Naš narodno-obrambni problem »Naša meja.. . meja gori!« moramo vzklikniti, ko prebiramo koledair obrambne Družbe svetega Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1940. Tesno med seboj povezani članki znanih piscev o našem narodno-obrambnem problemu pričajo o resnem in načrtnem delu naše največje narodno-obrambne organizacije, ki ne lc samo z besedo, temveč tudi gmotno dela na tem, da bi bila naša meja in ostali narodnostno ogiroženi krajd trdni in dobro zavarovani. Ne bo torej odveč, ako zberemo za naše učiteljstvo, ki pri tem delu isamo pridno aktivno sodeluje, iz vseh člankov v koledarju glavne misli z namenom naš narodno-obrambni problem osvetliti z vseh strani. Ob naši severni meji rii večjih skupnih naselbin, le posamezne kmečke domačije so raztresene po pobočjih in irebrih, a še to so nizke lesene hišice revnih bajtarjev in viničarjev. Gorski kmet je navezan sam nase, ne pozna sožitja, živi le samemu sebi in svoji kmečki grudi. Živi v od sveta zapuščenem zakotju, do katerega se prerijemo le po gorskih kolovozih. Borba z zemljo in za obstanek mu ne dovoli počitka ... Zemlja je slaba, težko rodi in lonci so večkrat prazni ko polni... Živi skoraj pozabljen, kajti kdo ga pozna in kdo ve, kako živi? Le v tem pogledu je enakopraven z drugimi državljani, dočim jc gospodarsko, socialno, prosvetno šn kulturno na najnižji stopnji. Svoje zemlje ima malo, v največ primerih je gospodarsko odvisen od tu.jih dvolastnikov, ki imajo v svoji posesti najlepšo zemljo in vinograde (v Slovenskih goricah 108.675 ha, t. j. 11 % najlepše zemlje, itd., itd.). Kupovanje slovenske zemlje ob meji se vrši iz gospodarskih razlogov, podprtih z zavestnim in preračunanim prodiranjem na jug. Naši kmetje in viiničarji so na takšnih posestvih od isvojih delodajalcev moralno in materialno popolnoma odvisni. Zato se jim ni čuditi, da gledajo ali celo uhajajo preko meje, kjer prodajo svoje najboljše moči tujdni in kjer se navzamejo tujega duha do svojega rodu in domovine . . Nič manj ugodne življenjske razmerc niso na Kočevskem. Kočevski Slovenci so gospodareko odvisni od tujerodcev, ki so lastniki skoraj vseh hiš, od posestev in vse zem!je pa pripada njim preko 88 % celokupne vrednosti. Slovenci služijo pri njih kot sezonski delavci. Industrija v Kočevju ni v slovenskih rokah, tudi kočevski rudnik nič več ne daje clela in kruha tolikim slovenskim rudarjem kakor v povojnih letih. Zato vlada med Slovenci velika revščina. Najvidneje se odiražajo vse razmere v vprašanju šolstva, kjer se je na škodo našega naroda, njegove odpome sile in zavesti mnogo, premnogo zamudilo. Nekaj primerov, ki jih bomo našteli, nam bo dokazalo resničnost tega dejstva. V zakotju ob Rablu nad Mairenbergom, kamor ne zaide nobena tuja duša, ako nima opravka, je enorazredna šola pod tujo streho nizke letsene hišice. V prostoru 7,70 X 5,70 m uči učitelj 47 otrok, ki sede v trhlih klopeh. Sobica za učitelja (2,70 X 3,70 m) je bila zaznamovana kot naturalno stanovanje, radi katerega so vzgojitelju črtali stanarino. Na ta način so mu posrredno zaračunali za to malo sobico nad svinjskimi hlevi 150 din mesečno, kolikor znaša celoletna najemnina za šolske prostore. Pred državno razmejitvijo se je v tem šolskem okolišu poučevalo v nemškem jeziku. Šolska kronika beleži, da so naši otroci iz severnih predelov občine Sv. Lovrenc še do leta 1926. pohajali v nemško šolo pri Sv. Lovrencu. Šele 18. januarja 1926. so otvorili novo enorazrednico nad Sv. Tremi kralji kot podružnico marenberške šole. Radi učiteljskih premeščeni pa se pouk ni redno vršil. Tako beležijo, da je bilo od 15. oktobra 1933. do 4. junija 1934. komaj 35 dni pouka. Na prošnjo učitelja