EOGRAFSKI ESTNIK GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 2 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 91-2 2019 ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 4 GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 91-2 2019 ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES LJUBLJANA 2019 ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDC: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 2019 © Zveza geografov Slovenije 2019 Mednarodni uredniški odbor – International editorial board: dr. Valentina Brečko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglič (Slovenija), dr. Predrag Djurović (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) Urednik – Editor-in-chief: dr. Matija Zorn Upravnik in tehnični urednik – Managing and technical editor: dr. Rok Ciglič Naslov uredništva – Editorial address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija Izdajatelj in založnik – Publisher: Zveza geografov Slovenije Za izdajatelja – For the publisher: mag. Igor Lipovšek Računalniški prelom – DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk – Printed by: SYNCOMP d.o.o. Sofinancer – Co-founded by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Publikacija je vključena tudi v – The journal is indexed in: CGP (Current Geographical Publications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities and the Social Sciences), Geobase (Elsevier Indexed Journals), GeoRef (Database of Bibliographic Information in Geosciences), Geoscience e-Journals, OCLC WorldCat (Online Computer Library Center: Online Union Catalog), SciVerse Scopus Naslovnica: Reka Juruá izvira v Peruju, od koder teče v Brazilijo, kjer se izlije v Amazonko. Čeprav je med izvirom in izlivom reke približno tisoč kilometrov, njena dejanska dolžina zaradi številnih oklju­kov presega 3000 kilometrov. Senzor OLI (Operational Land Imager) na satelitu Landsat 8 je posnetek napravil 27. maja 2019 pri kraju Eirunepé na severozahodu Brazilije. Vir: Lauren Dauphin in Adam Voiland, NASA Earth Observatory in U.S. Geological Survey. Frontpage:TheJuruáRiverspringsinPeruandthenflowsinBrazil,whereitreachestheAmazonRiver. Althoughadistancebetweenthesourceandthemouthoftheriverisapproximately1000km,theactual course of the river exceeds 3000km due to numerous meanders. OLI (Operational Land Imager) sen­sorcarriedbytheLandsat8satellitetooktheimageoftheriver nearEirunepé(NWBrasil)onMay27, 2019.Credit:LaurenDauphinandAdamVoiland,NASAEarthObservatoryandU.S.GeologicalSurvey. RAZPRAVE – PAPERS Peter Kumer, Primož Pipan, Mateja Šmid Hribar, Nika Razpotnik Visković The role of actors’ cooperation, local anchoring and innovation in creating culinary tourism experiences in the rural Slovenian Mediterranean.......................................................................................................... 9 Pomen sodelovanja akterjev, vpetost v lokalno okolje in inovativnost pri ustvarjanju kulinaričnih turističnih izkušenj na ruralnem slovenskem Sredozemlju .............................................................. 27 Erik Logar Primerjalna analiza učinkov druženja in sodelovanja v prostovoljnih gasilskih društvih na primerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda .............................................................. 39 Comparative analysis of volunteer firefighters’ associations impacts of socialising and cooperation in rural communities of Gorenjska and Sauerland .............................................................................. 52 RAZGLEDI – REVIEWS Gregor Kovačič, Tina Rupnik Kakovostno stanje Rakiškega stržena po obnovi Centralne čistilne naprave Postojna .......................... 53 Water quality of the Rakiški stržen brook after the reconstruction of the Central Wastewater Treatment Plant Postojna ............................................................................................................................................................ 67 Jernej Tiran, David Bole, Primož Gašperič, Jani Kozina, Peter Kumer, Primož Pipan Vrednotenje družbene trajnostnosti malega industrijskega mesta: primer Velenja .................................. 71 Assessing the social sustainability of a small industrial town: the case of Velenje .............................................. 88 Mihael Brenčič Termin kras v Jesenkovih geografskih učbenikih ............................................................................................................................ 91 Term karst in Janez Jesenko geographical textbooks ...................................................................................................................... 103 METODE – METHODS Mauro Hrvatin, Rok Ciglič, Dénes Lóczy, Matija Zorn Določanje erozije v gričevjih severovzhodne Slovenije z Gavrilovićevo enačbo ........................................ 105 Determination of erosion in low hills of northeast Slovenia with Gavrilović equation ............................ 122 Mihaela Triglav Čekada, Dalibor Radovan Primerjava uporabe prostovoljnih geografskih informacij za spremljanje poplav in potresov .......................................................................................................................................................................................................... 125 Comparison of the volunteered geographic information usage to monitor floods and earthquakes .................................................................................................................................................................................................................. 137 POLEMIKE – POLEMICS Drago Perko, Drago Kladnik Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije.............................................................................................................................................. 139 Slovenian exonyms in Slovenia’s neighborhood .................................................................................................................................. 157 KNJIŽEVNOST – LITERATURE Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović: Družbeni učinki urbanega kmetijstva, Georitem 31 (Nika Razpotnik Visković) ........................................ 161 Martin Pogačar, Jasna Fakin Bajec, Petra Kolenc, Jernej Tiran, Katarina Polajnar Horvat, Aleš Smrekar: Zeleno je dobro. Načrtovanje urbanih zelenih površin z ljudmi, ne za ljudi (David Bole) .............................................................. 162 Drago Perko, Rok Ciglič, Matija Zorn (uredniki): The Geography of Slovenia: Small but Diverse. World Regional Geography Book Series (Jurij Senegačnik) ............................................ 163 KRONIKA – CHRONICLE Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU (Primož Gašperič) ............................................................................................................ 167 Poletna šola CEEPUS mreže GeoRegNet na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Trajnostna raba regionalnih virov (Simon Kušar) ................................................................ 170 Evropski forum Alpbach 2019 (Erik Logar) .................................................................................................................................................. 173 Sedmi projektni sestanek ter zaključna konferenca projekta MEDFEST (Matjaž Geršič) ........................ 175 Evropski teden regij in mest v Bruslju (Daniela Ribeiro, Maruša Goluža) .................................................................. 177 Uvodno srečanje partnerskih institucij v okviru projekta »100% lokalno« (Erik Logar) .......................... 178 Vmesna konferenca projekta TRANS-BORDERS (Primož Pipan, Matej Gabrovec) ...................................... 179 ZBOROVANJA – MEETINGS 17. bienalna konferenca Mednarodnega združenja za preučevanje skupnega (International Association for the Study of the Commons – IASC) (Mateja Šmid Hribar) .................... 181 Mednarodna konferenca »Skrite geografije« (Tatjana Resnik Planinc) .......................................................................... 182 11. mednarodna konferenca o raziskovanju družbenih inovacij (Jani Kozina, Jernej Tiran) ................ 185 Tematska konferenca Mednarodne geografske zveze (Miha Koderman, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Matej Gabrovec) .......................................................................................................................................................................... 187 Jugovzhodna Evropa in meje –posvet o zgodovinskih in sodobnih predstavah in praksah (Matija Zorn) ............................................................................................................................................................................................................................ 190 4. letna konferenca mednarodne zveze za znamčenje prostora IPBA (International Place Branding Association) (Erik Logar) .................................................................................................................................................................. 192 POROČILA – REPORTS Nova doktorica znanosti s področja geografije na Filozofski za humanistične študija Univerze na Primorskem (Valentina Brečko Grubar) ................................................................................................................ 195 Novi doktorici znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Lucija Miklič Cvek) ........................................................................................................................................................................................................ 196 NAVODILA – INSTRUCTIONS Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku (Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič)...................................................................................................................................................... 199 THE ROLE OF ACTORS’ COOPERATION, LOCAL ANCHORING AND INNOVATION IN CREATING CULINARY TOURISM EXPERIENCES IN THE RURAL SLOVENIAN MEDITERRANEAN POMENSODELOVANJAAKTERJEV,VPETOSTVLOKALNO OKOLJE IN INOVATIVNOST PRI USTVARJANJU KULINARIČNIH TURISTIČNIH IZKUŠENJ NA RURALNEM SLOVENSKEM SREDOZEMLJU AUTHORS/AVTORJI dr. Peter Kumer ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia peter.kumer@zrc-sazu.si dr. Primož Pipan ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia primoz.pipan@zrc-sazu.si dr. Mateja Šmid Hribar ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia mateja.smid@zrc-sazu.si dr. Nika Razpotnik Visković ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia nika.razpotnik@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91201 UDC/UDK: 711.3:338.48-6:641/642(497.47) COBISS: 1.01 ABSTRACT Theroleofactors’cooperation,localanchoringandinnovationincreatingculinarytourismexperiences in the rural Slovenian Mediterranean Food-related experiences are becoming increasingly important for destination choice in particular in the rural Mediterranean hinterland. In contrast to the mass tourism in littoral areas, the development of hin­terland tourism has more favourable consequences for the local population. The paper examines culinary experiencesintheruralSlovenianMediterraneanasapossibledriverofsustainabletourismdevelopment. Wecollected213culinaryexperiencesandfurtherexplored10ofthembythefollowingthreeaspects:coop­erationofactorsfromthelocalenvironment,embedmentofthelocalcommunityandinnovativeapproaches. Thequalitativeapproachcomprisedfieldwork,shortinterviewsandin-depthinterviews.Wefoundalink-age between the types of culinary experiences and the types of organizers and established that innovation plays an important role in their success. KEY WORDS tourism, culinary heritage, rural development, gastronomy, culinary event, experience, innovation IZVLEČEK Pomensodelovanjaakterjev,vpetostvlokalnookoljeininovativnostpriustvarjanjukulinaričnihturi­stičnih izkušenj na ruralnem slovenskem Sredozemlju S hrano povezane izkušnje postajajo vedno pomembnejše pri izbiri destinacij, zlasti v ruralnem zaledju Sredozemlja. V nasprotju od masovnega turizma v obmorskih krajih ima razvoj turizma v zaledju več pozitivnih učinkov na lokalno prebivalstvo. Članek povzema raziskavo kulinaričnih izkušenj v ruralnem delu slovenskega Sredozemlja kot potencialnega gonila trajnostnega razvoja turizma. Zabeležili smo 213 kulinaričnih izkušenj, med njimi pa smo jih s treh vidikov podrobneje raziskali deset: z vidika sodelova­njaakterjevvlokalnemokolju,vpetostivlokalnoskupnostininovativnostipristopov. Kvalitativnipristop je vključeval delo na terenu, kratke intervjuje in poglobljene intervjuje. Ugotovili smo povezavo med tipi kulinaričnih izkušenj in tipi organizatorjev ter pomen inovativnosti za njihovo uspešnost. KLJUČNE BESEDE turizem,kulinaričnadediščina,razvojpodeželja,gastronomija,kulinaričnidogodek,izkušnja,inovativnost The article was submitted for publication on April 2, 2019. Uredništvo je prispevek prejelo 2. aprila 2019. 