečeno kapitalisov in podjetnikov, drugi pa je sestavljen za delavstvo in osebuje njega zahteve. To je torej strank i. ki zna služiti dvema gospodoma, katerih j-den zehteva črno drugi pa belo in zna obema ustreči. Resnica je le jedna namreč, ta da so krščanski
socialci in nacionalci več desetletij zastopali malo meščanstvo, klerikalci veleposestvo in male posestnike, liberalci pa voleindustri.jce in kapitaliste. Vsi pa so se zjedinili o vsaki priliki proti delavstvu, da so ovirali vsak njegov gmoten in tudi duševni napredek.
V državnem zboru so se krščanski socialci združili s klerikalci v jeduo državno stranko, ki tvori v društvu z liberalnimi in naei.jonalnimi zastopniki skupnega sovražnika proletarcev. V političnih in gospodarskih vprašanjih nastopajo združeni zoper delavstvo in za kapital in vsako glasovanje bodi v deželnih zastopstvih ali pa v državnem zboru, kaže sovražtvo proti delavskemu sloju. Tudi krščanski socialci, združeni s klerikalci, so danes zvesti in odkriti zastopniki kapitala ter’nimajo niti najmanjše dobre volje, zavzemati se za delavske koristi. Kaj krščansko socialni gospodje mislijo o delavcih, je jasno povedal največji krščanski socijalist avstrijski, dunajski župan Luoger, ki je dunajske delavce imenoval ničvredneže in «ksindel». Njegov oproda pro-sluli Biclohlavek je delavce sicer prišteval ljudem, katerim se zato slabo godi, ker ves svoj zaslužek zapravijo in' ga poženejo po grlu. Pa še več drugih krščanskih politikov se je podobno izrazilo.
Ali vendar vsa ta gospoda danes hoče imeti delavstvo na svoji strani. Ze šestdeset let se to delavstvo .poganja, v ojčinali, v deželah in v državi za različne ekonomske in politične interese, ali do Badenijeve volilne reforme se ni razven poslancev Pcrnerstoi fčrja in Kronaice/tra nikdo za nje zmenil. Prepustili so jih njihovi usodi, ki jih je nsusmiljeno tlačila.
Jasno je torej in lahko razumljivo vsakemu, zakaj se meščanski; stranke danes toliko potegujejo za delavstvo. Rabijo jih v volilnih borbah za volilne voličke, rabijo, jih .za denuncijante v varnost kapitala in za krumir-ske organizacije, katere imajo služi/i jedino le podjetništvu, ki je in ki ne more biti drugačno | nego delavstvu sovražno.
V naših slovenskih krajih nam je najlepši dokaz «Pi'omet.nazveza> in pa Narodna delavska organizacija*. «Prometna zveza je past krščansko-socialnega kroja, pobarvana s slovenskimi narodnimi barvami, v katero naj se lovijo železničatji po Kranjskem in po štajerskem v parado internaciolnega podjetništva. »Narodna delavska organizacija* pa je posle , dica presenečenja tržaških slovenskih narod, njakarjev. ki so o priliki zadnjih deželnozbor skih volitev uvideli, da sc jim majejo tla. Zato so si izmislili organizacijo, ki naj se oslanja na samo navdušenost za slovensko narodnost na tržaškem ozemlju. Z velikim Haskom je ta stavkolomna družba posegla tudi med žalez ničarje. Sličnih organizacij imamo povsod, in tinancijalno niso nikdar v zadregi, ker so ravno organizacije onih, ki imajo jedi ni od njih koristi. Z denarjem kapitalistov se plačuje za propagando takih organizacij in kapitalisti plačujejo one najete ljudi, ki se, bodi iz zaslepljenosti, nevednosti, iz zlobe ali tudi iz samega štrebarstva nujajo za polnitev njihovih globokih kapitalističnih 'vreč. In časopisje teh črnili in stavkolomnih, takozvanih «rmnenih» organizacij 1 .leti se morda ono peča z delavskimi interesi ? Da, sipljejo pesek v oči s praznim govorjenjem in polna so jim usta samih sladkih pen. Glavni smoter vseh takih glasil pa je, grditi pravo delavsko socialno-demokratično stranko.
Dočim so te organizacije po najetih šarlatanih obl.jubavale delavcem vse dobrote, so meščanske stranke v državnem zboru .solidarno nastopale proti njim. jim skušah- vzeti koalicijsko pravo, kovali zakone za varnost stavkolomeev in tlačili vsak predlog, ki je zahteval izboljšanje njihovega gmotnega siania.
Tudi predlog Dr. Ellenbogna za JO milijonov v prid železničarjev je padel vsled nasilja združene »meščanske koalicije*. \' svojih , organizacijah pa jim dajo videti, kako se za njih potegujejo in vlagajo spomenico za spomenico.' češ. poglejte nas. kako nam je vaš blagor na srcu. Postranska stvar je. kaj spomenica obsega ; tudi je postranskega pomena, če s z njo kaj doseže. To je prah v oči delavstvu, ki ga na tak in sličen način izrabljajo meščanske stranke v svoje sebične namene v službi kapitalizmu.
Železničarji so tedaj popolnoma na jasnem, kako stališčo morajo zavzemati proti meščan škili strankam. Te stranke so jim neodkriti zavratni sovražniki, ki jih z mamljivim, izdajalskim nasmehom zvabljajo v svojo past v svoje črno ali rumeno lisaste organizacije, da jih tam vporabljajo kot janičarje v varovanju današnjega kapitalističnega sistema.
Prava delavska stranka se je kazala, odkar obstoji, socialno-demokraična stranka, ki je že dolgo vrsto let gledala in čuvala interese železničarjev in delavstva predno se je ; bodisi katera meščanskih strank zanje sploh zmenila. Kar imajo danes železničarji pribolj-šatiega. imajo zahvaliti jedino svoji socialno-desmokratični organizaciji. Ta ni še dala povoda, dvomiti o njenem odkrisosrčnem in vestnem delovanju za njihove koristi in ima v zgodovini svojega razvoja in delovanja pokazati toliko slavnih zmag. da obsenčijo vsa lažnjiva obrekovanja njenik nestrpnih sovraž-kov. Dostikrat pa so železničarji že bili za-peljani od onih brezvestnežev, ki niso spoznali svojih lastnih interesov in so drvili nepremišljeno ali pa z izdajalskimi nameni za jedno ali drugo meščansko stranko. In kdo je kriv, če organizacija ni dosegla še vsega, kar je železničarjem nujno potrebno V Ravno ti brezvestneži in oni nemarneži. ki menijo, da je mogoče živeti tudi brez organizacije. Brezvestneži ovirajo organizacijo pri njenem delu, indifirentje pa jej otežuj o svojo moč, katero bi morali dati organizaciji že iz hvaležnosti, da uživajo toliko in »toliko plodov njenega neumornega delovanja. Tudi zadnji uspeh so-cialno-demokrafične organizacij«' dokazuje najjasneje, d;t le ona sama more zastopati in čuvati interese železničarjev in da pomenja vsako druženje z meščanskimi strankami, boj proti samemu sebi. Le socialno-demokratičnti stranka jim jamči za tak nadaljni napredek njihovega gmotnega in moraltmga razvoja, kakor jim ga je železničarska organizacija do sedaj nujaia in vsako zavajanje od te organizacije od vzajemnosti celokupnega delavstva in od soci-jaluo-demokratičn«' stranke ni nič družega nego podlo sleparstvo.