Vilibalda Kolairja je priskooila šoli na pomoč CMD z znatnim številom knjig, zvezkov in šolskih potrebščin ter znatnim zneskom za oprem<> učiteljevega stanovanja. Na pobudo imenovanega učritelja so marca meseca 1936. ustanovili okoličani v kraju svojo podružnico CMD. Družba CM se je končno od- ločila za graditcv nove šole - enorazrednicc pri Sv. Treh kraljih in tako dokazaia vsekakor, kako se zaveda svoje vzvišenc naloge v teh težkih časih. V Lokavcu v Slovenskih garicah se je do leta 1850. poučevalo slovenski. Leta 1887. se je sezidala nova šola s podporo društva »Deutscher Schulverein«. Učitelji in člani šolBkega odbora so se morali zato obvezati, da bodo vzgajali mladino v nemškem duhu. Na tej šoli se je poučevalo do leta 1923., torej še dolgo po osvoboditvi — v nemškem jeziiku! Posledice? Dogaja se in značilno je, da si člani slovenskih družin s slovenskim občevalnim jezikom dopisujejo nemški, ker drugače ne znajo pisati... Danes jc tu petrazredna ljudiska šola z državnim učnim jezikom. v njenem okolišu ima le 30 družin ali 14 % nairočen kak časopis ali knjigo ... Zelarji in viničarjii so najbednejši ljudje v kraju in morajo pač iti za kruhom s tistim, ki jim ga da... Na Kočevskem igrajo poleg slabih in pretesnih šol z majhnimi učilnicami, brez telovadnic, učil in vrtov in nezdravimi stanovanji za učiteljstvo, veliko vlogo narodnostno mešani razredi. V takih razreciih se vidno odražajo socialne razlike med dobro praskrbljenimi otroki nemških staršev in slabo hranjenimj otroki slovenskih staršcv, ki često nimajo niiti zaslužka, da bi mogli svoje otroke pošiljati v šolo primerno oblečene in nahranjene ter preskrbljene z najnujnejšimi knjigami in šolskimi potrebščinami. Pouk v takih razreclih je zelo težak in v tako nezaželenih oblikah, kakor nikjer drugod v Sloveniji. Kriva je beda in zopet beda obubožanega in brezposelnega slovenskega življa, tako ugotavlja pisec članka. Tudi v okraju Maribor - levi bireg, ki je izrasrito obmejen in ki je izpostavljen najhujšemu piritisku s severa, najdemo v šolstvu zelo nezdrave razmere kot posledica konservativnega mnenja merodajnih oblasti, da šolstvo ne potrebuje večjega razmaha, da že itak preveč stane in da to, kar je, itak zadostuje kmečkemu prebivalstvu. V okraju je 29 šol s 189 oddelki, manjka torej 60 učilnic. V 20 letih je bila v tem okraju zgrajena le 1 (ena) nova šola in še to je postavila Družba sv. Cirila in Metoda 1. 1936. V tem času se tudi stanje šolskih poslopij ni mnogo spremenilo, število učencev pa je raslo. Pisec članka ugotavlja, da na mcji ni vseeno. ali je pouk skrčen ali ne, če je v sobi 40 učencev ali 70, če poslopje ustreza zdravstvenim predpisom di ne! Stanje naših obmejnih šol je tako, da ustreza samo ena šola ob državni meji vsem predpisom, večina pa naravnost kriči po pomoči. Učitelji si morajo iskati stanovanja skoro povsod pri sosednih kmetih, šole so povsod patrebne temeljite adaptacijc ali pa bi bilo treba sezidati nove. Najvažnejši šolski obmejni problem jc, kako razširiti šolska poslopja! Potrebe občin so tako velike, da le prečesto istopi šolstvo in prosveta v ozadje. Pisec članka obravnava nadalje vprašaje, kako naj bi bila urejena vsaka šola v obmejnem pasu, da b:i ustrezala vsem zahtevam in potrebam. Giavni pogoj je zadostno število učilnic, delavnica za ročno delo, prostor za šolsko kuhinjo, čitalnica za učence, pisarna za šolskega upravitelja, soba za učila in knjižmico, kopalnica, igrišče, vrt, telovadnica, stanovanje za učitelja, itd., itd. Grozotna islika gospodarskih, kulturnih in prosvctnih razmer našega mejaša so le posledica naše slabe gospodarske politike, ki bi morala imeti zanj posebne olajševalne