1 Introduction ThehinterlandareasoftheMediterranean,whichhaveastrongruralcharacter,searchfornewways to attract visitors from the traditional coastal sun&sea destinations. Concurrently, these areas aim at preserving their authenticity, prevent mass tourism and follow sustainability principles. Food-related experiences are becoming increasingly important for destination choice in particular in rural areas (Backe 2013). A culinary tourist experience is defined as any tourism opportunity in which one stud­ies, appreciates, or consumes local culinary resources (Smith and Xiao 2008). Some of the new ways of promoting the rural areas through culinary experiences are farmers’ markets, food events and fes­tivals (Bessiere 1998; Hall and Sharples 2003). The actual meal does not have to be theprimary aim of theexperience,butisoneofseveralactivities(HjalagerandRichards2003).Aculinaryexperiencecom-prises several surrounding factors, such as the place, its physical setting and ambient, people, history and traditions. Focusing on culinary experiences within a tourism offer may also contribute to the strengthening of the identity of particular regions. It enhances their uniqueness within their diverse communities (Telfer and Wall 1996; Rand, Heath and Alberts 2003; Everett and Aitchison 2008; Long 2015). Apart from inducing tourism, food experiences can directly support local development by pro­vidingtheculturalcapitalnecessarytocreateandsustainculturalproductionandconsumption(Richards 2012), as well as food-related heritage-making (Godina Golija and Ledinek Lozej 2018). Like in the majority of the Mediterranean areas, the development of tourism is concentrated in the coastal areas of Slovenia, whereas the hinterland receives only a small portion of visitors. The natural preconditions, rich tradition and scenic beauty are ideal for niche presentation of locally produced, processed and prepared food (Renčelj 2015). The hinterland is from a tourist perspective a typically marginalareawitharuralcharacterandhasahighpotentialforthedevelopmentofnichetourismbased particularly on gastronomy. The potential for the development of culinary tourism has already been recognized in tourism strategies because it has several predispositions. Restaurants and homesteads withseasonalandlocallyproducedfoodhavealongtraditionintheregionduetothevicinityofurban areasofTriesteandGoriziainItaly,favourablenaturalpredispositionssuchasfertilesoil,mildandwindy climate, and high awareness of the quality of local products among local people (Renčelj 2015). A sys­tematicculinarytourismdevelopmentstartedshortlyafterthedissolutionofYugoslavia,in1992.Wine tourist routes were among the first activities within the culinary tourism sector which were perceived as important for the integrated development of tourism (Kerma and Gačnik 2015; Kerma 2018). Rich and diversified heritage in gastronomy and wine-making are becoming an increasingly important fac­torofinternationaltourismvisibility.Theproliferationofinnovativefoodandwinefestivalsthusrepresents thefastestgrowingtrendinculturaltourismandoneofthemostaccessibleformsofculinaryexperience (Gačnik 2012). Successful actors’ cooperation, strong local embeddedness (anchoring) and innovative approach­es have been recognized as crucial factors in designing sustainable culinary experiences (Hall and Göslling 2013; GoGSTC 2013; Frayssignes et al. 2018). Actors’ cooperation is the ability to mediate a common profile and thus contribute to the marketing of a culinary destination (Buhalis and Spada 2000). The key criterion that makes a culinary destination is for actors to cooperate and find ways to promote common »products«, a »presentation« and »image« (Holloway et al. 2007). On the broader fieldofculturalvalues,whichcouldalsoincludeaculinaryexperience,activeparticipationoflocalstake-holders, political support that affects economic andother initiatives, as well as enterprising marketingand promotion are the three highlighted aspects (Šmid Hribar and Ledinek Lozej 2013). This suggests a strong embedding of identified cultural value intoa comprehensive marketable story or product that might bring development to rural areas. Local anchoring means linking local products and knowl­edgewithculinarytraditionsofthearea.The»local«hasbecomevaluedbysometouristsassomething positive,genuineandinvolveslocallysourcedproductsincontrasttostandardisedandglobalisedprod­ucts (Long 2015; Laurin 2010). Some studies show that local food is perceived to be authentic, pure andtraditional(Sims2009;Kauppinen-Räisänen,GummerusandLehtola2013),neverthelessthereare several doubts about official certifications of locality (Ledinek Lozej 2016). Innovation is defined as »theprocessoftranslatinganideaorinventionintogoodsorservicesthatcreatevalueorforwhichcustomers willpay…Itmustbereplicableataneconomicalcostandmustsatisfyaspecificneed.« (Business…2019). Innovation is manifested in different forms: as a product, technology or process, marketing and sales approach, function, organisation and as social innovation (Bessiere and Tibere 2011; Bessiere 2013). Ingastronomyinnovationisoftenlinkedwithtraditionwhereoldstylesoffoodpreparationandcook­ing are renewed and combined in new ways (Hall and Gössling 2013). TheaimofthispaperwastoinvestigatethediversityofculinaryexperiencesinthePrimorskaregion in the Slovenian Mediterranean. We analysed culinary experiences in the area to learn about actors’ cooperation and stakeholders’ involvement, local anchoring, and innovation. 2 Methods Data for this study were collected from a working assignment of a transnational project entitled MEDFEST -CulinaryHeritageExperiences:HowToCreateSustainableTouristDestinationwithanaim tocreateamapofculinaryexperiencesineightMediterraneancountries(TheMedfest…2017).Among other tasks the assignment included identification and analysis of culinary tourism experiences in the South Primorska region of the Slovenian Mediterranean. Prior to commencing the study, a list of all culinary experiences in five areas of South Primorska (Vipavavalley,BrkiniandČičarija,GoriškaBrdawiththeLowerSočaValley,KrasandSlovenianIstria) was compiled (Table 1). This was a preparatory phase for our analysis. A culinary experience was con­sideredassomethingthatgoesbeyondmerelyconsumingfoodinarestaurant.Wedidnotaimatgiving specific emphasis on tourist products but wanted to comprise a variety of the culinary offer. I.e. fish-ingtourismpersewasresearchedbyRogelja(2006)andRogeljaandJankoSpreizer(2015),winetourism was analysed in previous literature (Jurinčič and Bojnec 2009; Kerma 2012; Kerma 2018). We consid­eredoenologicalheritageasimportantbutthepurposeoftheresearchwentbeyondadetailedresearch of wine tourism and wine routes. Instead, we focused on the festivals related to such type of tourism. BasedonCapatti(2012)andRichards(2012)wesetupatypologyofthefollowingculinaryexperiences: 1) EVENT - culinary event (e.g. fair, market, festival), 2) SERVICE - service connected to food products (e.g. tasting, visit, cooking class), 3) FARM/BUSINESS-professionalactivitylinkedtofoodhighlightedthroughatouristicactivity(e.g. farms, food companies), 4) ROUTE - tourist site network dedicated to food or culinary products (e.g. tourist route), 5) SITE - specific tourist site dedicated to food or culinary products (e.g. museum). Foreachculinaryexperiencewepreparedageneraldescriptionandinformationregardingthevenue and the dates, the type of the organiser and their contact details. It enabled us to get a better overview over the current culinary experiences and served as a pool for a further analysis of 10 selected culi­nary experiences. The latter were selected based on geographical dispersion of venues, variety of types of experiences and variety of organisers. For the purpose of the analysis we used indicators for assessing sustainable Mediterranean culi­nary heritage experiences, which we developed within MEDFEST project (Medfest…2017). The indicators were agreed among the project partners - 37 indicators correspond to 4 topics: content of theexperience,organization&governance,localanchoringoftheexperienceandembedmentinstrate­gies & policies. Figure1: MapofselectedandanalysedculinaryexperiencesintheSouthPrimorska regioninSlovenia. p Qualitative approach was mainly used to analyse the data grouped in three categories: stakehold­ers’ involvement, local anchoring and innovation. The data collection was based largely on field work and short interviews with the organizers and initiators of the culinary experiences, while we conducted in-depth interviews in three selected cases: the initiators of the Tourist Farm Butul (Pipan 2018), the Homestead Belajevi (Topole 2018) and the Brkini Fruit Route Festival (Volk Bahun 2018). 3 Results ThelistofculinaryexperiencesfromtheSloveniancasestudyincluded213cases(Table1):86ofthem arelocatedinthecoastalSlovenianIstria,whichreceivesthelargestnumberoftouristvisitsamongallstud­ied areas. Among different types of experiences, the events (festivals, market, fairs) stand out -they are representedin62%ofthecases.Theyarefollowedbyservices(mostlyworkshops,guidedtours–19%)and farms/businesses(17%).Routesandspecialsitesdedicatedtoculinaryproductsoccuronlyin2%ofcases. Table 1: Identified culinary tourism experiences per type in the South Primorska region. Area No. of culinary tourism No. of culinary tourism experiences per type EVENT SERVICE FARM/ ROUTE SITE Selected culinary experiences analysed in details experiences BUSINESS Slovenian 86 54 22 9 1 Persimmon Festival Istria (EVENT), Tourist Farm Butul (FARM, SERVICE), Fonda Fish Farm (FARM) Kras 45 34 2 8 1 / Brestovica Asparagus Festival (EVENT), Teran Wine and Prosciutto Festival (EVENT), Homestead Belajevi (FARM, SERVICE) Brkini and 23 6 / 16 1 / Brkini Fruit Route Čičarija Festival (ROUTE) Vipava valley 39 22 13 3 1 / Polenta Festival (EVENT), Chestnut Festival (EVENT), Wine and Olive Oil Festival (EVENT) Brda and Lower 20 15 4 / 1 / / Soča valley Total 213 131 41 36 4 1 / In the subsequent phase we analysed the following 10 culinary experiences (Figure 1; Table 2): 6 culinaryevents(thePolentaFestival,theChestnutFestival,theTeranWineandProsciuttoFestival,the PersimmonFestival,theBrestovicaAsparagusFestival,theWineandOliveOilFestival),2farms/busi­nesses focused on private professional activities linked to food highlighted through a touristic activity (theTouristFarmButulandtheFondaFishFarm),1serviceconnectedtofoodproducts(theHomestead Belajevi) and 1 route network dedicated to food or culinary products (the Brkini Fruit Route Festival). 3.1 Actors’ cooperation According to Table 2 the majority of selected culinary experiences were organized by local inter­est groups (4 experiences) and local public authorities (3 experiences) with a strong support of local communitiesandfarmerswhosuppliedfoodanddrinks.Additional3culinaryexperienceswereorga­nized by individual local entrepreneurs. Theculinaryeventsorfestivalsaremainlyorganisedbylocaltouristassociations.Theyoftenshare the organisation tasks with experts’ society such as the Brkini Fruit Growers Society (in the case of the Brkini Fruit RouteFestival) and the Karst Agricultural Cooperative (initial co-organizer in the case of the Teran Wine and Prosciutto Festival). Local interest groups often collaborate with municipalities mostly for acquiring an appropriate place for the event. Local farmers are food suppliers: wine grow­ers in the case of the Teran Wine and Prosciutto Festival, fruit producers in the case of the Brkini Fruit Route Festival, farms where they grow persimmon in the case of the Persimmon Festival and wine and olive producers in the case of the Wine and Olive Oil Festival. Local entrepreneurs often team up with local food suppliers – up to 40 of them in the case of the Tourist Farm Butul; in the case of the Fonda FishFarmtheycooperatewithfarmswhichprovideproductssuchaswine,oliveoilandvegetables.The PersimmonFestivalcooperateswiththeLandscapeParkStrunjanandusesitsgeographicalindication. Table2:Selected culinary experiencesbytypes andmain organizers inthe Slovenian Mediterraneanarea. Type of event EVENT ROUTE FARM/ BUSINESS SERVICE SITE Time context one-time one-time throughout throughout throughout annual event annual event the year the year the year Type of organizer Local interest Chestnut Festival, / / / / groups Persimmon (associations Festival, and NGOs) Polenta Festival, Brestovica Asparagus Festival Local public Teran Wine Brkini Fruit / / / authority and Prosciutto Festival, Wine and Olive Oil Festival Route Festival Individual local / / Tourist Farm Homestead / entrepreneur Butul, Fonda Belajevi Fish Farm Culinary experience Actors cooperation Experience organized by (collective) organization Experience organized by a clearly identified local coordinator Presence of a written official document Involvement of local public authorities Involvement of farmers Link with handicraft sector Link with environment sector Link with energy sector Link with R&D sector Local anchoring Natural resources enhanced Cultural resources enhance Intangible/know-how resources Participation of local community Origin/provenance of food products Seasonal food Origin of suppliers Origin of visitors Polenta Festival + – – + + + – – – + + + + + + + + Chestnut Festival + – – + + – – – – + + + + + + + + Teran Wine and Prosciutto Festival + – – + + + – – + + + + + + – + – Brkini Fruit Route Festival + – + + + + – – – + + + + + + + – Tourist Farm Butul + + + + + + – – + – + + + + + + – Homestead Belajevi – + – + + + – – + + + + + + + + – Persimmon Festival + + – + + + – – – – – + + + + + – Brestovica Asparagus Festival + – – – + – – – – + – + + + – + – Fonda Fish Farm + + – + + – – – + + + – + + + + – Wine and Olive Oil Festival + + – + + – – – – + + + + + + + + Figure2:Culinaryexperiencesevaluatedaccordingtoactors’ cooperation,localanchoringandcertification system. Professional and economic oriented activities and services connected with food products are typical­ly provided by individual local entrepreneurs. As demonstrated in Figure 2 in most cases (namely in 8 out of 10 cases) cooperation among dif­ferentstakeholdersisbasedonoralandnotonwrittenorformalagreement.Municipalitiescollaborating in the Brkini Fruit Route Festival had to adopt a decree on the tourist roads and every year the Tourist Farm Butul prepares a work programme that helps them enrich and also surpass their goals. Linkageswithhandicraftsectoramongculinaryexperienceholdersarerecognised.Handicraftmost often refers to suppliers of cooking utensils and organisers of workshops –onhow to make handmade wood, stone or ceramic products. Two groups of suppliers bring artefacts to the culinary experiences or take care of the side events (e.g. sets to cook polenta at the Polenta Festival; bowls and plates made of stone which could be seen at the Teran Wine and Prosciutto Festival and the Homestead Belajevi events; Figure 3). In the research and development sector the cooperations with regional and international higher educational and research institutions is highlighted. For example, the Homestead Belajevi cooperateswith the Institute of Agriculture and Forestry Nova Gorica and the Škocjan Caves Regional Park; the FondaFishFarmcollaborateswiththeMarineBiologyStationPiranandothermaritimeresearchorgan­isations in the region; the Tourist Farm Butul cooperates with the University of Primorska; the Teran Figure 3: Handicraft sector plays an important role in the presentation of culinary heritage and culinary products at the events organised at the Homestead Belajevi. Wine and Prosciutto Festival cooperates with the students of stone carving at the Higher Vocational College in Sežana. There was no identified connection with either environmental or energy sectors. Among analysed culinary experiences we noticed that pursuing official quality certification is not apriority. Onlyinonecase(thePersimmonFestival)thefarmswhichprovidethefruitsfortheculinary eventholdthecertificatesfororganicfarming. Inthiscontextitisworthmentioningthatsomeorganis­ers,e.g.theBrkiniFruitRouteFestival,theTouristFarmButul,theHomesteadBelajevi,thePersimmon Festival, the Fonda Fish Farm, cooperate or are linked with food and drink suppliers originating from protectedareaslikethelandscapeandregionalparks,Natura2000andUNESCOareas,but donotplan to acquire any kind of certification themselves. 