Št nedaj o dolenjskih železnicah.
Nobena prošnja, nobena pritožba od strani uslužbencev na teli progah nič ne pomaga. Kolikokrat smo že javno kritizirali azijatske razmere, ki tukaj vladajo, ali generalno nad-zorništVo avstrijskih železnic se še ni zmenilo, (ipspodje na Dunaju si pač mislijo, kaj se hočemo brigati še za Dolenjce, saj imamo z drugimi železnicami dosti opraviti. Tako so ta mošnji uslužbenci prepuščeni popolnoma milosti in nemilosti železniško uprave, ki jih izrablja prav do mozga. Ker so bili do danes zastonj vse pritožbe, bodemo morali najti drugi pot, po katerem naj s«' odpravijo te neznosne razmere. Treba bode spregovoriti našim poslancem v državnem zboru par resnih besedi in tako morda prisiliti generalno nadzorništvo avstrijskih šeleznic, da. nekoliko bolj pogleda v to gnjilobo.
Promet na teh progah je tak, da mu ga menda ni jednakega v celi Avstriji. Pred 15 leti je bila otvorjena proga, in promet j«' porasel gotovo za 150 odstotkov. In čuditi se mora vsak, kako more danes opravljati vso železniško službo manj osobja, nego ga je bilo takoj s početka, ob otvoritvi. Razumljivo je, da. to ne gre drugače, nego z brezmejnim terorizmom, s katerim postopa železniška upraVa po svojih eksponentih. Saj glavno je za nje, da so zadovoljni akeijonarji z dividendami, ker je železnica seveda radi njih zgrajena. Neodpustljivo pa je, da kontrolni organi, ki menda niso ruti-lerijnhio (V) interesirani pri železnici, morejo dopustiti, da se promet vrši pod pogoji, ki nasprotuje vsem varstvenim predpisom.
Služba postajnega, sl.rojevnega in spremnega'osobja znaša redno nepretrganih 18 ur. Postaje so že za današnji promet popolnoma nedostatne in povsem premajhne. Kdo s«' zmeni zato, da to ne more nikakor dalje z otvoritvijo piroge Trebnje- Šent,- .lanž. Uslužbenci so sc potrudili. da prepričajo železniško upravo o ne-dostatnosti vseh prometnih sredstev, in o nevarnostih, ki jim dan za dnevom pretijo. Nihče jih ni slišal. Postali so vsled tega apatični proti
vsemu in prav brez vsakega zanimanja, popolnoma mehanično opravljajo svojo službo. Udali so se usodi, in pričakujejo, kaj jim prinese prihodnjosr. Postali so takorekoč mrtvi stroji, in delajo, j dokler no padejo kot žrtve neusmiljenega kapitalizma. N'č več ne govorijo in se ne pritožujejo: govorili bodo dogodki sami. ko bode prgkasno.
Železniška uprava menda čaka z reformami, dokler plača nekaj ti stotisočakov odškodnine: še-le potem si- spnmetijo odgovorni faktorji, kakor po navadi.
Mnrskaj bode treba reformirati, ako železniška uprava hoče, da bode promet na teh progah tak, ki bode vsaj deloma odgovarjal varnostnim predpisom. Težo posameznih vlakov je treba znatno znižali : število voz pri istih se ima skrčiti na maksimalno 52 osij in sic-ei brez izjeme: novih rednih vlakov je treba upeljati; proga se mora temeljito revidirati in znatno je treba pomnožiti osobje vseh kategorij. Dokler se vsega tega ne stori, uslužbenci tudi odklanjajo vsako odgovornost za posledice, kijih morejo povzročiti vsi ti nedostatki, bodisi na škodo njih samih, železniške uprave ali pa občinstva. Poskrbeli pa bodo še, da o vsem tem pride do razgovora v državni zbornici, kjer naj se v zadnji inštanci razkrinkajo velikanske nemarnosti na teh progah velike A v strije. Menda se potem generalno nadzorništvo avstrijskih železnic vendar ojunači, da napravi konec umazanemu dobičkarstvu akcijonarjev in še umazainjšemu podkupljevanju kontrolnih organov, kar edino vzdržuje te za Avstrijo prav sramotne razmere.
Za danes se še nismo spustili v potančno-sti ; če s«> naše nade ne uresničijo prav v kratkem in se ne opomore neznosnemu stanju, hočemo podati občinstvu v svojem glasilu natančno sliko upravljanja na teh železnicah, in hočemo pokazati javnosti v pravi luči umazani kapitalistični izkorišiVvalni sistem, ki sramotno vlada na dolenjskih železnicah. Marsikomu to ne bode prav, toda preveč nesnage je tu in ta Avgijev bije v je treba vendarle enkrat očistiti.	—t.—
Nepristnost generalnega ravnateljstva
južne železnice in pa tržaški ljudski tribun Jaklič.
Vsakemu železniškemu uslužbencu je dobro znano, da je pristranosti železniških upravnih funkcijonarjev povsod dovolj in se prikazuje v svetli luči o vsaki priliki Pri avanziranju so merodajne takozvune kvalifikacije, če mož zasluži, da gre eno stopnjo naprej. Klečeplastvo ima pri gospodi veliko dobrih učinkov ; bolj ko se uslužbenec liže in bolj agilen denunci-jant je, preje dobi »zaslužni* križec in s križcem »zasluženo* višje mesto. Tak človek pri železnici more imeti vse slabosti nad seboj : na t«* železniška uprava ne gleda, ker jej službo špijona opravlja vestno, če ne radi druzega, že iz strahu, da ga sicer poženejo iz službe. Takemu špijonu in podrepniku železniške uprave se ne more zgoditi ničesar slabega On sme v javnosti početi kar sc mu ravno poljubi. Lahko napada svoje tovariše z noži, jim preti z uboj-stvom, jih zmerja s poljudnimi epiteti, i t. «1., nikdo se ne gane, ker s špijonstvom si je pridobil toliko zaslug pri svojem gospodarju, da ga ceni nad vse druge najpošicnejše njegove tovariše.