ugodnosti, saj je mejaš straža na meji. Najbolje bomo podprli moralno in materialno odporno silo našega žrvlja na mejah, če ga bomo gospodarsko in socialno kar najbolj podprli. Nujno je, da odslej posvečajo odgovorni krogi dn vsa javnost največjo pozornost izboljšanju socialrnega in gospodarskega položaja na naših mejah, nas uče glasniki narodnega delavstva. Na žalost merodajni krogi naš narodno obrambni problem zanemarjajo in ga prepu- ščajo vodstvu privatne iniciativc: slovenskemu učiteljstvu in Družbi sv. Cirila in Metoda. Delo Družbe sv. Cirila in Metoda je med narodom že toliko znano, da ga ni tjreba podrobno navajati. Njcne vsakoletne skupščinc so bilance njenega dela med narodom v najširšem pogledu. Za slovensko šolstvo, prosveto in razne kulturnc namene je izdala v letu 1938. din 113.489,50, podpore šolam za knjigc, molitvenike, katekizme, učila, šolske odre, božične in narodno-obrambne namene pa 206 tisoč 836 dinarjcv 10 par, skupa.j nad 320.000 dinarjev. Posebej je izdala zncsek za giradnjo novega šolskega poslopja pri Sv. Treh kraljih, kar smatra Družba za eno naj1važnejših dejanj v letošnjem letu. Letos je družba sprejcla sklep, da zgradi šolo v Prekmurju. Poleg tega je družba izdala lansko !cto »Kočevskr zbornik«, obširno znanstvcno kn.jigo, ki ohsega 10 razprav. Zbornik služi za dobro spoznavanje kočevskih prilik. V tekočem letu je važna ustanovitev »Narodne krcditne zadruge z omejenim jamstvom« v Cciju, v kateri so se CMD in sokotske župe v dravski banovini zedmile za sodelovanje na narodno - obrambnem polju, ker je za en del nairodno - obrambnega dela potreben kapital in neki instrument, ki> ho vodil račun o posestnem stanju na naših mejah. Ne navajamo podatkov Družbe sv. Cirila in Metoda z namenom, da bi tej važni narodno - obrambni organizaciji, ki. je letos polagala že petdesetič svoje račune, peli slavospcve, temveč le iz razloga, da pokažemo, kolika moč leži v privatni iniciativi, ako se dela sporazumno in sitematično oziroma koliko večji uspeh bi imela ta privatna iniciativa. ako bi hila znatno podprta od merodajnih oblasti in celokupne javnoisti1. Drugi faktor, ki zasleduje že po svojem poklicu življenje naroda, je učiteljstvo. Slovensko učiteljstvo, včlanjeno v JUU — sekciji za dravsko banovino v Ljubljani — razpravlja na vseh svojih zborovaniih in skupšoinah o vseh problemih naše meje in narodnostno ogroženih krajih, ter se zaveda, da leže vzroki narodne mlaonosti ob meji, v slabih gospodarskih in socialnih prilikah. Zato preiskuje šole, gospodarska vprašanja in otrokovo okolico, da bi bolje prodrlo v globino diiše tistih ljudi, ki so moralne pomoči na.jbolj potrebni. Učiteljstvo stalno zahteva v svojih resolucijah, da se postavi.jo na mcjo popolne šole, ker edino isredstvo piroti raznarodovanju naših mejašev ie sistematična nacionalna vzgoja mladine v šoli in praktLčna gospodarska pomoč. Hvalevredno je omeniti delo odseka učiteljic, ki ie začel lansko leto z zimsko pomočjo, s katcro je ogre! marsikatero revno sobico in telesce ter nasitil sto in sto lačnih želodčkov. Z geslom »Otrok za otroka« so započele akcijo, po kateni bodo zvezale mejo s središči ter pomagale mejašem vsaj v času, ko so naše pomoči najbolj potrebni. »Delo. človeka dastojen zaslužek in vsakdanji kruh so tvorci zadovoljstva. viri ljubezni do domače grude ter predpogoj kukurnemu napredku in narodni zavesti!« kHče pisec nekega članka. Delajmo torej vsi poklicani za gospodarski, kulturni in socialni napredek naroda ter bodimo čuječi in odporni, kajti tako nam pravi tujec: »Ako se v kakem narodu ne pojavlja več niti obrambena reakcija, je zirel, da postane narod sužnjev.« Zato pa: Meja kliče nas vse! Vir.