3.2 Local anchoring To understand how culinary experiences are anchored locally, we examined the natural, cultural and intangible or know-how resource enhancement, the engagement of the local community, and the provenance of food products as well as the origin of food & drink suppliers and visitors (Figure 2). Intheprocessofexaminingthenaturalresourceenhancementwefoundthatthepreservationand plantation of old species of fruit, vegetables and herbs and their traditional usage in cuisine are most frequentlyemphasized.Insomecasesthepromotionofbiodiversity(e.g.drykarstmeadowsandseabed benthos near eco-friendly fish farm) was also important. Almost all culinary experiences include sea-sonalfood(e.g.thePolentaFestival,theChestnutFestival,theTouristFarmButul,thePersimmonFestival, the Fonda Fish Farm, the Wine and Olive Oil Festival). At the Brkini Fruit Route Festival and the Homestead Belajevi more than three quarters of all food is seasonal. More than half of food used at the Teran Wine and Prosciutto Festival and the Brestovica Asparagus Festival is seasonal. Within the scope of thenatural resource enhancement we also examined waste management. Waste separation is present in all cases except at the Chestnut Festival, the Brkini Fruit Route Festival and the Brestovica Asparagus Festival. The most attention to waste management is given at the Tourist Farm Butul. They neverusesingle-useplastic,neitherattheirfarmnorattheirmobileculinaryevents. Attheeventsthey exclusivelyusebiodegradabledisposablecutlery,bowlsandcups.AttheFondaFishFarmtheyasktheir customers to return the polystyrene packages for fish so that they can re-use them. Amongtheculturalresourcesthefollowingaccompanyingactivitieswerepointedout:preservation of cultural landscapes, herbalism, inclusion of non-mechanical work and handicraft (e.g. stone handi­craft andtraditionalstone housebuilding),inclusionof artsand culture(e.g. poetryandphotography). Furthermore,weidentifiedthefollowingknow-howresources:preparationoffoodwheretraditional knowledge of food preparation is combined with modern approaches (e.g. polenta and chestnut sweets, innovativeusageofherbswhilecooking),cooperationwithartisansandcraftsmenwhousewood,stone andceramicsandorganiseworkshopstoteachvisitorstomaketheirownproducts,helpingunemployed by including them in handicraft programs where the products can be used in gastronomy, cooperation with agricultural advisors (lectures on growing fruit trees), traditional folk dances and a rediscovering of traditional ecological knowledge. All events contribute to the promotion and stronger recognition of towns, places, the wider region and Slovenia abroad. Finally, we identified strong engagement of local communities in the experiences. The involved participants might be individual volunteers, clubs and associations (tourism (Figure 4), hunters’ and Figure 4: Members of the local tourist association are the key people at the Polenta Festival. boules’, rural women society), farmers, bee-makers, folklore groups and similar. The experiences are oftenfinanciallysupportedthroughlocalcallsfortendersfortourismdevelopmentandpromotion(e.g. theMunicipalityofPiransubsidizes10%oftheorganizingcostsofthePersimmonFestival).Fourexpe­riencespayspecialattentiontoparticipantswithmobilityimpairmentfromthelocalcommunity.Apart of the Brkini Fruit Route Festival is children friendly. At the Persimmon Festival people with disabili-tiessellproductsonpersimmontheme.ThesameappliestotheFondaFishFarm.Themostactiveexperience in this regard is the Tourist Farm Butul which includes people with members of the local community withvariousdisabilities(i.e. mentally,mobileandvisuallyimpaired).Theyorganiseworkshopsforthe children from local schools, as well as athletes and other individuals with special dietary needs from the local associations. The provenance of at least 80% of the food in almost all examined experiences is in local areas – withinlessthan50km.Someingredientscomefromfartherthen50kmbutstilloriginintheSlovenian Mediterranean (e.g. olive oil, salt, fruit and vegetable from the Primorska region or other Slovenian regions). Only few food products, which are supplements to specific jams, honey and cheese, and are not foundin local areas,travel longerdistances (i.e.tropical spices andherbs such as blacktea andcin­namon). The Tourist Farm Butul cooperates with a cheese maker from Idrsko alps on Mount Matajur in the Julian Alps. In the case of the Wine and Olive Oil Festival local food provenance is only 60% since they invite also winemakers from Italy and other Slovenian wine regions. When examining the origin of the visitors, we noticed huge differences between the experiences. As a rule, the uniqueness of culinary experiences attracts people from distant areas since their recog­nisabilitygoesbeyondthebordersofthelocalregion.Thehighestshareofvisitorsoflocalorigin(within theradiusof50km)receivethePolentaFestival,theChestnutFestival,theWineandOliveOilFestival (all of them approx. 70%), the Brkini Fruit Route Festival (50%). On the other hand, the experiences with the lowest share of local visitors are the Teran Wine and Prosciutto Festival (40%), the Brestovica Asparagus Festival (20%), the Persimmon Festival (15%), the Tourist Farm Butul and the Fonda Fish Farm (10%), and the Homestead Belajevi (2%). 3.3 The role of innovation Theinnovativenesswasexaminedthroughtheperceptionoforganisersofwhattheythinkareinno-vativeaspectsoftheirculinaryexperience.Animportantaspectwasthecreative(re)useoftraditional meal recipes based on local overlooked ingredients. Such examples are local varieties of maize for themaking of flour for polenta, different wine sorts, local types of chestnut trees, olives, pears, apples, plums, nuts, sour cherries and cherries from the old orchards. In addition to all mentioned varieties it is worth mentioning persimmon which was brought by sailors from the Far East and introduced in theregioninthebeginningofthe20thcentury.Thefruitisnowperceivedasalocalsortandisanimpor­tant part of the regional identity. An important aspect of innovation in culinary experiences is to offer guests traditional dishes, served in a modern and contemporary way. At the Polenta and Chestnut Festival, they serve polen­ta and chestnut as parts of the deserts, but they were traditionally consumed as a main dish. Mountain savory (lat. Satureja montana) used to be used as a medical herb but the Homestead Belajevi started touseitincuisine. AttheTouristFarmButultheydevelopedcheesescontainingwinestoneandblack tea. Theirwildflowerhoneyincludesalsogingerandtheblossomofthemuscatnutandtheyusewild lemon to make jam and cordial. An interesting aspect of innovativeness could be the presentation of food. AttheTouristFarmButul foodisservedusingtheirowndesignerproducts(packages,plates, trays) made of cardboard, stone or wood. Not only how, but also where the food is served, can be an innovative element in culinary experiences, e.g. welcoming guests at a table in the middle of the vineyard,olivegrove,orherbalgarden –wherethefoodisproduced,oratypicalstonecarvedkarstic yard. Another innovative aspect is an active inclusion of visitors into a culinary experience through educational work. At the Brkini Fruit Route Festival they offer »family experiences« on fruit-grow­ing farms, where families can take part in farm work, pick apples or participate at workshops on how to make products from herbs. TheTourist Farm Butul created a new approachto cooperation withlocal food producerswhich wasrecognisedasinnovativealsobythewiderpublic–in2018itwasawardedwiththe»Slovenia’shid-den gems 2018« title for the two-day food tour »Mediterranean flavours of Slovenian Istria«. Innovationmanifestsitselfthroughawarenessraisingandknowledgetransfer.AttheFondaFish Farm visitors learn about the quality and sustainability of sea bass aquafarming (Figure 6). They do not use anti-algae chemical agents for fish farm nets, instead they clean them by hand. They use the fodder of the highest quality and the fish breeding is slower compared to mass produced aquaculture. In this way the visitors (consumers) are encouraged to pay more for the Fonda Piran Sea Bass and sup­portboutiquesustainableproductioninsteadofpurchasingfarmedfishfromthelarge-scaleaquaculture facilities. The Fonda Fish Farm pursued the innovation in branding the »Piran Sea Bass Fonda«. This wasthefirst»localterritorialbrandingofafarmedseafish«intheAdriaticSea,presumablyalsoworld-wide, thus creating a sea-based »merroir«, a derivative of land-based »terroir« (Giacomelli 2015). The Homestead Belajevi offers workshops with experts for healthy lifestyle. The Tourist Farm Butul was involved in the design of many local culinary initiatives, which have now turned into major regional culinary events. The largest of them is »Sweet Istria« in Koper, an international festival of desserts and sweet products – the largest event of its kind in Slovenia and the second largest tourist event in the Municipality of Koper (Jerman and Vodeb 2018). Since 2014 the Tourist farm Butul has been Figure 5: Students from the University of Gastronomic Sciences of Pollenzo (Universita di Scienze Gastronomiche di Pollenzo), Italy, taking notes while listening to the presentation at the Tourist Farm Butul. alearningcentre fortheUniversity of Gastronomic SciencesofPollenzo(Figure5), Italy, which was establishedbytheSlowFoodorganization.Studentscanapplyforinternships,whiletwiceayearaone-week culinary field trip across Slovenia is organised. In organising workshops, they cooperate with theInstitutefortheDevelopmentandResearchofCateringandAgriculturalActivities(SloVino)from Maribor. Furthermore, they motivate their guests to think about what they eat and thus start mak­ingsmallstepstowardsahealthierdiet. Theirguestsparticipateinfoodpreparationintheirculinary workshops. 4 Discussion The present study is based on 10 carefully selected cases of culinary experiences. Although it con­tributes to a scientific discourse on the potentials of culinary experiences in fostering a sustainable development in the rural Mediterranean areas in Slovenia, we avoided any generalisation. The scien­tific contribution is explained in four sub-chapters below. 4.1 The levers of effective actors’ cooperation Ourpreliminarystudyshowedthatthereisalinkagebetweenthetypesofculinaryexperiencesand the types of organizers. It seems that organizers are motivated in different ways which leads them to select different types of events. For local interest groups, who are often connected to specific food or Figure 6: Sustainable sea bass production at the Fonda Fish Farm requires more handwork and technical adaptation. drinkscultivation(i.e.wineandprosciutto),andlocalpublicauthoritiesitisusuallyimportanttoorga­nize a culinary festival in which they can present their food products, places and local heritage. Local interest groups and local public authorities quite often work together; i.e. interests groups provide the content for an event while public authorities pay for the organizational expenses. On the other hand, individual entrepreneurs aim at gaining economic profit and thus organize payable lectures on diets and nutrition, cooking classes, special meals and other services connected to food. When organizing culinary events, they are small-scale and meant for a small number of attendees who pay a fee. Apart from the cooperation among the main actors (interest groups, public authorities, entrepre­neurs), culinary experiences exhibit strong connections with local farmers and the handicraft sector. Handicraft ideally supports the authentic character of an experience. Connections with the research anddevelopmentsectoraremainlyrelatedtoindividualentrepreneursandcouldbe1)adesiretounder-stand more, to develop and create something new, and recently also to better address the aspects of sustainability, or 2) a sign of willingness to learn from the practice (e.g. study visits and internships by students). Whenorganisingculinaryexperiencesactorstendtoavoidformalcooperationandexcessivebureau­cracy,andratherrelyonthepre-existinginformallocalacquaintanceshipsandtrust.Asforcertification systems,theorganizersofculinaryexperiencespointedoutthattheyfollowtherecommendationsand standardsofvariouscertificates,butpursuingthemwouldengagethemintoomuchbureaucracy.They highlighted that building trust between them, their food and drink suppliers, and their customers by following quality standards is more important than adopting the official labels. 4.2 The embeddedness of culinary experiences within their local context All 10 analysed cases are deeply rooted within their local context. Their food supplies travel short distances, they are mostly seasonable and based on local agricultural production. Waste management practicesaregood,althoughingeneraltheculinaryexperiencescoulddomoretoavoidsingle-useplas-tics. Excessive use of plastic utensils (cutlery, bowls and cups) at some festivals pose a threat to the preservation of natural resources and environment, as well as the general societal aim at decreasing the use of non-renewable energy. It is possible to purchase single-use biodegradable utensils but due to the economy of scale they are still considerably more expensive compared to the plastic ones, there­fore organizers tend not to use it. The selected culinary experiences contribute to the preservation of traditional knowledge, handi­craft,handmadeproductsandculturallandscape.Theexaminedexperiencesalsocontributetothetransfer oflocalknowledgeontoactivitiesrelatedtofood.Thestrongengagementoflocalcommunitiesisfinan­cially supported by public authorities. In spite of the strong local anchorage, the experiences generally attract visitors not only from the region, but from different parts of the country and even from abroad. Based on the level of locality, size and influence, the selected culinary experiences can be divided into 3 groups: • Small-scale experiences based on the voluntary work of local communities: They have a local charac­ter and are supported by local interest groups. Socializing is in the forefront of the experience and the financial revenue is perceived as less important. Any profit is used to manage local associations, organization of the same experience in the following year and the promotion of typical local prod-uctsortheentireexperience.Theycontributetoahigherrecognitionofthecommunityandtohigher social capital. • Small-scale experiences organised by local entrepreneurs: These experiences have a unique character andthequality istheirprimal goal. Theyarebased onrichexperiencesandsocialnetworksof highly engaged individuals. • Large-scale or professionalized experiences: They are more successful in the promotion of the expe­rience and the making of the revenue. The tradition is their main selling point. 