Kadar železnica sprejema človeka v vrsto svojih uslužbencev, zahteva od njega nravstveno spričevalo, ki mora potrditi, da je kandidat brez najmanjše sodnijske kazni. Ce jo uslužbenec zamolči, ga zadene kasneje težka kazen, da ga železnica takoj odpusti iz službe. Trebil mu je prošenj na različne višje instance ki naj mu prestopek ali pregr«‘šek oprosti ; še-le tedaj je varen na svojem mestu. Seveda tudi tukaj ni povsod jednako, da zdelo bi se, pri nekaterih za železnico zasluženih uslužbencih ravno nasprotno.
Človek si v takih slučiijih mora misliti: večji falot si pri železnici, tem več kredita imaš. Drugače si pač ne dajo raztolmalčiti nekateri kričeči slučaji pristranosti, s katero postopajo železniške uprave. Imamo uslužbencev, ki so bili odpuščeni, da sami niso vedeli zakaj. Vsaka malenkostna žalitev največkrat upravi zadostuje, da se iznebi kakega nadležnega* socialnega demokrata, ki »rogovili* s t.o »sitno* socialno-demokratično organizacijo mej svojimi tovariši. Na vsako besedo se posluša, ki jo izreče tak uslužbenec, vsak njegov korak se premeri in polenti, se mu mečejo pod noge od vseh strani.- da bi pni, in da bi se ga uprava iznebila kot človeka, ki je nevanm koristim železnice. Ceje pa uslužbenec zmož«'n delovati nasproti razvoju socialne demokratične organizacije in posebno, če je celo jedcu teh višjih v kaki krumirski zadrugi, potem se mu
ni treba bati neprilik, ker postal je ljubljenec kapitalistične izkoriščevalce družbe. Če se je pa mož tudi sam odlikoval v krumirstvu, tedaj pa pride v zlato knjigo, kjer mu ostane trajen spomin za njegove.zasluge.
Tak ljubljenec železniške uprave j«* tržaški ljudski tribun danes Jaklič. Mož je bil v Ljubljani pri železnici in se je izkazal zaslužnega za vrečo železniških kapitalistov. Iz Ljubljane se je moral umakniti, ker je radi kaznij, katere je ta nesrečnež prestal, želez-niška uprava bila prisiljena, ga poslati kam drugam, kjer ga javnost ne bode tako poznala in kjer jej v svoji lastnosti kot »vesten čuvaj* nad železničarji mogoče še več koristi nego v Ljubljani. Ne z namenom, da žalimo morda Janeza Jakliča, nego jedino zato, da uslužbenci poznajo še v vetji luči pristranost, in različno mero, s katero generalno ravnateljstvo deli svojim uslužbencem dobro in budo. V Llubljani Jaklič ni mogel več obstajati, imel je že takrat štiri sodnijske kazni na hrbtu, mej temi tri težke zločine radi težkih telesnih poškodb oziroma radi nevarnega pretenja proti varnosti časti. Prišedši v Trst. je tudi tukaj pokazal, da ni še pustil svojih starih navad in nadaljuje prav konsekvetno svoje delo : njegova kazenska karta se j«' že pomnožila za dva prestopka radi varnosti proti časti, ostalo ga pa še čaka. Mož je presedel vsega skupaj nad devetnajst, mesecev ječe. In kaj pravi k temu železniška uprava? Dobro se jej zdi, da ima človeka, ki jej v slučaju pasivnega odpora ali pa kake druge »nesreče* pripelje saj nekaj krumirjev. Dasi je njegovo postopanje in vedenje naprain tovarišem bodi v službi na postaji bodi izven službe, naravnost škandalozno, generalno ravnateljstvo niti z mezincem ne migne in Janezu Jakliču sc ne sme skriviti niti las. Postal je nedotakljiv, torej pravi ljudski tribun in smeje se radosti.
/iClezniška uprava pa se smeje delavcem, ki jih je ta zaslužni železničar in ljudski tribun prav po barabski napal, jih opraskal, ali jim raztrgal obleko ter jih konečno še prav po jakličevo ozmerjal. Tam na inšpektorati« in pa gori na Dunaju pa si menda gospoda mislijo : le po njih, saj so socialisti.
Prepričani smo, če pojde tako naprej, bo demo v kratkem čuli, da je tržaški ljudski tribun in železniški uslužbenec Janes Jaklič, dobil zaslužen križec in bil tudi povzdignjeni v višji stan ....
Dopisi.
Pristav Šulgaj na južni železnici v Ljubljani
j«' jako čuden patron, bivši lemenator, je danes najradikalnejši narodnjak (slovenskega poko-Ijcnja),-kar se seveda popolnoma, strinja z njegovim članstvom v društvu »Reichsvei cin deutseher Eisenbahner««, katerega duševne vodja je železničarjem dobro znani nemški radikalec Dr. \Veifner. Vse te kameleonske barvi* pa mu še ne zadostujejo in si j«> v naj-novejšem času poiskal novega posla, ki mu pa najbrže ne pomore do željenih lavorik. Mož? je postal Jakličev agitator,agitator tistega Jakliča ki ga pošten železničar sploh ne pogleda, in za to rev še hoče g. šulgpj na južnem kolodvoru propagando delati. Prvi poskus se je ponesrečil in morda bo s sledečimi ravno tako. kajti ljubljanski železničarji poznajo tako Jakliča kakor Mtlgaja in	jih vedo ceniti	po	njih vrednosti.
Pač pa je	ena kategorija,	ki	sodi prav	dobro
v Jaklič-Ribnikar-jevo kraljevsto in katero jim tudi rade volje prepuščamo, to so uradniki, ki so edin pripraven faktor za Jakličev rep. gosp. Malgaj, na	tem polju je dela	za vas in	to je
tudi edino	dejo, za katero	ste	zmožni.
N. D. O. pa iskreno čestitamo k najnovejši pridobitvi.
Seveda opominjamo tem potom zadnjikrat gosp. Sulgaj-a k pameti, to se pravi da opusti v službi vsekako agitacijo, ker bi mu sicer posvetili nekoliko več pozornosti v stvareh, v katerih ni podkovan.
kSodruge pa, ki bi jih g. Šulgaj nadlegoval s svojimi neslanostmi, prosimo, da to takoj naznanijo zaupnikom organizacije, ki bodo uže potrebno ukrenili, da se ta junak pomiri.
