GEOGRAFSKI OBZORNIK Pohvalo ZGDS, ki ¡e priznanje za večletno pri- zadevno, uspešno in odmevno delo v organih društva ali Zveze, je prejela Urška Eniko. L E K S I K O N GEOGRAFIJA Mat i ja Z o r n Konec leta 2001 je pri založbi Učila Internatio- nal iz Tržiča v okviru zbirke Tematski leksikoni izšel tudi leksikon, ki nosi naslov Geografija. Izšel je kot prvi v zbirki osmih knjig, ki jih namerava izdati omenjena založba. Njihov namen je pojasnjevanje temeljnih poj- mov s posameznega znanstvenega področja, vključ- no z najnovejšimi spoznanji. Sami so zapisali, da bodo to »nepogrešljivi leksikoni pri vseh najpomembnejših šolskih predmetih skozi celotno obdobje šolanja«. Z odgovorno nalogo prevoda in priredbe nemš- kega izvirnika Schullerduden, Die Geographie (izdala založba Duden iz Mannheima v Nemčiji) se je uspe- šno spopadel mag. Drago Kladnik, ki ima že izkušnje pri pisanju leksikonov, saj je leta 1999 izdal Leksikon geografije podeželja. Leksikon Geografija je po leksikonu Geografija Cankarjeve založbe (1977 prva, 1982 druga in 1985 tretja izdaja) šele drugi splošni geografski leksikon v slovenskem jeziku. Ob tem ne smemo pozabiti, da je veliko temeljnih geograf- skih pojmov zapisanih v splošnih leksikonih, pri pisa- nju oziroma priredbi katerih so sodelovali geografi (na primer Veliki splošni leksikon DZS, 1997-1998). Prav tako najdemo geografska gesla v različnih enciklope- dijah in drugih leksikonih z geografsko tematiko (na primer Leksikon Zemlja, 2000), vendar sta v vseh teh delih oblika ali način podajanja snovi drugačna. Geo- grafske pojme razlagajo še različna terminološka dela, ki obstajajo za posamezne veje geografije (na primer Slovenska kraška terminologija, 1973; Okoljski poja- vi in pojmi, 2002). Leksikon Geografija se tako pri- družuje redkim delom, ki v strnjeni obliki predstavljajo pojme vseh vej geografije. Leksikon ima 682 strani, na katerih je več kot 3000 gesel, razvrščenih po abecednem zaporedju. V njem je še 150 skic in zemljevidov ter 70 fotogra- fij. Nemško besedilo ni le prevedeno, ampak tudi pri- rejeno slovenskim razmeram. V primerjavi z izvirnikom je precej več povedanega o krasu, dodana so neka- tera za Slovenijo značilna gesla (na primer kozolec) ali pa so pri geslih predstavljeni slovenski primeri. Tako so na primer pri geslu naselja ob fotografijah pred- stavljene značilnosti slovenskih podeželskih naselij, pri geslu grbinasti travniki so našteta njihova območja v Slo- veniji, pri geslu masni tok je kot primer naveden tok, ki je novembra 2000 uničil del vasi Log pod Mangar- tom, pri geslu regionalizacija pa je objavljena karta naravnogeografske regionalizacije Slovenije. V leksi- konu je še več fotografij s slovenskimi primeri, na pri- mer poljska razdelitev na proge v Žabnici, požiralnik na Radenskem polju ali Fužinske planine nad Bohinjem. Knjigo zaključuje obsežen kronološki pregled odkri- tij in raziskovanj, urejen po celinah. Tudi v tem delu knjige je prireditelj z vključitvijo Friderika Barage, Igna- cija Knobleharja in še nekaterih popotnikov upošteval sicer skromen slovenski prispevek. Leksikon je napisan na ravni znanja geografije ob končanem srednješolskem izobraževanju in je name- njen tako srednješolski mladini kot študentom geogra- fije in sorodnih ved, zadovoljiv pa bo tudi za vse tiste, ki želijo na sistematičen in pregleden način spoznati geografske pojme. V geslih so zajete vse veje geografije, z rahlim pou- darkom na fizični geografiji. Leksikon vsebuje tudi gesla sorodnih ved, pomembnih za geografijo. Vključena so na primer gesla s področij astronomije, demografije, ekologije, geologije, kartografije, meteorologije, ocea- nografije idr. Gesla večinoma na kratko predstavljajo obravna- vano tematiko, nekatere vsebine pa so predstavljene precej podrobno (na primer dež, fizikalno določanje starosti, fotosinteza, nafta, nevihta, premog, poljska razdelitev, vulkanizem). Besedilu povečujejo nazornost slikovno gradivo, zemljevidi, grafikoni in tabele. Ob GEOGRAFIJA Temeljni geografski pojmi - od geomorfologije do družbene geografije, vključno s kartografijo, geologijo, oceanografijo, astronomijo, ekologijo, meteorologijo Več kot 3000 gesel, 150 skic in zemljevidov, 70 barvnih