4.3 The innovativeness of culinary experiences Innovationplaysanimportantroleinthesuccessofculinaryexperiences.Weidentifiedseveralaspects of innovation: creative (re-)use of traditional meal recipes based on local ingredients, presentation of traditiondishesinaunique,modernandattractiveway,newapproachestocooperationwithlocalfood producers and to food catering, serving food using their own designer products, inclusion of visitors into a culinary experience and knowledge transfer. These aspects are not necessarily original; in many cases they were brought from other areas, however, we found that they have been successfully adapt­ed to the local level. Among all identified innovations, two of them are particularly interesting: 1) apartnershipbetweenaproducerofatraditionalproduct(suchasalpscheesemaker)andalocalentre­preneur who initiates a culinary experience; and 2) knowledge transfer which leads to an adaptation of traditional gastronomy to the modern needs of the visitors (gluten-free, vegan), and to a creation of new dishes. The latter emphasizes the general importance of innovation in gastronomy. 4.4 The limitations of the study The principal limitation is the definition of the term »culinary experience« which goes beyond the mereconsumingoffoodinarestaurant,althoughaverygoodrestaurantcanalsobeconsideredaculi­nary experience. To compile our database, we focused on events that are »more than food« –they are »an experience«. The 10 culinary experiences were selected arbitrarily. 5 Conclusion Culinary tourism represents a rising economic sector in the rural Mediterranean Slovenia. In the past the inhabitants in the identified areas struggled with difficult natural conditions, limited employ­ment possibilities, low salaries and with an inviting idea of leaving their rural land and move to the littoralorotherurbanareas,orabroad.Localresidentshavedevelopedastrongdependenceonthescarce naturalsourcesandstronglocalidentity.Therefore,theymanagedtopreservetheirdistinctcuisinederiv­ing mainly from the local produce. In the modern times, affected by global trends, they try to embed the cuisine in their culinary offer. Our study revealed that a successful culinary experience must meet all three criteria: cooperation of the actors from the local environment, strong embedment of the experience in the local communi­ty and innovative approaches. The strength for the success lies in the innovative presentations of food while preserving its traditional elements. At the same time these modern interpretations should also be based on the local identity of the inhabitants. Theimportantpotentialsliein 1)localinterestgroups,local communitiesandlocal publicauthor­ities who are, based on mutual cooperation, capable of turning a culinary heritage into a high-end marketingproduct,and2)rarebutdareindividualentrepreneurswho,basedontheirprofessionalknowl­edgeanddedication,providethesmall-scale,highlyvaluedculinaryexperiences.Bothgroupsplayakey role in putting Slovenia on the world map of culinary experiences. The findings of this research could be used in improvement of other and future culinary experi­encesintheregionandalsootherpartsofSlovenia.Thisisparticularlyimportantsincein2021Slovenia willpresentitselfastheEuropeanRegionofGastronomy.Furthermore,thefindingsfromthecasestud­ies could make an important contribution to the strategies aiming at sustainable tourism development of the rural areas in the Mediterranean. Acknowledgements: The authors acknowledge the financial support from the European Regional Development Fund for funding project MEDFEST (MED Culinary Heritage Experiences: How to Create SustainableTouristDestinations)andfinancialsupportfromtheSlovenianResearchAgencyresearchcore funding Geography of Slovenia (P6-0101) and Heritage on the margins: new perspectives on heritage and identity within and beyond the national (P5-0408). We also acknowledge data collection and field work contributions by Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Maja Topole and Manca Volk Bahun. Special acknowledgment goes to the informants who provided valuable information for the 10 selectedculinary experiences: Tina Simonič (Tourism Association Ozeljan-Šmihel), Marko Kompara (Culture-Tourism Association Vitovlje), Ana Hrast (Tourist Information Centre Sežana), Gianfranco Giassi(TourismAssociationSolinar,Strunjan),IrenaŠvigelj(TourismAssociationBrest,Brestovica),DejanaBaša (Tourist Information Centre Nova Gorica), Tatjana and Mitja Butul (Tourist Farm Butul), Andrejka Cerkvenik(HomesteadBelajevi),IrenaFonda(FondaFishFarm)andEsterMihalič(TouristInformation Centre Hrpelje-Kozina). The authors acknowledge to Saša Požek for the proofreading the English text. 6 References Backe, J. Ö. 2013: Culinary networks and rural tourism development –constructing the local through everyday practices. Sustainable Culinary Systems. London. DOI: https://doi.org/10.4324/ 9780203114070 Bessiere, J. 1998: Local development and heritage: traditional food and cuisine as tourist attractions in rural areas. Sociologia Ruralis 38-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00061 Bessiere,J.2013:‘Heritagisation’,achallengefortourismpromotionandregionaldevelopment:anexam­pleoffoodheritage.JournalofHeritageTourism8-4.DOI:https://doi.org/10.1080/1743873X.2013.770861 Bessiere J., Tibere L. 2011: Innovation in food heritage in the department of the Midi-Pyrenees: types of innovation and links with territory. Anthropology of Food 8. Buhalis, D., Spada, A. 2000: Destination management systems: criteria for success – an exploratory research.InformationandCommunicationTechnologiesinTourism2000.Vienna.DOI:https://doi.org/ 10.1007/978-3-7091-6291-0_43 Business Dictionary, 2019: Internet: http://www.businessdictionary.com/definition/innovation.html (26.3.2019). Capatti,A.2012:EducatingtouristsintheartofgastronomyandcultureinItaly.FoodandtheTourism Experience, OEDC Studies on Tourism. DOI: https://doi.org/10.1787/9789264171923-6-en Everett, S., Aitchison, C. 2008: The role of food tourism in sustaining regional identity: A case study ofCornwall,SouthWestEngland.JournalofSustainableTourism16-2.DOI:https://doi.org/10.2167/ jost696.0 Frayssignes,J.,RazpotnikVisković,N.,Dardelet,A.,RibasSerra,J.,MuletPascual,M.2018:L’expérience culinairedurablecommegrilled’analysedesdémarchesdevalorisationtouristiquedesressourcesali­mentaires.Quellecontributionaudéveloppementdesterritoiresrurauxméditerranéens?Infiniterural systems in a finite planet:bridging gaps towardsSantiagodeCompostela. SantiagodeCompostela. Gačnik,A.2012:Gastronomyheritageasasourceofdevelopmentforgastronomytourismandasameans of increasing Slovenia’s tourism visibility. Academica Turistica 5-2. Giacomelli, J. 2015: The Fonda Case: What Fish Can Teach Us About Finding New Business Models. Mediachange. Internet: http://mediachange.info/the-fonda-case/?case=394 (28.3.2019).GodinaGolija,M.,LedinekLozej,Š.2018:Pomeninciljiprojektovohranjanjadediščineprehrane:Register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway. Etnolog 28. GoGSTC – Criteria for Destinations and Suggested Performance Indicators. Global Sustainable Tourism Council, 2013: Internet: https://www.gstcouncil.org/gstc-criteria/gstc-destination-criteria (13.3.2019). Hall,C.M.,Gössling,S.(eds.)2013:SustainableCulinarySystems:LocalFoods,Innovation,andTourism and Hospitality. London. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203114070 Hall, C. M., Sharples, L. 2003: The consumption of experiences or the experience of consumption? An introductiontothetourismoftasteinFoodtourismaroundtheworld.FromFoodTourismAround the World: Development, Management and Markets. Oxford. Hjalager,A.M.,Richards,G.(eds.)2003:TourismandGastronomy.Oxford.DOI:https://doi.org/10.4324/ 9780203218617 Holloway,L.,Kneafsey,M.,Venn,L.,Cox,R.,Dowler,E.,Tuomainen,H.2007:Possiblefoodeconomies: Amethodologicalframeworkforexploringfoodproduction-consumptionrelationships.Sociologia Ruralis 47. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9523.2007.00427.x Jerman,K.,Vodeb, K. 2018: Družbenivpliv prireditevvMestniobčiniKoper. Geografski vestnik 90-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90102 Jurinčič,I.,Bojnec,Š.2009:Wine tourismdevelopment:ThecaseofthewinedistrictinSlovenia.Tourism 57-4. Kauppinen-Räisänen, H., Gummerus, J., Lehtola, K. 2013: Remembered eating experiences described bytheself,place,food,contextandtime.BritishFoodJournal115-5.DOI:https://doi.org/10.1108/ 00070701311331571 Kerma, S. 2012: Wine tourism as a development factor of the Primorska wine region. Regional Development and Regionalisation in the Adriatic Space. Vienna. Kerma, S. 2018: Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper. DOI: https://doi.org/10.26493/978­961-7055-32-0 Kerma, S., Gačnik, A. 2015: Wine tourism as an opportunity for tourism development: examples of good practice in Slovenia. Journal of International Food and Agribusiness Marketing 27-4. DOI: https://doi.org/10.1080/08974438.2014.940122 Laurin,U.2010:Densvenskaturistmaltiden:eninternationellbildavmatochmaltider.Tillväxtverket. Ledinek Lozej, Š. 2016: Dairying in the mountain pastures in the Julian Alps: Heritages, utopias and realities. Studia ethnologica Croatica 28. DOI: https://doi.org/10.17234/SEC.27 Long, L. M. 2015: Culinary tourism: A folkloristic perspective on eating and otherness. The Food and Folklore Reader. London. Medfest: CulinaryHeritage Experiences, 2017. Internet: https://medfest.interreg-med.eu/ (1.3.2019). Pipan, P. 2018: Tourist farm Butul. Catalogue of good practices of sustainable culinary heritage experiences in Mediterranean area. Ljubljana. Internet: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/ medfest_catalogue_of_culinary_good_practices-n.pdf (13.3.2019). Rand, G. E. D., Heath, E., Alberts, N. 2003: The role of local and regional food in destination marke­ting: A South African situation analysis. Journal of Travel and Tourism Marketing 14, 3-4. DOI: https://doi.org/10.1300/J073v14n03_06 Renčelj, S. 2015: Kulinarika in kamen: Povabilo na Kras in Brkine. Internet: http://ooz-sezana.si/ wp-content/uploads/2015/06/Kamen-Kulinarika.pdf (1.3.2019). Richards, G. 2012: An overview of food and tourism trends and policies. Food and the Tourism Experience, OEDC Studies on Tourism. https://doi.org/10.1787/9789264171923-6-en Rogelja, N. 2006: Healthy Mediterranean food in local perspective: the case of the Slovenian coast. Anthropological Notebooks 12-1. Rogelja,N.,JankoSpreizer,A.2015:WelcometoIzola!:offering»authentichospitality«onfishingboats. Annales, Series historia et sociologia 25-2. Sims, R. 2009: Food, place and authenticity: local food and the sustainable tourism experience. Journal of Sustainable Tourism 17-3. DOI: https://doi.org/10.1080/09669580802359293 Smith, S. L. J., Xiao, H. G. 2008: Culinary tourism supply chains: A preliminary examination. Journal of Travel Research 46. DOI: http://dx.doi.org/10.1177/0047287506303981Šmid Hribar, M., Ledinek Lozej, Š. 2013: The role of identifyingand managing cultural values in rural development. Acta geographica Slovenica 53-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS53402 Telfer,D.J.,Wall,G.1996:Linkagesbetweentourismandfoodproduction.AnnalsofTourismResearch 23-3. DOI: https://doi.org/10.1016/0160-7383(95)00087-9 The Medfest Browser, 2017: Internet: http://www.ub.edu/medfest/ (1.3.2019). Topole,M.2018:HomesteadBelajevi.Catalogueofgoodpracticesofsustainableculinaryheritageexpe­riences in Mediterranean area. Ljubljana. Internet: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/ medfest_catalogue_of_culinary_good_practices-n.pdf (13.3.2019) Volk Bahun, M. 2018: Brkini fruit route festival. Catalogue of good practices of sustainable culinary heritageexperiencesinMediterraneanarea.Ljubljana.Internet:https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/ files/medfest_catalogue_of_culinary_good_practices-n.pdf (13.3.2019) POMEN SODELOVANJA AKTERJEV, VPETOST V LOKALNO OKOLJE IN INOVATIVNOST PRI USTVARJANJU KULINARIČNIH TURISTIČNIH IZKUŠENJ NA RURALNEM SLOVENSKEM SREDOZEMLJU 1 Uvod ZalednaobmočjaSredozemlja,kiimajopretežnoruralniznačaj,iščejonovenačine,kakoprivabitiobi­skovalcestradicionalnoobalnihdestinacijmorjainsonca.Zazdajtaobmočjaohranjajosvojoavtentičnost, preprečujejomasovniturizeminsledijonačelomtrajnostnegarazvoja.Kulinaričneizkušnjepostajajovedno pomembnejšepriizbiridestinacij,zlastinaruralnihobmočjih(Backe2013). Kulinaričnaturističnaizku­šnjajedefiniranakotturističnapriložnost,kjerturistspoznavalokalnekulinaričnevire,prepoznavanjihovo vrednostalijihpreizkuša(SmithinXiao2008). Mednovejšiminačinipromocijeruralnihobmočjihprek kulinaričnihizkušenjsokmečketržnice,dogodkipovezanishranoinfestivali(Bessiere1998;HallinSharples 2003).Samobrokninujnoprvotninamenizkušnje,jeleedenodštevilnihdejavnosti(HjalagerinRichards 2003).Kulinaričnaizkušnjavključuještevilnezunanjedejavnike,kotsoprostor(vsmislupostavitveinambien­ta),ljudje,zgodovinainobičaji. Osredotočanjenakulinaričneizkušnjevsklopuneketurističneponudbe lahkopripomoretudikutrjevanjuidentiteteposameznihregij,obenempakrepispecifičnosttehregijzno­trajraznolikihskupnosti(TelferinWall1996;Rand,HeathinAlberts2003;EverettinAitchison2008;Long 2015). Poleg razvoja turizma lahko kulinarične izkušnje neposredno podpirajo tudi lokalni razvoj, tako da skrbijo za kulturni kapital,ki jepotreben za ustvarjanje ter ohranjanje kulturne produkcije in potroš­nje(Richards2012),patudishranopovezanodediščinjenje(GodinaGolijainLedinekLozej2018). KotprivečinisredozemskihregijjerazvojturizmaskoncentrirannaobalnihobmočjihSlovenije,med­temkozaledjeobiščelemajhendeležobiskovalcev.Naravnedanosti,bogatatradicijainlepotapokrajine soidealnaosnovazanišnepredstavitvelokalnoproizvedene,predelaneinpripravljenehrane(Renčelj2015). Zaledjejesturističnegavidikatipičnoobrobnoobmočjezruralnimznačajeminimavisokpotencialza razvoj nišnega turizma, ki temelji predvsem na gastronomiji. Potencial za razvoj kulinaričnega turizma sožeprepoznaletuditurističnestrategije,sajzanjobstajajoštevilnipredpogoji. Restavracijeterdomači­je s sezonsko in lokalno pridelano hrano imajo v regiji zaradi bližine urbanih območij Trsta in Gorice vItalijižedolgoletnotradicijo,ugodnisotudinaravnipogojizvidikarodovitnezemlje,milegainvetrov­negapodnebja,lokalnoprebivalstvopaizražavisokostopnjozavedanjaokakovostilokalnihproizvodov (Renčelj 2015). Sistematičen razvoj kulinaričnega turizma se je začel kmalu po razpadu Jugoslavije leta 1992. Vinsketurističnecestesobileprvadejavnostsektorjakulinaričnegaturizma,kisobileprepoznane kot pomembne za integriran razvoj turizma (Kerma in Gačnik 2015;Kerma 2018). Bogatain raznolika dediščinavgastronomijiinpridelavivinpostajavednopomembnejšidejavnikmednarodneprepoznav­nosti turizma. Porast števila inovativnih festivalov hrane in vin tako predstavlja najhitreje rastoči trend na področjukulturnegaturizmaterenonajdostopnejšihoblikkulinaričnihizkušenj(Gačnik2012). Uspešno sodelovanje akterjev, močna vpetost v lokalno okolje (umeščenost) in inovativni pristo-pi so tisti dejavniki, ki so bili prepoznani kot ključni pri oblikovanju trajnostnih kulinaričnih izkušenj (HallinGöslling2013;GoGSTC2013;Frayssignesinsod.2018).Sodelovanjeakterjev pomenizmož­nost ustvarjanja skupne podobe, kar pripomore k promociji neke kulinarične destinacije (Buhalis in Spada 2000). Pri ustvarjanju kulinaričnih destinacij je najpomembneje, da akterji sodelujejo in najde­jonačinepromocijeskupnih‘proizvodov’,‘predstavitev’in‘podob’(Hollowayinsod.2007).Trijepoglavitni vidiki znotraj širšega okvirja kulturnih vrednot, ki vključujejo tudi kulinarične izkušnje, so aktivno sodelovanjelokalnihdeležnikov,političnapodpora,kivplivanaekonomskeindrugepobudeteruspe­šna marketing in promocija (Šmid Hribar in Ledinek Lozej 2013). To pomeni močno umeščanje prepoznane kulturne vrednosti v širšo zgodbo ali izdelek, ki ga je mogoče tržiti in ki lahko vpliva na razvojruralnihobmočij.Vpetostvlokalnookoljejepovezovanjelokalnihproizvodovinznanjaskuli­naričnimi tradicijami tega območja. ‘Lokalno’ nekateri turisti že prepoznavajo kot nekaj pozitivnega, pristnega, označuje pa proizvode lokalnega porekla v nasprotju s standardiziranimi in globalizirani­miproizvodi(Long2005;Laurin2010).Nekatereštudijelokalnohranopojmujejokotavtentično,pravo intradicionalno(Sims2009;Kauppinen-Räisänen,GummerusinLehtola2013),čepravobstajajodvomi o uradnem certificiranju lokalnosti (Ledinek Lozej 2016). Inovativnost je definirana kot »proces spre­minjanja ideje ali iznajdbe v dobrine ali storitve, ki ustvarjajo vrednost oziroma za katere so stranke pripravljene plačati…Inovacija mora biti ponovljiva za ekonomsko ceno in mora zadovoljiti določeno potrebo.