Socijalno-demokratična organizacija mu je bila baš dobra takrat, ko mu ju pripomogla do novih hlač, sedaj mu jo Jaklič važnejši. Kar smo pevedali tukaj g. šulgaj-u, velja tudi za druge njegove tovariše. Za bodoče čire si pa bomo zapomnili zvestih ? zaveznikov ter jim pravočasno dali zasluženo brco.	t.
Obrekovalci v Ljubljani so pojav plodono-snega, delovanja najraznovrstnejših »narodnja-1 kov*. Le žal. da se mora vedno le ubogo parit pred sodišče vlačiti, med tem ko se pravi provzročitelji šopirijo po ljubljanskih ulicah. T.o žalostno poskušajo je moral napraviti tudi ju-žnoželezniški čuvaj Štefan Terne, ki ni znal
svojega jezika brzdati in je bil sodr. Petrič primoran dati možu prilike, da mu pred sodnijo dokaže njegovo sleparsko početje, ki ga baje uporablja napram našim elanom.
Obtoženec, ki je vsekakor pomilovanja vreden, je skušal pred sodnikom vse utajiti, kar se mu pa vsled izpovedb zaslišanih prič ni posrečilo. Trditve, da je sodr. Petrič največji slepar v Llubljani in sodr. okarjanee njegov tajnik, ni mogel dokazati, in sodnik Dr. Bidovec. ga je zato nečedno trditev obsodil ra štiri dni težkega zapora, poostrenega z enim postom in v plačilo naraslih stroškov.
Černetu se je sicer čudno zdelo, da sodnik njegove trditve ni kar meni nič. tebi nič upošteval, poučil pa se je v tem slučaju lahko, da se ne sme ljudem časti krasti, in če je človek tudi v to zapeljan po raznih sleparskih i prijateljih železničarjev. Ta slučaj bodi mo-meiito tudi za druge dolge jezike, ki se od časa do časa pojavljajo, menda v zahvalo za požrtovalno delo posameznih sodrugov.
Pamet železničarji, iti brigajte se rajši za izpolnitev svoje organizacije, ki danes še ni popolna.	—t.—
Skladišni delavci u Gorici južna železnica), opravjalo še vedno 86 urno službo. Ko so celi dati v skladišču prenašali bremena, nakladali in razkladali vozove, morajo oni. ki so določeni za prenašanje prtljage na postaji po dokončanem delu celo noč, celi dan in še drugo noč do 7. ure zjutraj ostati v službi. (te pa dolnjo od potnikov, katerim prenašajo prtljago, napitnino, pa pravi gospod skladiščni načelnik naj jo njemu izroče. da jo pripiše akordnemu •zaslužku. Vprašamo slavno direkcijo južne železnice, ako ji je znano postopanja gospoda Lavriča in kaj misli ukreniti, da se odpravi ta naporna služba. Če bodo zadostovale te vrstice, gremo po samopomoči.	J’ris	ulcti.
Trbovlje. Imamo načelnika, vsem dobro poznanega še iz časov, ki je služboval v Rakeku. Ta mož menda misli, da je tam nekje na Ruskem, pri sibirski železnici.
Dne d. oktobra ob uri zjutraj je bilo na posteji iz poštne sobe ukradenih ti000 kron, ravno v času, ko je poštni uslužbenec šel k vlaku, č tatu še do danes ni nikakega sledu.
čospod načelnik .Hrček, vprašan, če on kaj misli, kedo bi bil mogel izvršiti to tatvino, seje prav moško odrezal, češ: gotovo eden domačih, ki so mu vse razmere znane. Kolikor nam je znano je gosp. načelnik sumničil in še sumniči svoje uslužbence. Njegovo nelepo in povsem neutemeljeno sumničenje je imelo svojih žalostnih posledic.: takoj so zaprli dva železniška uslužbenca in sicer voznega mojstra Martino Krunrirn in pa skladišnega mojstra Josipu Marnu. Sodrug Krančič je bil samo nekaj ur pri orožnikih, sodruga Marna so pa odpeljali v Celje v preiskovalni zapor. Izpustili so ga čez 9 dnij. ker se je izkazala njegova
nedolžnost.
Lep postajenačeinik je to. kaj ne da?! Prvo, kar mu pade v glavo, so njegovi lastni uslužbenci, ki naj bi bili tako nepošteni, da kradejo iz poštne sobe. liogzna, kake lavo-rike >i je mislil pridobiti pri železviški upravi s takim denuneijanfskim sumničenjem. (.•}otovo pa je, da se je prav pošteno blamiral, že s tem, da je hotel umazati uslužbence svoje lastne postajo. Alesto sc zanje potegniti, jih črni prod javnostjo. Gospodu .lirčeku ni došlo na um, da je tat mogel biti jedcu onih tujih delavcev. ki so popravljali postajo in ki so mogli skozi dalje časa natančno opazovati vse gibanje na postaji. Ti so mu bili matije na sumu. nego uslužbenci njegove lastno postaje, ki jih more poznati že dalje časa. Kaj Vas ni srce bolelo, gosp. načelnik, ko ste slišali jokati ženo in otroki1 Mantove, ko so obupni čakali. kaj se zgodi z njim!? Prav Vi ste krivi, da. si je uboga žena nakopala bolezen, ki jo bode gotovo-čutila skozi celo življenje.
In tudi nekaj druzega moramo vprašati gospoda načelnika. A' katerih železniških predpisih stoji to zapisano, da morajo uslužbenci hoditi po noči v poštno sobo, klicat, poštnega uslužbenca in sicer k vsakemu vlaku ? Alesto bi prepovedal, da ne sme nihče tja, jih pa še naravnost sili da hodijo noter, če se pa kaj pripeti, so pa oni železničarji krivi. Prosimo generalno ravnateljstvo, da takšne st,vari odpravi, da ne bo postajenačeinik nalagal uslužbencem poljudnih dolžnost i j.
opozarjamo Vas tudi, gospod načelnik, da nimate prav nikake pravice, zabranjevati svojim uslužbencem hoditi na shode!