fotografij U Č I L A 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK geslih so v oklepajih navedene njihove sopomenke, tako da ima ta del razlage značaj terminologije. Zno- traj razlage so kazalke, ki uporabnika usmerjajo k sorodnim geslom. Leksikon Geografija je koristen in uporaben tako za geografe kot strokovnjake sorodnih ved. Izbor gesel nakazuje, kako vsebinsko široka in zanimiva je geo- grafija. Zato ga lahko toplo priporočimo vsem, ki jih geografija kakorkoli zanima. A N A L I Z A POVRŠJA SLOVENIJE S S T O M E T R S K I M DIGITALNIM MODELOM RELIEFA Drago K ladnik Kot tretja v zbirki Geografija Slovenije je ugleda- la luč sveta že nekaj časa napovedovana publikaci- ja Analiza površja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa Izpod peresa predstojnika Geograf- skega Inštituta Antona Mellka Znanstvenoraziskoval- nega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Draga Perka, ki je obenem tudi urednik zbirke. Bogato opremljeno In vzorno dokumentirano knjigo na 229 straneh ob besedilu sestavljajo še 103 slikovne priloge (barvni in črnobeli zemljevidi, grafikoni in foto- grafije) in 35 preglednic. Digitalni model reliefa je način prikaza izobliko- vanosti površja s števili (slovenska sopomenka naj bi bila številčni prikaz pridviga). V ožjem smislu pome- ni množico števil, v širšem pa tudi način njihove ure- jenosti, hranjenja in obdelave. Glede na prostorska razmerja med števili se lahko digitalni modeli reliefa razčlenijo na točkovne, črtne (linijske) in ploskovne. Najbolj so se uveljavili digitalni modeli reliefa s toč- kovno sestavo, pri katerih so števila predstavljena z mre- žo točk (sopomenka zanjo je gridj. Vsaka točka ima tri koordinate; prvi dve določata njeno lego na mre- ži točk, tretja pa njeno pravokotno oddaljenost od rav- nine mreže točk, torej višino. Stometrski digitalni model reliefa je bil v Sloveniji do leta 1999, ko se je pojavil petindvajsetmetrski digitalni model reliefa, najbolj podroben in tudi najpogosteje uporabljan način zajemanja In upodabljanja reliefnih podatkov. Vsaka celica ima površino 1 hektar, kar zagotavlja zadovo- ljivo mero natančnosti za nadaljnjo obdelavo. Knjiga dr. Perka nakazuje nekatere možnosti, ki jih omogoča uporaba digitalnega modela reliefa v geografiji, kartografiji in geografskih informacijskih sistemih. Razdeljena je na devet poglavij. V obsežnem uvodnem poglavju avtor predstavi Izrazoslovje, upo- rabljeno v knjigi; poudarek je na izrazih relief in digi- talni model reliefa. Relief je predstavljen tudi kot pokrajinska sestavina, sestavina geografskega informa- cijskega sistema in sestavina zemljevidov, pri čemer velja omeniti posrečeno predstavitev in ponazoritev raz- novrstnih načinov in metod upodabljanja površja na različnih zemljevidih, začenši z najstarejšimi zamet- ki kart iz 7. tisočletja pred našim štetjem, ki so jih odkrili na ozemlju zdajšnje Turčije. Omeniti velja še natančen oris uporabljenih statističnih metod, ki bralca seznani z ugotavljanjem povezanosti (značilnostmi in računa- njem pogostnostnih porazdelitev, srednjih vrednosti, mer variacije, mer koncentracije in mer povezanosti), računanjem nadmorske višine, naklona In ekspozici- je površja, računanjem koeficienta razgibanosti površ- ja In z določanjem reliefnih enot na temelju morfoloških razredov, morfoloških enot in povezanosti reliefnih prvin. Na koncu poglavja avtor zaradi lažjega razu- mevanja naslednjih poglavij opiše tudi nekatere splo- šno znane značilnosti površja v Sloveniji in povezanost reliefa z drugimi pokrajinskimi sestavinami, med kate- rimi so izpostavljene kamnine, rastje ter naselja in pre- bivalstvo. V drugem, tretjem in četrtem poglavju so predstav- ljene tiste značilnosti nadmorskih višin, naklonov in ekspozicij površja Slovenije, ki so bile ugotovljene z obdelavo stometrskega digitalnega modela reliefa, v petem poglavju pa reliefne enote Slovenije, določene na temelju analize več reliefnih prvin, zlasti nadmorske višine in naklona, ki skupaj opredeljujeta razgibanost površja, predstavljeno v posebnem, petem poglavju. To poglavje je prav gotovo vsebinjk^-jgcj^p publika- ANALIZA POVRŠJA SLOVENIJE S STOMETRSKIM DIGITALNIM MODELOM RELIEFA DRAGO PERKO