«(Business…2019).Inovativnostsekaževrazličnihoblikah:kotproizvod,tehnologijaalipro­ces,marketinškiinprodajnipristop,funkcija,organizacijaterkotdružbenainovacija(BessiereinTibere 2011; Bessiere 2013). V gastronomiji je inovacija pogosto povezana s tradicijo, kjer se stari načini pri­pravehraneterkuhanjaobnavljajoinprenavljajoterkombinirajonanovnačin(HallinGössling2013). Namen tega članka je raziskati raznolikost kulinaričnih izkušenj v Primorski regiji slovenskega Sredozemlja.Kulinaričneizkušnjevtejregijismoanaliziraliznamenom,dabipreučilisodelovanjeakter­jev in vključevanje nosilcev interesa, vpetost v lokalno okolje in inovativnost. 2 Metode PodatkizaštudijosobilipridobljenivokvirunadnacionalnegaprojektaMEDFEST-CulinaryHeritage Experiences:HowToCreateSustainableTouristDestination(MEDFEST–Doživljanjekulturnedediščine: kako ustvarjati trajnostne turistične destinacije), z namenom ustvariti zemljevid kulinaričnih izkušenj vosmihsredozemskihdržavah(TheMedfest…2017). Nalogajemeddrugimvključevalaprepoznava­njeinanalizokulinaričnihturističnihizkušenjnajužnemPrimorskemkotdelaslovenskegaSredozemlja. Pred začetkom študije smo pripravili seznam (preglednica 1) vseh kulinaričnih izkušenj v petih območjih južne Primorske (Vipavska dolina, Brkini in Čičarija, Goriška Brda in spodnja Soška doli­na, Kras in slovenska Istra). To je bila pripravljalna faza za nadaljnjo analizo. Kot kulinarično izkušnjo smoopredelilitisto,kijevečkotleuživanjehranevrestavraciji.Nismoseposebejosredotočalinaturi­stičneizdelke,želelismozbratiraznolikokulinaričnoponudbo. Ribiškiturizemkottakstapodrobneje raziskaližeRogelja(2006)terRogeljainJankoSpreizer(2015),vinskiturizempajebilpredhodnoana­liziranvliteraturi(JurinčičinBojnec2009;Kerma2012;Kerma2018).Enološkadediščinajevsekakor pomembna tudi za nas, vendar smo z raziskavo želeli preseči podrobnejšo raziskavo vinskega turizma in vinskih cest. Namesto tega smo se osredotočili na festivale, ki so sorodni tovrstnemu turizmu. NapodlagiCapatti(2012)inRichards(2012)smovzpostavilitipologijonaslednjihkulinaričnihizkušenj: 1) DOGODEK – kulinarični dogodek (na primer sejem, tržnica, festival), 2) STORITEV–storitev povezana s prehranskimi izdelki (na primer pokušnja, obisk, kuharski tečaj), 3) KMETIJA/DEJAVNOST–poslovnadejavnostpovezanashrano,kiseizpostavljakotturističnadejav­nost (na primer kmetija, podjetje za pridelavo hrane), 4) POT – mreža poti, ki povezuje turistične zanimivosti, posvečena hrani in kulinaričnim izdelkom (na primer turistična pot), 5) TOČKA–določenaturističnatočka,povezanashranoalikulinaričnimiizdelki(naprimermuzej). Zavsakokulinaričnoizkušnjosmopripravilisplošenopisterinformacijeolokacijiindatumih,tipu organizacijeterkontaktnepodatkeorganizatorja. Takosmodobiliboljšipreglednadtrenutnoponudbo kulinaričnih izkušenj, ti podatki pa so služili tudi kot podlaga za nadaljnjo analizo desetih izbranih kulinaričnih izkušenj. Te smo izbrali na podlagi geografske razpršenosti lokacij, raznolikosti ponuje­ne izkušnje in organizacijske oblike. Slika1:ZemljevidizbranihinanaliziranihkulinaričnihizkušenjnajužnemPrimorskem,Slovenija. p Za potrebe analize smo uporabili kazalnike za vrednotenje izkušenj trajnostne sredozemske kulina-ričnedediščine,kismojorazviliznotrajprojektaMEDFEST(Medfest…2017).Kazalnikesmosporazumno določiliskupajzostalimiprojektnimipartnerji–37kazalnikovustrezaštirimpodročjem:vsebinaizkuš­nje,organizacijain vodenje,vpetostizkušnjevlokalnookoljeterumeščenost vstrategijeinpolitike. Zaanalizopodatkov,kisobilirazvrščenivtrikategorije:vključevanjenosilcevinteresa,vpetostvlokal-no okolje in inovativnost, smo uporabili pretežno kvalitativni pristop. Zbiranje podatkov je temeljilo predvsem na terenskem delu in kratkih intervjujih organizatorjev inpobudnikovkulinaričnihizkušenj,vtrehprimerihpasmoopravilišepoglobljeneintervjuje:spobud­niki Turistične kmetije Butul (Pipan 2018), Domačijo Belajevi (Topole 2018) in Festivalom Brkinske sadne ceste (Volk Bahun 2018). 3 Rezultati Seznamkulinaričnihizkušenjslovenskeštudijeprimerajevključeval213primerov(preglednica 1): 86 primerov se nahaja v obalnem delu slovenske Istre, ki ima med vsemi preučevanimi območji naj- Preglednica 1: Prepoznane kulinarične turistične izkušnje po tipih na južnem Primorskem. območje število število kulinaričnih turističnih izkušenj po tipih izbrane kulinarične kulinaričnih izkušnje, ki so turističnih DOGODEK STORITEV KMETIJA/ POT TOČKA podrobneje analizirane izkušenj DEJAVNOST slovenska 86 54 22 9 1 Praznik kakijev Istra (DOGODEK), Turistična kmetija Butul (KMETIJA, STORITEV), Ribogojnica Fonda (KMETIJA) Kras 45 34 2 8 1 / B’rstovska špargljada (DOGODEK), Praznik terana in pršuta (DOGODEK), Domačija Belajevi (KMETIJA,STORITEV) Brkini in 23 6 / 16 1 / Festival Brkinske Čičarija sadne ceste (POT) Vipavska 39 22 13 3 1 / Praznik polente dolina (DOGODEK), Praznik kostanja (DOGODEK), Festival vin in oljčnega olja (DOGODEK) Brda in spodnja 20 15 4 / 1 / / Soška dolina Skupaj 21313141 36 4 1 / večturističnegaobiska.Medrazličnimitipiizkušenjizstopajodogodki(festivali,tržnice,sejmi)–tipred­stavljajo 62% vseh izkušenj. Sledijo jim storitve (večinoma delavnice, vodeni ogledi – 19%) in kmetije/dejavnosti (17%). Poti in točke posvečene kulinaričnim izdelkom se pojavljajo le v 2% vseh primerov. V fazi, ki je sledila, smo analizirali naslednjih deset kulinaričnih izkušenj (slika 1; preglednica 2): 6 kulinaričnih dogodkov (Praznik polente, Praznik kostanja, Praznik vina in pršuta, Praznik kakijev, B’rstovskošpargljado,Festivalvininoljčnegaolja),2kmetiji/dejavnostispoudarkomnazasebnihstro­kovnihdejavnostihpovezanihshrano,kijihpromovirajokotturističnedejavnosti(Turističnakmetija ButulinRibogojnicaFonda),1storitevvpovezavisprehrambnimiizdelki(DomačijaBelajevi)in1mrežo poti namenjeno hrani ali kulinarični ponudbi (Festival Brkinske sadne ceste). 3.1 Sodelovanje akterjev Gledenapreglednico2sovečinoizbranihkulinaričnihizkušenjorganiziralelokalneinteresnesku­pine(4izkušnje)terlokalnajavnauprava(3izkušnje)območnipodporilokalnihskupnostiinkmetov, ki so priskrbeli hrano in pijačo. Ostale 3 kulinarične izkušnje so organizirali posamezni lokalni pod-jetniki. Kulinarične dogodke ali festivale v večini organizirajo lokalna turistična društva. Organizacijske naloge si pogosto delijo s strokovnimi združenji, kot sta na primer Društvo Brkinskih sadjarjev (v pri­meru Festivala Brkinske sadne ceste) in Kmetijska zadruga Vinakras (prvotno soorganizator Praznika terana in pršuta). Lokalne interesne skupine pogosto sodelujejo z lokalnimi oblastmi, zlasti ko iščejo primerenprostorzadogodek.Lokalnikmetjeskrbijozaoskrboshrano:vinogradnikivprimeruPraznika terana in pršuta, sadjarji v primeru Festivala Brkinske sadne ceste, kmetije, ki gojijo kakije, v primeru PraznikakakijevterpridelovalcivinainoljkvprimeruFestivalavininoljk.Lokalnipodjetnikisepogo­stopovezujejozlokalnimiponudnikihrane–kar40sejihpovezujesTurističnokmetijoButul;Ribogojnica Preglednica 2: Izbrane kulinarične izkušnje po tipih in glavnih organizatorjih na območju slovenskega Sredozemlja. tip dogodka DOGODEK POT KMETIJA/ DEJAVNOST STORITEV TOČKA časovni okvir enkrat letno enkrat letno vse leto vse leto vse leto tip organizatorja lokalne interesne Praznik kostanja, / / / / skupine (društva Praznik kakijev, in nevladne Praznik polente, organizacije) B’rstovska špargljada lokalna javna Praznik terana Festival Brkinske / / / uprava in pršuta, sadne ceste Festival vin in oljčnega olja posamezen / / Turistična Domačija / lokalni kmetija Butul, Belajevi podjetnik Ribogojnica Fonda Kulinarična izkušnja Sodelovanje akterjev Izkušnja, ki jo organizira (kolektivna) organizacija Izkušnja, ki jo organizira jasno dolo en lokalni koordinatorč Prisotnost uradnega pisnega dokumenta Vključenost lokalne javne uprave Vključenost kmetov Povezava z rokodelci Povezava z okoljevarstveniki Povezava z sektorjem energetike Povezava s sektorjem za raziskave in razvoj Vpetost v lokalno okolje Izboljšava naravnih virov Izboljšava kulturnih virov Nesnovni viri/znanje Sodelovanje lokalne skupnosti Izvor/poreklo prehrambenih izdelkov Sezonska hrana Poreklo dobaviteljev Poreklo obiskovalcev Praznik polente + – – + + + – – – + + + + + + + + Praznik kostanja + – – + + – – – – + + + + + + + + Praznik terana in pršuta + – – + + + – – + + + + + + – + – Festival Brkinske sadne ceste + – + + + + – – – + + + + + + + – Turistična kmetija Butul + + + + + + – – + – + + + + + + – Domačija Belajevi – + – + + + – – + + + + + + + + – Praznik kakijev + + – + + + – – – – – + + + + + – B'rstovska špargljada + – – – + – – – – + – + + + – + – Ribogojnica Fonda + + – + + – – – + + + – + + + + – Festival vin in oljčnega olja + + – + + – – – – + + + + + + + + Slika 2: Ocena kulinaričnih izkušenj glede na sodelovanje akterjev, vpetost v lokalno okolje in sistem certificiranja. Fonda sodeluje s kmetijami, ki pridelujejo vino, oljčno olje in zelenjavo. Praznik kakijev sodeluje sKrajinskimparkomStrunjaninuporabljanjegovogeografskooznačbo.Strokovneterekonomskonarav­nane dejavnosti in storitve povezane s prehrambnimi izdelki običajno ponujajo posamezni lokalni podjetniki. Kot je razvidno iz slike 2, sodelovanje med različnimi sodelujočimi v večini primerov (v 8 od10)netemeljinapisnihdogovorih,temvečustnih.Občine,kisodelujejopripripraviFestivalaBrkinske sadneceste,somoralesprejetiuredbogledeturističnihpoti,TurističnakmetijaButulpavsakoletopri­pravi delovni načrt, ki jim pomaga bogatiti in tudi presegati cilje. Prepoznalismotudipovezaveorganizatorjevkulinaričnihizkušenjzrokodelci.Rokodelstvosenaj­pogosteje nanaša na izdelovalce kuhinjskih pripomočkov in organizatorje tovrstnih delavnic –ročno izdelavolesenih,kamnitihalikeramičnihizdelkov.Dveskupinirokodelcevsvojeizdelkeprinašatatudi na kulinarične dogodke ali poskrbita za spremljevalne dogodke (na primer kuhinjski seti za kuhanje polente na Prazniku polente; sklede in krožniki iz kamna, ki jih lahko vidimo na Prazniku terana in pršuta ter na dogodkih Domačije Belajevi; slika 3). Slika3:Rokodelstvoigra pomembnovlogo pri predstavitvikulinaričnedediščinein kulinaričnihizdelkov na dogodkih, ki jih organizirajo na Domačiji Belajevi. Glej angleški del prispevka. Znotraj sektorja za raziskave in razvoj je poudarek na sodelovanju z regionalnimi ter mednarod­nimi visokošolskimi in razvojnimi inštitucijami. Domačija Belajevi denimo sodeluje s Kmetijskim ingozdarskiminštitutomizNoveGoriceterParkomŠkocjanskejame;RibogojnicaFondasodelujezMorsko biološko postajo Piran in drugimi morskimi raziskovalnimi organizacijami v regiji; Turistična kmeti­jaButulsodelujezUniverzonaPrimorskem;Praznikteranainpršutapasštudentioblikovanjakamna z Višje strokovne šole v Sežani. Povezav z okoljskim in energetskim sektorjem nismo zabeležili. Prikulinaričnihizkušnjah,kismojihanalizirali,smoopazili,dapridobivanjeuradnihcertifikatov, ki izkazujejo kakovost, ni prioritetna naloga. Le v enem primeru (Praznik kakijev) imajo kmetije, ki dobavljajosadjezatakulinaričnidogodek,certifikatezaorganskopridelavoinkmetovanje.Vtemkon­tekstu je treba omeniti, da nekateri organizatorji, na primer Brkinska sadna cesta, Turistična kmetija Butul, Domačija Belajevi, Praznik kakijev in Ribogojnica Fonda, sodelujejo ali so povezani s ponud­nikihraneinpijače,kiprihajajoizzaščitenihobmočij,kotsokrajinskialiregionalniparki,Natura2000 in območja pod zaščito Unesca, sami pa kljub temu ne razmišljajo o tem, da bi pridobili katerega od certifikatov. 