Ta gospod je namreč tako predrzen, da je blagajniku zapovedal, paziti nato, kedo pojde v Zidanmost na shod. češ da bode on že spravil socijalizan iz Trbovelj. Človek, ki danes govori tako, stoji duševno še jako daleč za du bom današnjega' časa. Kako ste se vendar zmotili. . gospod načelnik ! Radi Vam Verjamemo, da Vam soeialisem gode po grlu. pa se boste
že morali navaditi nate »strašanske prikazni*, socialiste, tudi na trboveljski postaji. Zakaj pa še Vi ne pridete na shod ; bi vsaj videli koliko nas je in kako se lepo pogovarjamo !
Konečno si železniški uslužbenci v Trbovljah tudi prepovemo, dajati take lepe priimke, kakor nam jih imate navado dajati Vi, gospod načelnik. Tudi mi nismo nikaka banda, nego smo ravno taki ljudje kakor Vi.
Vi železničarji pa, ki niste še organizirani, pristopite takoj k organizaciji, ker le organizirani in združeni boste vživeli ono čast, ki vam po vaši važni in odgovorni službi tiče. Dokler ne boste v organizaciji, boste vedno predmet zaničevanja pri onih, katerim je naročeno. da Vas v imenu železniške družbe suženjsko izrabljajo, zatirajo in zaničujejo.
Domače stvari.
Črtica o južno-železniškem zdravniku D.ru Schellu. Saj vemo, da pri železnici morajo tudi zdravniki varčiti, in da za to svoje varčenjc tudi oni dobivajo posebne odstotke, ki naj se imenujejo kakor že hočejo, ali vendar bi mogli nekoliko več pazljivosti zahtevati od njih nego jo oni kažejo za to vrsto paeijentov. če se bolan človek, tudi železničar, obrne do kake šintarcc. da bi ga ozdravila, se seveda ne more čuditi, če mu da nekaj nainešanih rož za par novčičev zagotavljajo mu, da gotovo ozdravi. Nikakor se pa ne moremo zadovoljiti seveda s takim nasvetom, če mi ga da moderni zdravnik, ki sem ga prav pošteno plačal s svojimi prispevki v bolniško blagajno in sem ob jednom s tem plačal tudi zdravila, ki mi bodo eventualno potrebna. Gospod Dr. Schell je gotovo mujenja, da zdravi železničarje le vbogajme. Gotovo bi bilo zanj boljše, da bi mu vsakdo še posebej plačal vizito; morebiti bi mu potem zapisal kako boljše zdravilo nego ga predpisuje sicer po navadi, če stopi železničar v' Kavazinijevo lekarno pri južnem kolodvoru, lekarničar že naprej ve kaj ima železničarju dati. Nasmeje se mu in pravi: vam pa salamare, kaj ne da? ali pa, za deset novčičev ricinusovega in mandeljevega olja, ali za en groš lipovega cvetja i t. d. Če se kdo kaj rani. mu gosp. Dr. Schell že zapiše kako tako mazilo, da nič ne pomaga. Imamo kričečih slučajev, v katerih se zrcali, ne vemo kaj bi rekli, ali .gorostasna nevednost gosp. D.ra Schella, ali pa njegova nestrpnost proti železniškim uslužbencem. Po njegovem miljenju menda ne more in tudi ne sme noben železničar biti bolan, vsaj tako on postopa z njimi. Samo to povprašuje vedno, lcedaj pojde bolnik v službo in če se mu hitro ne uda, ga kar sam požene, češ da ga sicer naznani upravi, da ne mora opravljati službe. Tako je pretil nekemu kunlnjškemu kurjaču, ki je imel ranjeno nogo in ni mogel v službo. Kurjač ga je seveda moral ubogati. Posledica tega je bila, da se mu je noga, še bolj pokvarila in da se je moral zopet javiti marod. ker nikakor ni mogel hoditi.
Imamo tudi drugega bolnika, ki boleha že šest mesecev. Ta človek je* od samega napora tako pokvarjen, da bode gotovo težko kedaj toliko okreval, da bi bil zopet zmožen za službo. Služil je na inšpektoratu nekaterim gospodom «za oslička*. Tako namreč govorijo vsi železničarji na južnem kolodvoru. Prenašal jim je dan za dnem v vročih poletnih dnevih tako težka bremena, da se je mož jednega dne zgrudil na tla in omedlel. Pozvan jo bil nemudoma gosp. Dr. Schell, a le-ta ga tam na mestu ni hotel vizitirati, češ da on no stori tega, ker ni dostojno in je ukazal nesti ga v njegovo stanovanje. Prišel je pozneje do hiše, kjer je ta ubogo železniška para ležal, a ker je stanoval v petem nadstropju je gospod železniški zdravnik izjavil, da on ne gre tako visoko, ter zahteval, da mu ga privedejo v vežo doli. Njegovi tovariši so storili tudi to in gospod zdravnik je »vizitiral« bolnika v veži. da ne rečemo na cesti, dočim seje malo preje sramoval preiskati ga na. postaji.
In čujte, kaj je konštatiral naš železniški zdravnik Dr. .Schell na tem trpinu! Ubdobz.il ga je čisto mirno, da je alkohOlist, ves sežgan od samega šnopsa in da od tega izvira njegova oslabelost.
Tovariš, ki je bolnika spremljal, je gospodu Schelu takoj odgovoril, da to ni nič res, češ da ga on pozna že čez 18 let in da ni vidi1! št1 nikdar pijanega. Povedal mu je, da so ga pokvarili neki gospodje na inšpektoratu, ki so ga trpinčili tako in obremenjevali z delom, da ji- onemogel in nesposoben za vsako delo. Alož je moral iti v bolnišnico; in čudno, tudi tam so ga skori 26 dnij zdravili kot alkolio-lista. ki je vsled preveč zavžitega alkohola izgubil vso svojo fizično moč. In ko ga je tržaška bolnišnica poslala domov, mu je napra-
vila spričevalo, v katerem je kompetentni zdravnik potrdil mnenje d.ra Schela, da je m ož al-koholist, in vsled tega popolnoma onemogel. Toda, kaj takega si ni pustil reči in obrnil se je na druzega zdravnika in sicer na d.ra Jesu-ruma, ki ga je preiskal natančno in konštatiral iz pomečkanega hrbta, da je moral trpeti prav živinsko in mu tudi izdal spričevalo, v katerem je rekel kot z travnik, da je bolnik onemogel vsled velikega trpljenja in da bode sploh težko še kedaj zmožen za delo. In njegova energična žena je stopila gospodom zdravnikom v bolnišnici in gospodu Schelu na prste. To slednje spričevalo je nesla v bolnišnico ter zahtevala, da napravijo spričevalo, ki odgovarja resnici. Trikrat je morala iti tja, ker gospodje so jo seveda hoteli odpraviti prav na kratko. ,se-lc tretjič, ko so videli, da se sicer ne izognejo velikanski blamaži v javnosti, je dotični gospod zdravnik vzel sprečevalo, ki jo je preje izdal, potrjujoč, da je njen mož al-koiiolist, in jo je popravil v smislu, kakor je konštaril zdravi,ik dr. Jemrii.ni. Tako se je tedaj razkrinkala sleparija, ki so jo hoteli upri zoriti najbrže oni gospodje na inšpektoratu, katerim je mož služil kot pravi potrpežljivi osliček za izvanslužbene posle tako dolgo in tako naporno, da se je popolnoma končal1
Gospod dr. Schell naj pa le pazi, kako postopa z uslužbenci in tudi z onimi, ki so odvisni od njegovega zdravniškega mnenja, ali naj bodo vzeti v službo ali ne. Ge kateremu nos prav ne stoji, pa ni zmožen za službo. Uči so pač postranska stvar pri našem gospodu zdravniku. Tudi, če je »čotast*, nič ne de, samo da se g »spodil »Schelu zna povoljno prestopiti.
Takega ravnanja ne bodemo več dolgo prenašali, gospod Seliel ! Ne boste več imeli za norce, nas železniških par. Poiskali si bodemo takih ijudij, ki ne bodo gledali samo koristi bolniške blagajne in pa železniške it-prave, nego ki bodo svojo dolžnost tudi zares vršili napram delavstvu. Imamo jih dosti na razpolago, in sicer zdravnikov, ki zaslužijo to ime, in o katerih smo prepričani, da jim je na srcu tudi blagor ljudstva in ne samo kapitalistična vreča.
Razne vesti.
Devet in osemdeseti socialistični državno-ztor-ski poslanec je bil izvoljen 20. novembra t. 1. v lnomostu na Tirolskem. Bila je ožja volitev mej socialno-domokratičnim kandidatom IIol:ham-mroni in nemškim naeijonalcem Dr. Rolinom. Holzham ter je dobit 2416 tjlasor, Rohn pa 1916. Tirolsko ji1 znana klerikalna dežela, kakor Kranjska. Opažati pa je, da se tudi tam ljudstvu odpirajo oči in da spoznava, da so le socialni demokratje njihovi pravi prijatelji.
Vspelii Klofača in Burivala pri tržaških kru-mirjili. Kakor smO že poročali, so se koncem meseca oktobra t. 1. vršile volitve v provizijski fond avstrijskih državnih železničarjev. Začetkom novembra so se prešteli vsi oddani glasovi. Rezultat je bil sledeči : 50.000 f/!nsor je bilo oddanih :-a sorint ist irnn kandidata in namestnike, dočim so krščanski socijalist/ dobili le
3.000	fj/asotZa tržaški okraj je pri tem važno omeniti vspeli Narodne delavske organizacije pri teh volitvah. Tukaj se je pokazal prav ves vpliv, ki ga ima ta stavkolomna zadruga pri državnih železničarjih. Dočim je soriatno-dr-inokra/irna Usta dobila 2394 fjlasor, so jih slovenski narodnjaki z velikim trudom spravili komaj 16 skupaj. In to kljub temu, da sla prišla dva »pomagača* iz Deškega, pripravljal svoje «brate» na ta voli lili boj. Kjer ni nič, vse napenjanje ne pomaga. U tem sta se gotovo prepričala tudi šarenjaka Klofač in Buri val in gotovo obžalujeta, da sta napravila tak brezuspešen misijon v svojem »bratskem« društvu v Trstu.
Poročila o shodih.
Dne 22. novembra, v nedeljo, . ob 8. uri popoludne, si1 je vršil v Trstu, v Delavskem domu, shod vseh tržaških vslužbencev. Predsedoval je sodr. Janisehevski, poročala sta pa sodrug \Vri(/t z Dunaja v nemškem, sodrug Kopni' iz Trsta pa v slovenskem jeziku. Poročilo je obsegalo v splošnem zadnje pridobitve na državnih železnicah, o katerih je vrli dunajski poročevalec pač tako govoril, da ga je mogel razumeti vsak železničar, ki nima še nikakega pojma o organizaciji in o kakem delavskem boju sploh. Posebno dobro ji1 označil parasite, ki hodijo sedet k mizi, kamor je organizacija postavila polno skledo ter se brez sramu iz nje najejo do sitega, kakor dni, ki so morali žrtvovati dosti truda, da so to skledo napolnili. Zalibog, da se jih ne umre vreči ven, kakor mečejo čebele trote iz panjev. Skleda je
pač samo jedmi za vseli. In ravno ti trotje, ti parazitje imajo polna usta 'nehvaležnosti najinim organizaciji, očitajoč jej vedno; saj ni za nas ničesar storila. Ti ljudje v prvi vrsti nimajo spio.li nikake pravice za še kaj zahtevati, ker niso nič delali. Ravno radi njih, organizacija ni dosegla tega, kar hi bila mogla doseči, če bi bili tudi oni v organizaciji in jej pomagali pri tem boju. Veliko število je teh parazitov in trotov. Med l.jf>.nOO avstrijskimi železniškimi uslužbenci je organiziranih le 46.000, ostala velika večina gleda, kedaj teh
46.000	tovarišev prinese svoj plen, da pridejo brez vsakega sramu, da, še s zabavljanjem, da je premalo, k razdelitvi izvojevanega kosa kruha, (Jctovo je, da vlada, oziroma generalno ravnateljstvo more voditeljem organizacije z vso pravico odgovoriti, da zastopajo le 46.000 železničarjev in se z vso pravico lahko izgovarjajo, da je večina železničarjev vendar zadovoljna s svojim položajem, ker so mirni, niso ne v organizaciji, niti ne zahtevajo po kakih deputacijah zboljšanja. Če bi bila vsa ta množica lbti.OOO železničarjev v organizaciji, si je pač lahko misliti, da bi bili uspehi naših bojev drugačni, dosti boljši nego so danes. Železniška podjetja bi nas vpoštevala drugače, in bi nas spoštovala bolj nego nas čisla še v tem malem številcu. Kaj pa pravijo nekateri organiziranci V Če mu le kaj ni prav 4)0 volji, če je kedo kaj manj dobil nego drugi, se vname v njegovi nerazsodni glavi in »preti* : jaz izstopim iz organizacije. In, delati bi moral ravno nasprotno. Agitiral naj bi mej svojimi tovariši, da se pridružijo organizaciji, da jo ojačijo in spopolnijo. Če bi bila organizacija močno ja, bi bil tudi on zadovoljneji, ker bi dobil večji delež plena, nego ga je taktično dobil. Govornik je konštatiral tudi žalostno resnico, da je v organizaciji opaziti večji del nižjih uslužbencev. Vidi se, da so še danes železničarji jako kratkovidni, ko mislijo, da organizacija potem lahko razpade, kadar so .si z nje pomočjo izboljšali svoje gmotno stališče. Zares, jako daleč se spozabljajo ti ljudje. Tudi za nas železničarje velja Cesarjev rek : si ris pacem, para lellun>, (če hočeš imeti mir, pripravljaj se na vojsko). Ko naš nasprotnik izprevidi, da si, želepničar, osamljen, da si zgubil ono moč, s katero si prisilil železniško upravo, da ti je zboljšala plača i t. d. obljubila to in ono, ko vidi, da je oslabela organizacija, bodi prepričan, takrat zgubiš še ono, kar si po dolgoletnem trdem boju zase izvojeval. Jako nepremišljena je tedaj taka beseda in nespametna v vsakem trenutku. Kdor preti z izstopom iz organizacije, ta preti samemu sebi, v veliko zadovoljnost železniške uprave, k ate rej nuja priliko, da zopet dobi nazaj ono, kar je pred kratkem morala dati. Parola naša mora tedaj biti: rsi r ort/unisavijo in red/to r organizacijo.