3.2 Vpetost v lokalno okolje Z namenom razumevanja vpetosti kulinaričnih izkušenj v lokalno okolje, smo proučili izboljšavo naravnih,kulturnihinnesnovnihvirovoziromaznanja,vključenostlokalneskupnostiterporeklopre­hrambenih proizvodov, ter tudi poreklo dobaviteljev hrane in pijače ter obiskovalcev (slika 2). Medpreučevanjemizboljšavenaravnihvirovsmougotovili,dajenajvečkratpoudareknaohranjanju tersajenjustarihvrstsadja,zelenjaveinzeliščternjihovitradicionalnirabivprehrani. Vnekaterihpri­merih se je kot pomembna pokazala tudi promocija biotske raznovrstnosti (na primer suhih kraških travnikovinbentosamorskegadnavbližiniekološkeribogojnice).Skorajvsekulinaričneizkušnjevklju-čujejosezonskohrano(naprimerPraznikpolente,Praznikkostanja,TurističnakmetijaButul,Praznik kakijev,RibogojnicaFonda,Festivalvininoljčnegaolja).NaFestivaluBrkinskesadnecesteinDomačiji Belajevi je več kot tri četrtine hrane sezonske. Več kot polovica hrane na Prazniku terana in pršuta in B’rstovski špargljadi je sezonske. V okviru izboljšavenaravnih virov smo se posvetili tudi upravljanju z odpadki. Ločevanje odpadkov poteka povsod, razen na Prazniku kostanja, Festivalu Brkinske sadne ceste in B’rstovski špargljadi. Največ pozornosti ločevanju odpadkov posvečajo na Turistični kmetiji Butul, kjer nikoli ne uporabljajo plastike za enkratno uporabo, ne na kmetiji, nitinamobilnih kulinari-čnihdogodkih, na katerih sodelujejo. Na dogodkih porabljajo izključno biorazgradljiv pribor, posodo in lončke za enkratno uporabo. V Ribogojnici Fonda obiskovalce prosijo, naj embalažo za ribe iz poli­stirena vračajo, da jo lahko ponovno uporabijo. V povezavi s kulturnimi viri so izpostavljene naslednje spremljevalne dejavnosti: ohranjanje kul­turnepokrajine,zeliščarstvo,vključevanjene-strojnegadelainrokodelstvo(naprimeroblikovanjekamna in tradicionalna gradnja hiš iz kamna), vključevanje umetnosti in kulture (na primer poezije in foto­grafije). Prepoznali smo tudi naslednje vire znanja: pripravo hrane, pri kateri se tradicionalno znanje o pri­pravihranezdružujessodobnimipristopi(naprimersladiceizpolenteinkostanja,inovativnarabazelišč med kuhanjem), sodelovanje z rokodelci in obrtniki, ki uporabljajo les, kamen ali glino ter organizira­jodelavnice,nakaterihudeleženceučijo,kakoustvaritilastneizdelke,pomočbrezposelnimzvključevanjem v programe rokodelstva, katerih izdelki se lahko uporabljajo v gastronomiji, sodelovanje s kmetijskimi svetovalci (predavanja o vzgoji sadnih dreves), tradicionalni ljudski plesi in ponovno odkrivanje tradi­cionalnega znanja o ekologiji. Vsi dogodki prispevajo k promociji in večji prepoznavnosti mest, krajev, širše regije in Slovenije v tujini. Pravtakosmoprepoznalimočnovključenostlokalneskupnostivkulinaričneizkušnje.Sodelujoči v tem smislu so lahko posamezni prostovoljci, društva in združenja (turistična (slika 4), lovska in bali­narska,društvakmečkihžena),kmetje,čebelarji,folklorneskupineinpodobno.Izkušnjepogostodobijo finančno podporo prek lokalnih razpisov namenjenih razvoju in promociji turizma (Občina Piran naprimer subvencionira 10% vseh stroškov organizacije Praznika kakijev). Štiri kulinarične izkušnje so šeposebejpozornenaobiskovalceizlokalnihskupnostizgibalnimiomejitvami.DelFestivalaBrkinske sadne ceste je prilagojen tudi za otroke. Na Prazniku kakijev prodajajo izdelke tudi invalidne osebe. EnakojevRibogojniciFonda.NajboljvključujočaizkušnjavtemsmislupajeTurističnakmetijaButul, ki vključuje člane lokalne skupnosti z najrazličnejšimi invalidnostmi (kot so na primer duševno pri­zadeti, gibalno ovirani in slabovidni). Kmetija organizira tudi delavnice za otroke iz lokalnih šol ter športnike in druge osebe iz lokalnih društev, ki imajo posebne prehranske potrebe. Slika 4: Člani lokalnega turističnega društva so najpomembnejši akterji na Prazniku polente. Glej angleški del prispevka. Poreklo vsaj 80% hrane na skoraj vseh kulinaričnih izkušnjah, ki smo jih preučili, izhaja iz lokal­nih območij – v oddaljenosti manj kot 50km od dogodka. Nekatere sestavine prihajajo iz krajev, ki so oddaljenivečkot50km,vendarševednoizvirajoizslovenskegaSredozemlja(naprimeroljčnoolje,sol, sadjeinzelenjavaizPrimorskealidrugihdelovSlovenije). Zboljoddaljenihkrajevpripotujejoleneka­teresestavine,kisododatkikdoločenimmarmeladam,meduinsiruterjihnimogočenajtivlokalnem okolju(tosotropskezačimbeinzelišča,kotnaprimerčrničajincimet).TurističnakmetijaButulsode­lujessirarjemnaIdrskiplanininaMatajurjuvJulijskihAlpah.PoreklolokalnehranevprimeruFestivala vininoljčnegaoljajele60%,sajsonanjpovabljenitudipridelovalcivinizItalijeindrugihobmočijSlovenije. Ko smo preučevali poreklo obiskovalcev, smo opazili velike razlike med kulinaričnimi izkušnja-mi. Specifičnost kulinaričnih izkušenj običajno pritegne ljudi iz bolj oddaljenih območij, saj njihova prepoznavnost presega meje lokalnega območja. Najvišji deležlokalnih obiskovalcev (iz krajev, ki so oddaljeninajveč50km)imajoPraznikpolente,Praznikkostanja,Festivalvininoljčnegaolja(vsiokoli 70%) ter Festival Brkinske sadne ceste (50%). Kulinarične izkušnje z najnižjim deležem lokalnih obi-skovalcev pa so na drugi strani Praznik terana in pršuta (40%), B’rstovska špargljada (20%), Praznik kakijev (15%), Turistična kmetija Butul in Ribogojnica Fonda (10%) ter Domačija Belajevi (2%). 3.3 Pomen inovacij Inovativnost smo preučevali skozi dojemanje organizatorjev, kaj so inovativni vidiki kulinaričnih izkušenj,kijihpripravljajo.Pomembenvidikjebilakreativna(ponovna)uporabatradicionalnihrecep­tovzajedi,kitemeljijonaprezrtihalipozabljenihlokalnihsestavinah.Primeritegasolokalnevrste koruze, iz katere delajo moko za pripravo polente, različne vinske sorte, lokalne vrste kostanjev, oljk, hrušk,jablan,sliv,oreščkov,višenjinčešenjizstarihsadovnjakov.Polegžeomenjenihvrstjetrebaome­niti tudi kaki, ki so ga pomorščaki z Daljnega Vzhoda tu predstavili v začetku 20. stoletja. Sadež danes obravnavamo kot lokalno vrsto, ki sooblikuje regionalno identiteto. Pomemben vidik inovativnosti kulinaričnih izkušenj je ponudba tradicionalnih jedi, ki so pri­pravljene na nov in sodoben način. Na Praznikih polente in kostanja polento ter kostanj postrežejo kot sladico, tradicionalno pa sta bila del glavne jedi. Kraški šetraj (latinsko Satureja montana) se je kot zelišče v preteklosti uporabljal v zdravstvene namene, na Domačiji Belajevi pa so ga začeli uporabljati v kulinariki. Na Turistični kmetiji Butul so razvili sire z dodatki vinskega kamna in črnega čaja. V nji­hovemcvetličnemmedujetudiingverincvetmuškatnegaoreščka,zamarmeladoinsiruppauporabljajo divjo limono. Zanimiv vidik inovativnosti je lahko tudi postrežba hrane. Na Turistični kmetiji Butul hrano postrežejo s pomočjo lastnih, oblikovalskih izdelkov (škatel, krožnikov, pladnjev) izdelanih izkartona,kamnaalilesa.Nipomembnolekako,temvečtudikjejehranapostrežena,karjepravtako lahko inovativni element kulinaričnih izkušenj – goste lahko denimo sprejmemo tudi pri mizi sredi vinograda, oljčnega nasada ali zeliščnega vrta, tam kjer je hrana pridelana, ali pa na tipičnem kamni­tem kraškem dvorišču. Naslednjiinovativenvidikjeaktivnovključevanjeobiskovalcevvkulinaričnoizkušnjoskozipedagoško delo.FestivalBrkinskesadnecestenasadjarskihkmetijahponuja»družinskoizkušnjo«,vsklopukateredru­žinepomagajoprikmečkihopravilih,obirajojabolkaalisodelujejonadelavnicahpripraveizdelkovizzelišč. Na Turistični kmetiji Butul so iznašli nov pristop k sodelovanju z lokalnimi pridelovalci hrane, ki ga je kot inovativnega prepoznala širša javnost–leta 2018 je kmetija prejela nagrado »Slovenia’s hid-dengems2018«(SkritizakladiSlovenije2018)zapripravodvodnevnekulinaričnepoti»Mediterranean flavours of Slovenian Istria« (Sredozemski okusi slovenske Istre). Slika 5: Študentje z Univerze gastronomskih ved Pollenzo, Italija (Universita di Scienze Gastronomiche di Pollenzo) med zapisovanjem informacij med predstavitvijo na Turistični kmetiji Butul. Glej angleški del prispevka. Inovativnost se izraža tudi skozi ozaveščanje in prenos znanja. V Ribogojnici Fonda obiskovalci spoznavajo, kako kakovostno in trajnostno je gojenje brancinov (slika 6). V ribogojnici ne uporablja­jo kemičnih sredstev za uničevanje alg na mrežah ribogojnice, namesto tega jih čistijo ročno. Za ribe uporabljajo hrano najvišje kakovosti, zato je gojenje rib počasnejše v primerjavi z masovno proizvod­njo rib. Na ta način obiskovalce (potrošnike) spodbudijo, da plačajo več za Piranskega brancina Fonda in podprejo butično, trajnostno pridelavo, namesto da kupijo gojene ribe iz ribogojnic večjega forma­ta. Ribogojnica Fonda je inovacijo nadgradila z registracijo blagovne znamke Piranski brancin Fonda. Tojeprviprimer»lokalneteritorialneblagovneznamkezagojenoribo«vJadranskemmorju,verjetno pa tudi na svetovni ravni, s čimer se ustvarja z morjem povezan »merroir«, izpeljanka na zemljo veza­nega izraza »terroir« (Giacomelli 2005). Domačija Belajevi ponuja delavnice, ki jih vodijo strokovnjaki za zdravo življenje. Turistična kme­tija Butul je bila vključena v oblikovanje številnih lokalnih kulinaričnih pobud, ki so se razvile vpomembne regionalne kulinarične dogodke. Največji od teh je Sladka Istra, mednarodni festival sla­dicinsladkihizdelkovvKopru–največjitovrstnidogodekvSlovenijiindruginajvečjiturističnidogodek vObčiniKoper(JermaninVodeb2018).Odleta2014jeTurističnakmetijaButulučnicenterUniverze gastronomskih ved Pollenzo, Italija (slika 5), ki jo je ustanovila organizacija Slow Food. Študentje se lahko prijavijo na pripravništvo, dvakrat na leto pa je organizirana tudi tedenska kulinarična ekskur­zijapoSloveniji.PripripravidelavnicnakmetijisodelujejozZavodomzarazvojinraziskovanjegostinskih in kmetijskih dejavnosti SloVino iz Maribora. Prav tako svoje goste spodbujajo k razmisleku o hrani, ki jo jejo in s tem začenjajo delati majhne korake v smeri zdravega prehranjevanja. Njihovi gostje na kulinaričnih delavnicah sodelujejo pri pripravi hrane. Slika6:TrajnostnogojenjebrancinavRibogojniciFondazahtevavečročnegadelaintehničnihprilagoditev. Glej angleški del prispevka. 4 Diskusija Pričujočaštudijatemeljinadesetihizbranihprimerihkulinaričnihizkušenj.Čepravprispevakznan­stvenemudiskurzuopotencialukulinaričnihizkušenjpriohranjanjutrajnostnegarazvojanaruralnem območju sredozemskega dela Slovenije, smo se izogibali posplošitvam. Znanstveni prispevek je pojas­njen v štirih podpoglavjih v nadaljevanju. 4.1 Vzvodi učinkovitega sodelovanja akterjev Predhodna študija je pokazala, da obstaja povezava med tipi kulinaričnih izkušenj in tipi organi­zatorjev. Kaže se, da so organizatorji motivirani na različne načine, kar vodi k izbiri različnih tipov dogodkov. Za interesne skupine, ki so pogosto povezane s pridelavo določene hrane ali pijače (na pri­mervinainpršuta)inzlokalnojavnoupravo,jeobičajnopomembno,daorganizirajokulinaričnifestival, na katerem želijo predstaviti lastne proizvode, kraje in lokalno dediščino. Lokalne interesne skupine in lokalna javna uprava pogosto sodelujejo; interesne skupine na primer poskrbijo za vsebino nekega dogodka,javnaupravapakrijestroškeorganizacije.Nadrugistranipasoposameznipodjetniki,kiželi­joustvarjatidobiček,zatoorganizirajoplačljivapredavanjaoprehraniinnačinihprehranjevanja,kuharske tečaje,posebneobrokeindrugestoritvepovezaneshrano.Kadarorganizirajokulinaričnidogodek,le­ta poteka v manjšem obsegu in je namenjen manjšemu številu obiskovalcev, ki dogodek plačajo. Kulinarične izkušnje pa ne pomenijo le sodelovanja med glavnimi akterji (interesnimi skupinami, javnoupravo,podjetniki).Tiakterjisomočnopovezanitudizlokalnimikmetiinrokodelci.Vlogaroko­delstvajepredvsempodporaavtentičnemuznačajukulinaričneizkušnje.Ssektorjemraziskavinrazvoja se v glavnem povezujejo posamezni podjetniki, povezave pa lahko izražajo (1) željo po širšem razu­mevanju, razvoju in ustvarjanju nečesa novega ter v zadnjem času tudi željo po boljšem naslavljanju trajnostnih vidikov, ali (2) pripravljenost za učenje iz prakse (na primer študijski obiski in študentska praksa). Priorganizacijikulinaričnihizkušenjseakterjiizogibajoformalnemusodelovanjuinpretiranibiro­kraciji, raje se zanašajo na že vzpostavljena neformalna lokalna poznanstva in zaupanje. V povezavi ssistemicertificiranjapasoorganizatorjikulinaričnihizkušenjpoudarili,dasedržijopriporočilinstan­dardovštevilnihcertifikatov,dapabipostopekpridobitvekateregaodcertifikatovzanjepomenilpreveč birokratskega dela. Prav tako so izpostavili, da je izgradnja zaupanja med njimi, njihovimi dobavitelji hrane in pijače ter obiskovalci, ob tem ko sledijo standardom kakovosti, zanje pomembnejša od pri­dobivanja uradnih nazivov. 4.2 Umeščenost kulinaričnih izkušenj v lokalni kontekst Vseh deset analiziranih primerov je globoko umeščenih v lokalni kontekst. Hrana potuje kratke razdalje, večinoma je sezonska, temelji pa na lokalni kmetijski pridelavi. Praksa ravnanja z odpadki je dobra,čepravbinasplošnokulinaričneizkušnjelahkonaredileveč,dabiseizognileplastikizaenkrat-no uporabo. Pretirana uporaba plastičnih potrebščin (pribora, krožnikov in kozarcev) na nekaterih festivalih, predstavlja grožnjo ohranjanju naravnih virov in okolja ter splošnemu družbenemu cilju – zmanjšanjuuporabeneobnovljiveenergije.Organizatorjibilahkokupovalibiorazgradljivepripomočke za enkratno uporabo, vendar so ti zaradi ekonomije obsega še vedno občutno dražjivprimerjavi s pla­stičnimi,zatoorganizatorjinjihoviuporabinisonaklonjeni.Izbranekulinaričneizkušnjesodelujejopri ohranjanjutradicionalnegaznanja,rokodelstva,ročniizdelaviizdelkovinkulturnepokrajine.Preučevane izkušnjeprispevajotudikprenosulokalnegaznanjanadejavnosti,kisopovezaneshrano.Močnovklju-čevanje lokalne skupnosti finančno podpira javna uprava. Kljub močni lokalni vpetosti kulinaričnih izkušenj, te na splošno privabljajo obiskovalce ne le iz regije, temveč tudi iz drugih delov države ter tujine. Glede na stopnjo lokalnosti, velikost in vpliv izbranih kulinaričnih izkušenj, jih lahko razdelimo v tri skupine: • izkušnje manjšega obsega, ki temeljijo na prostovoljnem delu lokalne skupnosti: te imajo lokalni zna-čaj, podpirajo jih lokalne interesne skupine. Ves dobiček se uporabi za upravljanje lokalnih društev, organizacijoenakeizkušnjeprihodnjeletoinpromocijotipičnihlokalnihproizvodovalicelotneizkuš­nje. Te izkušnje prispevajo k večji prepoznavnosti skupnosti in večanju socialnega kapitala; • izkušnje manjšega obsega, ki jih organizirajo lokalni podjetniki: te izkušnje imajo specifičen značaj, njihov glavni cilj pa je kakovost. Temeljijo na bogatih izkušnjah in socialnih mrežah izjemno anga­žiranih posameznikov; • izkušnje večjega obsega ali profesionalizirane izkušnje: te izkušnje so uspešnejše v smislu promocije in ustvarjanja prihodkov. Te izkušnje prodajajo predvsem tradicijo. 4.3 Inovativnost kulinaričnih izkušenj Inovativnostigrapomembnovlogoprizagotavljanjuuspehakulinaričnihizkušenj.Prepoznalismo številne vidike inovativnosti: kreativno (ponovno) uporabo tradicionalnih receptov za jedi, ki teme­ljijo na lokalnih sestavinah, predstavitev tradicionalnih jedi na edinstven, sodoben in privlačen način, nove pristope sodelovanja z lokalnimi proizvajalci hrane in v gostinstvu, pri postrežbi hrane na/v las-tnih,oblikovalskihizdelkih,vključevanjeobiskovalcevvkulinaričnoizkušnjoinprenosznanja.Tividiki niso nujno izvirni; v mnogih primerih izhajajo od drugod, a vendar smo ugotovili, da so bili uspešno prilagojeni zalokalnoraven. Med vsemi prepoznanimi inovacijamistadve še posebejzanimivi: (1) partnerstvomedproizvajalcemtradicionalnegaizdelka(naprimersirarjemizplanine)inlokalnimpod­jetnikom,kipripravljakulinaričneizkušnje,in(2)prenosznanja,kipomeniprilagoditevtradicionalne gastronomije sodobnim potrebam gostov (brezglutensko, vegansko) in oblikovanje novih jedi. To le še poudarja, kako splošno pomembna je inovativnost v gastronomiji. 4.4 Omejitve študije Glavnaomejitevštudijejedefinicijatermina»kulinaričnaizkušnja«,kipresegazgoljuživanjehrane v restavraciji, čeprav lahko zelo dobro restavracijo prav tako uvrščamo med kulinarične izkušnje. Pri oblikovanju baze podatkov smo se osredotočili na dogodke, ki so »več kot le hrana« – so »izkušnja«. Deset kulinaričnih izkušenj smo izbrali naključno. 