Za poročevalcem sodrugom 11 'ciijel-om je dobil besedo sodrug Kopač, ki se pa ni bavil potančneje s zadnjimi vladinimi koncesijami na državnih železnicah, ker je o predmetu poročal že na jednem prejšnjih shodov. Povedal je le še par prav dobrih onim zabavljačem proti organizaciji, ki se predrznejo napadati njo in njeno vodstvo, bodi iz same neumnosti ali pa tudi iz zlobnosti. Tudi zlobe ne manjka mej lastnimi sodrugi, ki so se takorekoč preobjedli vsega in ne vejo, kaj bi si izmislili, da bi delali zgago v organizaciji. Organizacija ni samo zato tukaj, da. pošilja različne zahteve železniškim upravam, nego ona mora tudi in v prvi vrsti na to gledati, da se zahtevano ! doseše. Koliko imajo železničarji predlog pri upravah državnih in privatnih železnic, to vejo le tisti, ki so jih vložili. Organizacija je dosegla le mali del tega, kar jo v imenu železničarjev zahtevalo; za ostalo se pa mora nadaljevati boj, ki bode pa le tedaj uspešen, če se bodo železničarji sami zavedali, da brez krepke organizacije ni moč doseči ničesar, in bodo konsekvetno tej zavednosti tudi delali v organizaciji in r/.a organizacijo.
Oba govornika sta raztolmačila, da je doba štirih let, za katero so člani eksekutiv-noga komiteja ob zaključku zadnjega gibanja garantirali vladi mir, potrebna za organizacijo samo in je v korist železničarjem. Organizaciji treba časa za realiziranje že obljubljenih koncesij pri privatnih železniških podjetjih in tudi za realiziranje ravno .od vlade državnim železničarjem danih koncesij pri južni železnici na podlagi okrožnice 385.a Oni, ki so danes zadovoljni s tem, kar so dobili, naj nikar ne mislijo na svoj sveti ,,jaz“, češ jaz sem zadovoljen, ker sem dosti dobil, za druge mi pa jaki malo .umri. Naj ne pozabijo svete solidarne resnise : vsi za jednaga in jeden za vse, ker vedeti morajo, da niso dosegli oni sami tega, kar so dobiii nego le s pomočjo onih, kateri niso dobili ničesar ali premalo. Kaj takepa misliti, je nelepo iji take misli celo realizovati z
izstopom iz organizacije, je naravnost umazano egoistično.
Pojasnilo se je pa poslušalcem tudi, da obveze štiriletnega miru ni tako strogo vzeti.
Če življenjske razmere ostanejo nespremenjene, to je. če cena istim ne poskoči, tedaj mora biti mir, na državnih železnicah seveda. Sploh pa niso izključene nove zahteve in tudi ne njih realiziranje, ako so iste v zvezi z novimi potrebami železničarjev, ki jih donese razvoj prometa.
Govornikoma se je prepričevalno pritrjevalo in izraževalo popolno zaupanje organizaciji in njenemu vodstvu, priznavajoč 11111 de- | lavnost v vsakem pogledu in na celi črti.
Oglasilo se je še nekaj uslužbencev državne železnice, ki z uspehi zadnjega gibanja glede svoje osebe niso prav zadovoljni. Tudi le-teni je sodrug \Veigel odgovoril zadovoljivo, rekoč jim : vse dosežemo, če boste složni in | delavni, ali na jeden mah je to nemogoče.
K sklopu pa je prišlo na vrsto tudi onih : par nesramnežev, ki so se spozabili toliko da- | leč, da so z najsurovejimi epiteti, četudi v zaprtem dopisu, napali, najzasluženeje in najde-lavneje može, ki so žrtvovali svojo eksistenco samo zato, da so se posvetili blagom svojih tovarišev železničarjev. V srečo si morajo šteti, da so jo odnesii tako poceni.
Shod je bil zaključen z jednoglasnim sprejetjem resolucije, a- kateri se je izrazilo zaupanje do organizacije in do članov eksekutiv-nega komiteja v zadnjem gibanju državnih železničarjev.
Dne 24. novembra t. L, ob S uri /.večer, se je i vršil železničarski Miod v lliuiei. Poroeal je sodrug Kopne o zadnjih vspehih železničarske organizacije. Poročilo se je z burnim odobravanjem vzelo na znanje. Shod je bil dobro obiskan.
Dne 25. t. m. ob S. uri zvečer, se je vršil železničarski shod kr. skupine Knkek. Poročal jo sodrug' Kopač iz Trsta o vspehih železničarske organizacije. Poročilo se. je s zadovoljstvom vzelo naznanje. Po končanem shodu je otvoril volilni shod. Po poročilu je- bila kaiulidatara sodr. Ivan Štrausa, iz Idrije za deželni zbor, enoglasno sprejeta.
Poročila centrale.
Dno 28 okt. 1908 st' je vršila seja centralnega -upravnega komiteja. Rešilo se je 1prošenj za podporo in sicer se je dovolilo jednemu prositeljn iz pomožnega sklada 60 kron, iz družtvenega premoženja pa 121 prositeljem skupaj 3280 kron — 28 prošenj je bilo odklonjenih, 4 pa vrnjene vodstvom dotičnih krajnih skupin. Pravovarstvo se je dovolilo 70 prosilcem. Za poravnanje 45 stroškovnikov za pravna zastopstva se ,jo nakazala svota 10.060 kron 70 vin. Sprejela so se nato na znanje poročila na novo osnovanih krajevnih skupin in vplačevalnic in so se rešili dopisi, došli od provincijalnih tajništev, krajevnih skupili in vplačevalnic.
V seji centralnega odbora, dne 5. novembra
1908. se je mej drugimi tudi sklepalo o idealiziranju zahtev južno-železniških uslužbencev v Trstu in v okolici.
Naznanila.
Članom podružnice Ljubljana. »Splošnega pra-vovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo. — Po sklepu seje strokovne komisije v Ljubljani z dne 5. julija 1908. mora vplačati vsak član strokovnih drušVv Ljubljane in okolice po en rinili" na teden za stroške stiskovne komisije in strokovnega tajništva. Opozarja se ; j vse člane južne železničarje v Ljubljani, da : zadoste svoji dolžnosti. Kdor še ni prispeval j { ničesar, naj v decembru mesecu pri svojem j blagajniku vplača 26 vin., da bodo vsi dosedanji prispevki od julija do dec. 1908. plačani. Storiti pa se to mora, kajti sklepi so obvezni za vse stroke. Če izvršujejo storjene sklepe druge orpanizacije, morajo jih tudi južni železničarji v Ljubljani.
V Ljubljani, is. novembra 1!)0S.
Odbor j>o(l.nižiiice Strokorno tajvišteo r Ljualjaiii.
Krajna skupina Borovnica naznanja svojim članom, da se vrše društvene diskusije vsako L soboto v mesecu.	Odbor.
Vršijo se sledeči shodi:
6. dec. ob 3. uri pop. v Brežicah ;
7. dec. zvečer, ob 8. uri v Ptuju, gostilna
«Woisenstein» ;
8. dec. pop. ob 3. uri v Ormožu, v gostilni »Alojzija Sinioniča :
9. dec. zvečer, ob 8. uri, v Praderskem;
10. dec. zvečer, ob 8. uri v Celju;
11. dec. t. 1. ob 8. uri zvečer, v Zidanem-mostu pri »Ivančiču*.
I
Članom penzijskena sklada južno-železniških uslužbencev.
Tori/riši ! Sodrni/i !
Prav v krotkem se vršijo nove volitve ¥ odbor penzijskega sklada južne železnice. Zaupniki
so se glede te važne volitve sporazumeli s člani samimi, so sklicali dne 21. oktobra sho.l v delavskem domu na Dunaju in so sklenili priporočati Vam sledeče kandidate:
1. Za obratno ravnateljstvo.
Robert Scherbaum, nadsprevodnik. Mafzleimsdorf Heinrich Engert, sprevodnik-vlakovodja Karl Sieglbauer, premikaški mojster, Dunaj.
2. Za prožno in stavbeno ravnateljstvo.
Anton Mayer, prožni mojster, Dunaj.
Franz Herzig, bločni čuvaj, Meidling..
Adolf Nejepsa, prožni mojster.
3. Za strojno ravnateljstvo.
Ivan Schifcl. vozovni mojster, Dunaj.
Viljem Sommer, strojevodja, »
Fran Nadler,
4. Za druge službene panog«1.
Adam Mayer, pisarniški sluga, Dunaj,
Ivan Wohlmuth, uradni Ivan Rossler, »	>
Tovaršii! Sodnigi! Zvedeli smo, da je društvo strojevodij na Dunaju v prvi vrsti vsled posredovanja gospoda Muhhhan.sa za strojno rarna/cljstri) določilo druge kandidate ih je to kandidatno listo že priobčilo in jo razdelilo. Na tej kandidatni listi je tudi rečeno, da seje naša organizacija s tam navedenimi kandidati izjavila solidarnim. To ni res in. vsled tega moramo tu odločno izjavljali, da mi pri sestavi te druge liste nismo imeli uika-kega posla in je društvo vlakovodij listino sestavilo srojero/jno izven mah ega sporazain-Ijen ja :■ nami. Vsled tega poživljamo sodruge da se ne pustijo zavajati od nobene strani in volijo vsi solidarno kandidate, ki jih je predlagala naša organizacija ter tako preprečijo vsako cepljenje glasov, ki bi došlo v korist jedino le našim nasprotnikom.
Po nalogu in v imenu zaupnikov Rudolf NVisrel.
Železni <* si 1* j i !
 Žepni koledar =
za delavce sploh in prometne uslužbence
za navadno leto 1000
je ravnokar izšel.
Ta koledar izhaja že deveto leto in se ga razpeča vsako leto nekaj tisoč. Posebno se odlikuje po vsebini koledar za leto 1909. Vsebina mu je naslednja: Ob novem letu (pesem), Koledar, Tabela va železničarje, Množilua razpredelnica, Kolkovne lestvice, Pustni tarif, Inozemske denarne vrednosti, Stara mera in nova, Koliko plačam osebne dohodnim', Vojna taksa po novem zakonu), Podpore svojcem k orožnim vajam klicanih mož, o volitvah, Centralni sedeži avstrijskih strokovnih organizacij, Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, Organizacija avstrijskih državnih in privatnih železnic, Primož Trubar, Spanje, Drobiž in beležke za vsak dan v letu. Kazen te vsebine prinaša koledar pet slik socialno - demokratičnih državnih poslancev, in sicer: lludec .los., Renner Karol, Scabar Rajko, Skaret Ferdinand in Tomschik. Ta bo gata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Organizacije in posamezne naročnike kar najuljudneje prosimo, da ga naroče takoj, zakaj pdšiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Cena v platmi vezanemu izvodu je 80 vi«, po pošti pa 10 vin. več. Zaupniki organizacij, ki naroče več izvodov, dobe popust. Naroča se pri »Delavski tiskovni družbi* v Ljubljani in pri upravništvu »Rdečega Praporja* v Ljubljani.
Gostilna
„CASA DEL POPOLO
(Zadružna delavska gostilna)
Trst, ul. S. Lazzuro in 11I. S. Catterina
Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodrugov.
■II« _|iJ»n_MTi»r~r  —— - -- ——-	»X*	marnm**
Kavarna IINIONE - Trst
Uliea Caserma in ulita Torre Itianca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Izdajatelj 111 odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Drctffiif:-! Prhrn v Kopru.