5 Sklep KulinaričniturizemkotekonomskisektorjevruralnemdelusredozemskeSlovenijevporastu.Vpre­teklostisoseprebivalcivopredeljenihobmočjihspopadalistežkiminaravnimipogoji,redkimimožnostmi zaposlitve, nizkimi plačami in privlačno idejo, da bi zapustili ruralno območje ter se preselili v obmor­skaalidrugaurbanaobmočja,alicelovtujino.Lokalniprebivalcisopostaliizjemnoodvisniodskromnih naravnih virov in so razvili močno lokalno identiteto. Tako jim je uspelo ohraniti specifične jedi, ki temeljijo pretežno na lokalnih pridelkih. V današnjem času globalnih trendov poskušajo te jedi vklju-čevati v kulinarično ponudbo. Naša študija je pokazala, da mora uspešna kulinarična izkušnja izpolnjevati vse tri pogoje: sode­lovanjeakterjevizlokalnegaokolja,močnovpetostizkušnjevlokalnoskupnostininovativnostpristopov. Ključ do uspeha je v inovativni predstavitvi hrane, ki hkrati ohranjanja tradicionalne elemente. Obenem morajo te sodobne interpretacije temeljiti na lokalni identiteti prebivalcev. Pomembenpotencial senahajav (1)lokalnihinteresnihskupinah,lokalnihskupnostihinlokalnih javnih upravah, ki lahko, če med seboj sodelujejo, kulinarično dediščino spremenijo v visokokakovo­sten marketinški produkt, in v (2) redkih, vendar drznih podjetnikih, ki ustvarjajo izjemno cenjene kulinaričneizkušnjemanjšegaobsega,temelječenalastnemstrokovnemznanjuinpredanosti.Obesku­pini sta ključni v smislu postavitve Slovenije na svetovni zemljevid kulinaričnih izkušenj. Izkušnje iz te študije lahko pripomorejo tudi k izboljšanju drugih in bodočih kulinaričnih izku­šenj v regiji ter tudi v drugih delih Slovenije. To je še posebej pomembno, ker se bo leta 2021 Slo­venija predstavila kot Evropska gastronomska regija. Obenem pa lahko ugotovitve študij primera pomembnoprispevajokoblikovanju strategij,ki spodbujajo razvojtrajnostnega turizma vobmoč­jih Sredozemlja. Zahvala:AvtorjisezahvaljujemoEvropskemuskladuzaregionalnirazvojzafinančnopodporoprojek­tuMEDFEST(Sredozemskakulinaričnodediščinskaizkušnja:kakoustvarititrajnostneturističnedestinacije) ter Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za finančno podporo raziskovalnima programomaGeografijaSlovenije(P6-0101)inDediščinanaobrobjih:novipogledinadediščinoiniden­titeto znotraj in onkraj nacionalnega (P5-0408). ZahvaljujemosetudiPrimožuGašperiču,MatjažuGeršiču,MajiTopoleinManciVolkBahunzazbi­ranje podatkov ter terensko delo. Še posebno se zahvaljujemo informatorjem, ki so posredovali dragoceneinformacijezadesetizbranihkulinaričnihizkušenj;toso:TinaSimonič(TurističnodruštvoOzeljan-Šmi­hel),MarkoKompara(KulturnoturističnodruštvoVitovlje),AnaHrast(TICSežana),GianfrancoGiassi(Turistično društvo solinar, Strunjan), Irena Švigelj (Turistično društvo Brest, Brestovica), Dejana Baša (TIC Nova Gorica), Tatjana and Mitja Butul (Turistična kmetija Butul), Andrejka Cerkvenik (Domačija Belajevi), Irena Fonda (Ribogojnica Fonda) in Ester Mihalič (TIC Hrpelje-Kozina). 6 Viri in literatura Glej angleški del prispevka. PRIMERJALNA ANALIZA UČINKOV DRUŽENJA IN SODELOVANJA V PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTVIH NA PRIMERIH PODEŽELSKIH SKUPNOSTI Z GORENJSKE IN SAUERLANDA AVTOR Erik Logar ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija erik.logar@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91202 UDK: 911.3:614.842-051(497.452+430.119) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Primerjalnaanalizaučinkovdruženjainsodelovanjavprostovoljnihgasilskihdruštvihnaprimerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda V prostovoljnih gasilskih društvih se prepoznava formalizirano in na podlagi pokrajinskih značilnosti tehnično opremljeno medsebojno pomoč podeželske skupnosti ob nesrečah. V prispevku se z vidika teo­retskegakonceptasocialnegakapitalanaprimerjalninačinanaliziraučinkeprostovoljnihgasilskihdruštev v podeželskih skupnostih z Gorenjske (Slovenija) in Sauerlanda (Nemčija). Učinki prostovoljnih gasilskih društev so preučevani s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod. Rezultati kažejo, da je učinek zagotavljanja varnosti in organizirane pomoči odvisen odprostorskega položaja prostovoljnih gasilcevob nesreči. Med primeri prostovoljnih gasilskih društev iz obeh držav se v mreži društev v podeželski skup­nosti kažejo razlike glede zavzetosti članov in sodelovanja z drugimi društvi. KLJUČNE BESEDE prostovoljnogasilskodruštvo,socialnikapital,podeželskaskupnost,Atlas.ti,Gorenjska,Sauerland,Slovenija,Nemčija ABSTRACT Comparative analysis of volunteer firefighters’ associations impacts of socialising and cooperation in rural communities of Gorenjska and Sauerland Volunteer firefighters’ associations are identified as formalised form of communal work in rural commu­nities in case of emergency, which is shaped by features of surrounding landscape. This article focuses on analysisofimpactsofvolunteerfirefighters’associationsinruralcommunitiesfromGorenjskaregion(Slovenia) andSauerland(Germany)throughouttheconceptofsocialcapital.Comparativeanalysisisbasedonqual­itativeandquantitativemethods.Geographicalanalysispointsouttheroleofgeographicalpositionofvolunteer firefightersincaseofemergencyandalsoindicatessomecommonfeaturesandalsotheregionaldifferences betweenengagementofvolunteerfirefighters’ associationsandtheircollaborationwithotherassociations. KEY WORDS volunteerfirefighters’association,socialcapital,ruralcommunity,Atlas.ti,Gorenjska,Sauerland,Slovenia,Germany Uredništvo je prispevek prejelo 31. marca 2019. 1 Uvod Naključni popotnik po slovenskem podeželju skoraj zagotovo opazi številne domove prostovolj­nih gasilskih društev, ki nemalokrat stojijo v središčih podeželskih naselij, običajno kar poleg cerkva. Dokajsrediščno»lego«paprostovoljnagasilskadruštvanimajozgoljvnaseljihkotelementihgeografske pokrajine, ampak tudi v slovenskem medijskem prostoru. Poleg vsakodnevnih poročil o posredova­njuprostovoljnihgasilcevobrazličnihnesrečah,seporočatudionovigasilniopremi,gasilskihveselicah, uspehih mladine na gasilskih tekmovanjih in neredko tudi o prostovoljnem gasilstvu kot slovenskem narodnem bogastvu (Alič 2012). Kakšne učinke ima prostovoljno gasilstvo s svojimi dejavnostmi na (družabno)življenjenaslovenskempodeželju?Jeprimerljivozučinki,kijihimaprostovoljnogasilstvo na (družabno) življenje na podeželju v drugih državah? Kaj raziskovalcu povedo dejavnosti posamez­nega gasilskega društva o podeželski skupnosti? Podeželje postaja živahen prostor raziskav, ki služijo kot opora trajnostnemu endogenemu razvo­jupodeželskihobmočij(PotočnikSlavič2009).Napodeželjusezatovsepogostejeiščeinpreučujevire, pogojeinugodnetokove(angleškoinput)zanapredekinrazvojprostorskihenot(output)zvidikakon­cepta kapitala. Za učinkovit pristop k preučevanju družbe in skupnosti je Bourdieu kot raziskovalni vidik opredelil posebno podzvrst kapitala, socialni kapital (Falk in Kilpatrick 2000), s katerim se pre-učujezapletenoprepletenostodnosovinmedsebojnihrazmerijdeležnikovvdružbizvidikaprostorske razsežnosti, virov in učinkov (ne)povezovanja. So z vidika socialnega kapitala prostovoljna gasilska društvares»bogastvo«družbe?Skaterimimetodamipristopitiktovrstnemupreučevanju?Zakajjepotem­takem prostovoljno gasilstvo v geografiji in drugih humanističnih, kljub pozivom k dejavnejšemu preučevanju (Komac 2017), dokaj prezrt predmet preučevanja in ostaja omejen zgolj na teoretsko nepovezaneštudijezgodovinposameznihdruštev(naprimerPipan2014;Rudolf2016)?Prostovoljnih gasilskih društev je – poleg rekreativnih društev – izmed registriranih društev v Sloveniji največ (Informacija…2018)! Cilj prispevka je s primerjalnim pristopom preučiti učinke druženja in sodelovanja v prostovolj­nihgasilskihdruštvihnaizbranihprimerihpodeželskihskupnostivRepublikiSlovenijiinZveznirepubliki Nemčiji. Namen prispevka je analiza podobnosti in razlik med učinki prostovoljnih gasilskih društev vpodeželskihskupnostihizobehdržav.Hipotezaje,dapreučevanepodeželskeskupnostisprostovoljnimi gasilskimi društvi zagotavljajo pomoč in posredovanje ob nesrečah. V prispevku je prvi del namenjen teoretsko-metodološkim izhodiščem preučevanja prostovoljnih gasilskih društev z vidika koncepta socialnegakapitala,vdrugemdelupasledijorezultatiinrazprava.Vsklepuprispevkasonavedenatudi neodgovorjena vprašanja in izhodišča za nadaljnje raziskave. 2 Teoretsko-metodološka izhodišča 2.1 Prostovoljna gasilska društva kot oblika socialnega kapitala Prostovoljno gasilsko društvo je opredeljeno kot humanitarna organizacija, v kateri člani prosto­voljno sodelujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom ter drugedejavno­sti,kisopomembnezarazvojindelogasilstva(Zakonogasilstvu1993).Svojenameneinciljedelovanja imajo zapisane v društvenih statutih, ki so tako v slovenskem kot tudi nemškem pravnem redu javne­ga značaja in temeljijo na prostovoljnem in enakopravnem članstvu (Vereingesetz 2007; Zakon o dru­štvih 2011). Člani prostovoljnih gasilskih društev se s članstvom obvežejo k izpolnjevanju nalog, ki nastanejo napodlaginačelprostovoljnegagasilstva(posredovanjeobnesrečah,pomočnapodlagiprostovoljstva) kot tudi načel delovanja društev: voditi računovodsko dokumentacijo, sodelovati v organih društva in pisatikronikodelovanjaoziromaletopis.Tidokumentisotemeljnizgodovinskivirzapreučevanjedelo­ vanja in spreminjanja učinkov prostovoljnih gasilskih društev, društvene dejavnosti (Potočnik Slavič 2009) pa so podlaga za preučevanje formalnih oblik druženja in sodelovanja v podeželski skupnosti. SvendseninSorensen(2007;podobnotudiSvendsen2006)pojmadruženjekotboljalimanjredno srečevanjeprebivalcevpodeželskeskupnostiinsodelovanjekotskupnoopravljanjedoločenihnalogali opravil,naprimernalogprostovoljnihgasilcev,vpodeželskiskupnostipovezujetaskonceptomsocial­nega kapitala. Na sliki 1 so za lažjo predstavljivost prikazani gradniki opredelitve socialnega kapitala: socialni kapital je opredeljen kot zmožnost vključenih deležnikov na določenem območju, da se na podlagidogovorjenihnorm,pravilinvrednotpovezujejovsocialnestruktureinmreže,vkaterihssode­lovanjem dosegajo dobrobiti za posameznika ali skupnost (Logar 2015). Konceptsocialnegakapitalatemeljinapredpostavki,dadružbavprostorudeluje–indosegaskup­ne cilje –na podlagi treh različnih ravni socialnih vezi (povezav) med ljudmi (Ploeg in Marsden 2008; Potočnik Slavič 2009; Prager in sod. 2015): • vezivnaraven(bondingoziromapovezovanje):močnevezimedljudminapodlagimedsebojnegazau­panja, dolgoletnega poznanstva in občutka pripadnosti relativno zaprtim socialnim skupinam, kot so družina, krog prijateljev, sosedje; • premostitvenaraven(bridgingoziromamostiščenje):šibkehorizontalnevezi,kipovezujejoljudizraz­nolikimi interesi v relativno odprtih družbenih okoljih, kot so društva in poslovni svet; • povezovalnaraven(linkingoziromaprepletanje):vertikalnehierarhičnevezi,kiseoblikujejonapod­lagi zaupanja ljudi v ustanove v družbi. Slika 1: Gradniki opredelitve socialnega kapitala. Zgornjaopredelitevinzasnovakonceptaomogočatarazvrščanjeinanalizoštevilnihraznolikihoblik socialnegakapitalavpodeželskihskupnostih,kibisesicerzdeleraziskovalnoneobvladljiveinmedseboj neprimerljive. Na sliki 2 so ravni socialnega kapitala prikazane tako, da so njihova teoretična izhodišča (opislastnosti,deležnikiinizvor)prekshemeveziinvozliščnapodeželjupovezanaskonkretnimiobli­kamidruženjatersodelovanjavpodeželskiskupnosti.Teoblikesocialnegakapitalasoraziskovalci(naprimer Svendsen 2006; Woodhouse 2006; Potočnik Slavič 2009) prepoznali kot pokazatelje posameznih ravni socialnih vezi. V oblikah druženja in sodelovanja znotraj prostovoljnih gasilskih društev so zaradi jav­negainformalnegaznačajadruštevnapodlagiprostovoljstvazgoščenepretežnovezispremostitveneravni (sliko2;PloeginMarsden2008;MavriinČerničIstenič2014;Pragerinsod.2015):vnjihso(lahko)pove­zaničlanipodeželskeskupnostiizzeloraznolikihsocialnih,gospodarskihalikaterikolidrugihokoliščin. 2.2 Območji preučevanja V raziskavo je vključenih šest podeželskih naselij: naselja Suha pri Predosljah, Olševek in Šentur-škaGoraizRepublikeSlovenije(Gorenjskastatističnaregija)terSögtrop,NehdeninHelmeringhausen izZveznerepublikeNemčije(zveznadeželaSevernoPorenje–Vestfalija,okrožjeHochsauerland;slika3). Za zagotovitev primerljivosti in relevantnosti rezultatov med naselji je bilo oblikovanih pet kriterijev: • skupnostivnaseljihseprepoznavajokotpodeželskeinsvojeokoljekotpodeželje(PotočnikSlavič2010); • naselja so bila prvotno pretežno kmetijska: sledovi kmetijstva so v izgledu naselja in identiteti ljudi tudidanesopazni,a sejevloga kmetijstva z gospodarskim razvojemins tempovezano deagrarizacijo močno zmanjšala; • v naseljih prevladuje bivalna funkcija; • vsa naselja so demografsko stabilna; • vsa društva imajo v naselju sedež prostovoljnega gasilskega društva. Izbraneosnovnepodatkeonaseljihspreučevanimiprostovoljnimigasilskimidruštviprikazujepre­glednica 1. 2.3 Metode preučevanja Učinkigasilskihdruštevsobilipreučeniskombinacijorazličnihmetodološkihpristopov.Zname­nom doseganja čimbolj celostnega pogleda na razvoj in delovanje podeželske skupnosti so bile upo­rabljene tako kvalitativne kot tudi kvantitativne metode. Preglednica 1: Osnovni podatki o naseljih (Prostovoljno…1996; Zavrl Žlebir 1999; Bilten…2010; Tief…2012; Nehden…2013; Zgodovina…2015). število prebivalcev (2013) ustanovitev gasilskega društva (leto) občina cestna razdalja do regionalnega središča cestna razdalja do makro regionalnega središče Suha pri Predosljah Olševek Šenturška Gora Sögtrop Nehden 248 340 174 115 497 1926 Kranj Kranj: 6 km 1945 Šenčur Kranj: 10 km 1990 Cerklje na Gorenjskem Kranj: 18 km 1927 Schmallenberg Meschede: 12 km 1927 Brilon Meschede: 30 km Ljubljana: 32 km Ljubljana: 31 km Ljubljana: 32 km Dortmund: 83 km Dortmund: 101 km Helmeringhausen 319 1927 Olsberg Meschede: 16 km Dortmund: 88 km Slika 2: Pokazatelji treh ravni socialnega kapitala na podeželju. p SOCIALNI KAPITAL NA PODEŽELJU IN NJEGOVI POKAZATELJI V PROSTORU DRUŽENJE INSODELOVANJE – odnos do oblasti in(javnih) ustanov;–(ne)uspeh projektov;– javno-zasebna partnerstva; –društva;–krajevna skupnost;–skupine v župniji;–prostovoljske organizacije;–lokalne prireditvein prireditve;–kmetijske zadruge;– identiteta; –sorodstveni odnosi;–sosedski odnosi insosedska pomo ;č–vpliv podružni ne OŠ; č –neformalne povezave;–lokalna samooskrba s hrano;– ob utek pripadnostič podeželski skupnostiin posameznim socialnimskupinam znotraj nje; NDA:a raven: DRUŽBA EGE vezivnSKUPNOST SHEMA VEZI IN VOZLIŠČ V DRUŽBENOPROSTORSKEM OKVIRU:BAZA SOCIALNEGA KAPITALA NA PODEŽELJU – mednarodne ustanove in organizacije,– evropske ustanove in organizacije,– državne ustanove in organizacije,– regionalne ustanove in organizacije zveze društev,strokovne zadruge,strukture verskega življenja,lokalna društva,lokalna društva,organi lokalne samouprave,krajevna skupnost,krajevna skupnost,LEADER regija,medkrajevnamedkrajevnaosnovne šole poznanstva,poznanstva,identiteta identiteta OTOK OTOKRELATIVNIABSOLUTNEGAABSOLUTNEGAPROSTOR PROSTOR PROSTORA družinskedružinskevezi vezi družinskedružinskevezi vezi družinskedružinskevezi vezi družinskedružinskevezi vezi družinskedružinskevezi družinskevezi družinskevezi vezi regionalnadružinskedružinskevezi poznanstva vezi L- TEORETIČNA IZHODIŠČA IZVOR verti ka lne p ove zave, utemeljene na zaupanju v upravno­administrativne ustanove iz mrež hor izontalnih zvez, pove zane z medos ebnim zaup anj em iz tesnih meds eb ojnih interakcij na lokalni ravni ŽNIK DELE ustanove, fizi ne in č pravne oseb e č člani razli ni h in/a li raznolikih družbeni h skupin homogene, relativno zapr te in izolirane dr užebne skupine LASTNOSTI vrsta socialnegakapitala v omrežjih,ki so vzpostavljenamed posameznimiakterji ter javnimiin zasebnimiustanovami vrsta socialnegakapitalav omrežjih, kjerposamezniklahko vzpostavinovo povezavo znepoznanim/ nepovezanimakterjem v svojemomrežju vrsta socialnegakapitalav omrežjih,kjer je vsakposameznikosebno povezanz veliko ve inoč oziroma vsemilani omrežja č RAVENVEZI POVEZOVALNA R AVEN PREMOSTIT VENA RAVEN VEZIVNA RAVEN a.) sosedstvo b.) lokalno poznanstvo premostitvena raven:- povezovalna raven: - Slika 3: Območji preučevanja v Republiki Sloveniji in Zvezni republiki Nemčiji. S pregledom in analizo literature je bila vzpostavljena teoretsko-metodološka zasnova prispevka. TemeljnateoretskaizhodiščaokonceptusocialnegakapitalastaoblikovalafrancoskisociologBourdieu (1986) in ameriški sociolog Coleman (1988). V geografiji so socialni kapital preučevali z vidika pro-storskihzakonitostiinučinkovmedsebojnegapovezovanjaterdružbenegaorganiziranjaMohaninMohan (2002), Potočnik Slavičeva (2009) ter Naughtonova (2013). Zbrani in obdelani so bili statistični podatki, čeprav je večina avtorjev zadržana do kvantitativnih merjenj nesnovnega in nevidnega socialnega kapitala (Makarovič 1979; Lee in sod. 2005). Smiselnost uporabe (tudi) te metode pa navaja ameriški politolog Putnam (1993; 1995), ki značilnosti socialne­ga kapitala in razvojne težnje v družbi preučuje s pomočjo kvantitativne analize statističnih evidenc članstevvdruštvih.Vevidencahprostovoljnihgasilskihdruštevsejeizkazalozelo»raznoliko«innena­tančno vodenje statističnih evidenc: podatki niso sistematično in ažurno zbrani za vsa leta, ponekod za nekaj zaporednih let podatkov o številu članov ni. Večina pridobljenih statističnih podatkov med sebojniprimerljivih,kernekateradruštvavodijoenotnoletnoevidencoštevilačlanov,drugazgoljšte­vilonovopridruženihčlanov,nekaterapatudipodrobnoevidencoorazličnihtipihčlanstev(naprimer ločijo podporne in aktivne člane ter mladince). Večina društev v svojih statističnih evidencah o članih nimazapisanihnaslovovoziromakrajabivanjačlanov,karonemogočaprimerjavoizračunanihdeležev med številom prebivalcev v naselju in številom članov v tamkajšnjih društvih; ni namreč samoume­vno, da so v društvo v določenem naselju včlanjeni le tamkajšnji prebivalci. Pri pregledu in analizi zgodovinskih virov smo se osredotočili na arhive gasilskih društev, zapis­nike sej, kronike in fotografsko gradivo. Stiki s predstavniki gasilskih društev so bili vzpostavljeni na podlagi predhodnih posvetovanj s tamkajšnjimi prebivalci. Pomemben zgodovinski vir so tudi kraje­vni zborniki (na primer Pod Jurijevim…2006; Nehden…2013) in krajevna glasila (na primer Der Bumbacher2013;Novice…2014),kissvojimiprispevkidodatnoosvetljujejodejavnostiinučinkepro­stovoljskih gasilskih društev. Zmetodopoglobljenegapolstrukturiranegaintervjujasmointervjuvalipredstavnikerazličnihsocial­nih skupin: mlade, upokojence, kmete, predstavnike lokalne oblasti in člane društva. Skupno je bilo izvedenih 30 intervjujev. V vsaki od šestih podeželskih skupnosti je bilo izvedenih po pet intervjujev (vSlovenijimedaprilominjunijem2014,vNemčijinovembra2014)oziromapo15intervjujevvvsaki državi. Intervjuji iz Nemčije so bili prevedeni v slovenščino, vsi intervjuji pa so bili transkribirani. Ker so intervjuji subjektivno zaznamovan vir podatkov, so bili odgovori intervjuvancev, ki se nanašajo na konkretnedogodkegledeprostovoljnihgasilskihdruštev(naprimerobčnizbori,datumiinvzrokigasil­skihintervencij,prireditev),preverjenitudizzbranimizgodovinskimiviri.Stemsejeokrepilostopnjo interdisciplinarnosti, objektivnosti in kritične analize virov. Na podlagi transkripcij je bila opravljena analiza intervjujev v računalniškem programu Atlas.ti. Računalniški program je omogočil analizo intervjujev z dveh vidikov: • kvantitativnoanalizoinprimerjavopogostostipojavljanjaključnihbesed,povezanihstematikopro­stovoljnega gasilstva po posameznih intervjujih, državah; • kvalitativnoanalizo,kitemeljinakodiranjucelotnihodgovorovinnjegovihposameznihdelov(stav­kov) v treh zaporednih fazah (Urbanc 2008) glede na njihov pomen in vsebino, s tem pa se omogoči strukturirano in sistematično vsebinsko analizo ter primerjavo odgovorov v obliki matrik in grafi-čnih modelov. Ključni citati so, za boljšo ponazoritev obravnavane tematike, vključeni v prispevek, z nakazano identiteto intervjuvanca (spol, starost, kraj bivanja). 3 Rezultati in razprava Rezultatikažejo,dasoosnovnedejavnostipreučevanihprostovoljnihgasilskihdruštevpovsehpode­želskih skupnostih podobno organizirane v skladu z društvenimi statuti in imajo zato sorodne učinke. Razlike med učinki prostovoljnih gasilskih društev iz obeh držav so se pokazale z vidika sodelovanja in povezovanja pri dejavnostihvpodeželskih skupnostih,kis prostovoljnim gasilstvomniso povezane oziroma so povezane le posredno. 3.1 Učinek organizirane pomoči ob nesrečah Večina intervjuvancev iz obeh držav opisuje organizirano pomoč ob nesrečah kot ključni učinek delovanjaprostovoljnihgasilskihdruštvihvpodeželskiskupnosti.Obtemhkratipoudarjajovlogopre­ventivnih dejavnosti (na primer osveščanje in usposabljanje v podeželski skupnosti o postopkih gašenja ob izbruhu požara v gospodinjstvih) kot tudi tehnično-operativne naloge v povezavi z vzdrže­vanjem omrežja hidrantov, tehnične opreme, vozil in prostorov. Za boljše sodelovanje in usmerjanje delovanja prostovoljnih gasilskih društev, glede na značilno­sti pokrajine v kateri delujejo, so vsa preučevana društva vključena v medobčinska gasilska omrežja – gasilskezveze.Stemseučinkidelovanjaposameznihprostovoljnihgasilskihdruštevkrepijo,dopolnjujejo in lažje koordinirajo tudi na širšem območju. Aktivni člani gasilskega društva se urijo na predpisanih strokovnih izobraževanjih ter praktičnih vajah zaščite in reševanja, z upoštevanjem vpliva družbeno­geografskihinnaravnogeografskihlastnostinaseljaternjegovegafunkcionalnegaobmočja,kotsovrsta in raba objektov, komunikacijska omrežja, gradbeni materiali, vodni viri, naklon in podobno. Na delovanje vseh preučenih prostovoljnih gasilskih društev vpliva družbenogospodarski razvoj. Rednotehničnoizpopolnjevanjenjihovihorodjarninstrategijposredovanjaaktivnihčlanovobnesre-čah je povezano s spreminjanjem vrste nesreč: namesto požarov na objektih so vse pogostejši požari vdimnikihkurišč,vremenskeujmeterreševanjeudeležencevvprometnihnesrečah(Prostovoljno…1996; Tief…2012; Nehden…2013; Zgodovina…2015). V prostovoljnem gasilstvu se, v kombinaciji s poznavanjem značilnosti naselja in okoliške pokra­jinetertemuustreznegaurjenjaingasilskeopreme,prepoznavaformaliziranoinnapodlagipokrajinskih Slika4:PosredovanjeprostovoljnegagasilskegadruštvanaOlševkuzaradivneurjupodrtihdrevesleta2015. Slika 5: Posredovanje prostovoljnega gasilskega društva Nehden ob požaru 1983. značilnostitehničnoopremljenooblikomedsebojnepomočipodeželskeskupnosti,obvarnostniogro­ženostinjenihposameznihdeležnikov.Slika4naprimeruOlševkainslika5naprimerunaseljaNehden prikazujeta dve raznoliki posredovanji članov prostovoljnega gasilskega društva ob nesrečah. 3.2 Zagotavljanje varnosti ali zgolj občutka varnosti? Posamezniintervjuvanciizpodeželskihskupnostiobehdržavopozarjajo,dasodobennačinživlje­nja zaradi vse daljšega delovnega časa in dnevnih migracij iz naselja otežuje uresničevanje osnovnega načelaprostovoljnegagasilstva–zagotavljanjevarnostiinorganiziranepomočivprimerunesreč.Večina aktivnihčlanovgasilskegadruštva(takoimenovaneoperativneskupineprostovoljnihgasilcev)jevsak dan na delovnem mestu izven naselja, zato se podeželska skupnost namesto na odzivni čas domačega gasilskegadruštvavseboljzanašanapoklicnegasilskeenoteizbližnjihmestaligasilskadruštvaizveč­jih okoliških naselij. Zmanjševanje učinkovitosti prostovoljnih gasilskih društev v naseljih vzbuja pomisleke o upravi-čenosti nadaljnjega vlaganja finančnih sredstev v vzdrževanje gasilskih domov in gasilske opreme, saj semožnostnjihovepravočasneuporabe,zaradivsedaljšeodsotnostičlanovgasilskegadruštvaiznase­lja, ob nesrečah zmanjšuje. Mreže prostovoljnih gasilskih društev se soočajo z vse večjim pritiskom ekonomske»vzdržnosti«,razmerjamedvložkomfinančnihinčasovnihsredstevdeležnikovternjihovim učinkompriopravljanjuosnovneganamenadruštva.Natoopozarjatatudicitataintervjuvancevizobeh preučevanih območij v preglednici 2. 3.3 Razlike med slovenskimi in nemškimi podeželskimi skupnostmi z vidika učinkov prostovoljnih gasilskih društev Primerjava rezultatov analize pogostosti pojavljanja ključnih besed med intervjuvanci obeh držav kaže(slika6),dasekoreniključnihbesednatemoprostovoljnihgasilskihdruštevvintervjujihizSlovenije precej pogosteje pojavljajo kot pa v intervjujih iz Nemčije. To (vsaj posredno) kaže, da so učinki pro-stovoljnih gasilskih društev v slovenskih podeželskih skupnosti precej bolj izraziti oziroma vsaj bolj opazni. Najbolj opazna razlika je pri občutno številčnejšemu pojavljanju korenov besed gasilec, varnost, občutekvarnostiinveselica–tradicijeorganiziranjaveselickotvrsteprireditvepreučevanaprostovoljna gasilska društva iz Nemčije ne poznajo, prav tako niti ne organizirajo lastnih dogodkov z namenom druženja in zabave. Slovenska naselja: prostovoljnim gasilskim društvom se od formalnih oblik druženja in sodelo­vanjapripisujenajvečjivplivnaskupnedejavnostivpodeželskihskupnostih.Varnost,zaščitainpomoč Preglednica 2: Citata o soočanju mrež prostovoljnih gasilskih društev z vse večjim pritiskom ekonomske »vzdržnosti«. »Problem ni le v gasilskih domovih, temveč tudi v opremi društev: ali je zares treba imeti v vseh vaseh tako velike in močne gasilske avtomobile? Je njihova velika moč res sorazmerna z učinkom uspešnosti posredovanja ob naravnih nesrečah? Priznajmo si, da so prostovoljni gasilci ponekod pretiravali glede svojih gasilskih domov in oprem.« (Olševek, moški, 51 let) »Leta 2017 bo našegasilsko društvodobilonov gasilski avto. Ker bo večji od sedanjega, je stavba gasilskega doma premajhna, zato bo treba zgraditi še nov gasilski dom. To /…/ prinaša zelo visoke stroške, sploh če vemo, da prostovoljnih gasilcev ni vedno doma in da je gasilsko društvo zaradi načina življenja, ko ima čez dan vsak svojo službo, sposobno manj hitro ukrepati ob požarih kot včasih, ko so bili vsi doma.« (Nehden, moški, 47 let) ljudem v nesreči (Vzorci…2015) so osnovni namen prostovoljnih gasilskih društev ter s tem skupni imenovalecrazličnihživljenjskihstilov,družbenihpredstavinvrednotvpodeželskihskupnostih.Laična, nepolitičnainhumanitarnapravnanaravaprostovoljnihgasilskihdruštevvpodeželskihomrežjihkrepi njihov pomen pri združevanju deležnikov v naselju ne glede na njihovo politično ali versko oprede­ljenost. Rednaizobraževanjainpraktičnevajeprostovoljnihgasilcevpavslovenskihnaseljihnisozgoljobvez­nost v urjenju za posredovanje v primeru nesreč, temveč so tudi spodbuda k neformalnemu druženju in sodelovanjupridejavnostih,kis prostovoljnim gasilstvom nisoneposrednopovezane.Prostovoljna gasilskadruštvanisolegenerator,temvečtudiinkubatornovihidejinpobudvpodeželskihskupnostih. Na Suhi pri Predosljah člani gasilskega društva vsako leto na dan državnosti organizirajo kolesarjenje krajanovnaJezerskospiknikom,obkonculetapakoledovanje.NaŠenturškiGorisoleta2012in2013 na pobudo članov gasilskega društva organizirali pohod v Krvavško pogorje z ogledom Medvedove jame. Pogosto organiziranje »negasilskih« dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev so v slovenskih naseljih opazili tudi številni raziskovalci življenja na podeželju: etnologinja Dolžan (1983) je ob pre-učevanjuobičajevnaSuhipriPredosljahzapisala,dajeprostovoljnogasilskodruštvohrbtenicaskupnega življenjavnaselju.Številneraznolikedejavnostiinprireditveprostovoljnihgasilskihdruštevsovnase­ljih ovrednotene kot pozitiven doprinos k življenju v podeželski skupnosti. Njihov ugled in razširjena terenska mreža društev na lokalni ravni zagotavljata tudi angažiranje otrok in mladih na gasilskih tek­movanjih.Edenodintervjuvancevjevtejpovezavipovedal:»Vseboljsemidozdeva,dadanesmedsebojne odnose in socialno kohezivnost v vasi najbolj uresničujemo –in živimo –prav skozi dogajanje v gasilskem društvu.« (Olševek, moški, 72 let) Po statutu prostovoljnih gasilskih društev sodi med možne vire financiranja tudi organizacija gasilskihveselic.Teprireditvesopokazateljpodporeprostovoljnimgasilskimdruštvomvpodeželskih skupnostih, saj njihova organizacija zaradi številnih raznolikih priprav ne kaže le na aktivnost gasil­ Slika 6: Primerjava rezultatov analize pogostosti pojavljanja ključnih besed o prostovoljnih gasilskih društvih v intervjujih. skihdruštev,temvečtudinapovezanostcelotnepodeželskeskupnosti.Veselicesobiledeltradicijevsa­koletnegasodelovanjapodeželskihskupnostidoosamosvojitveRepublikeSlovenije,natopasejenjihova pogostnost zmanjšala zaradi vse več pravnih omejitev in inšpekcijskega nadzora pri izstavljanju raču­nov, zagotavljanju varnostnih pogojev in higienskih predpisov. Velika povezovalna moč prostovoljnih gasilskih društev je obenem ovira za delovanje drugih dru­štev,prireditevinpobudvnaselju,šeposebej,čemednjiminizadostnegasodelovanjainmedsebojnega usklajevanja dejavnosti. Vse bolj se kažejo tudi razvojne težnje organiziranja gasilskih veselic v smeri turističnih (»komercialnih«) dogodkov, kamor se skuša z namenom dobička in tudi z medijskim ogla­ševanjem,privabitičimvečljudi:pritemjepogostovlogaprostovoljnegagasilstvainpodeželskeskupnosti drugotnegapomena.Nekatereosnovnenalogegasilskegadruštvasozaradiorganiziranjaštevilnihdru­gih dejavnosti neustrezno opravljene: pri tej raziskavi se je kot nepopolno vodena izkazala tudi večina društvenih arhivov in statističnih evidenc. Nemška naselja: namen, organiziranost in načini financiranja prostovoljnih gasilskih društev so urejeni podobno kot v Republiki Sloveniji. Ekipa aktivnih članov se z namenom teoretičnega in prak­tičnegaurjenjasrečujeenkratmesečno.Vpodeželskihskupnostihseboljkotpobudegasilcevizpostavljajo velikpomenznanja,ustrezneusposobljenostiinnjihovestalnerazpoložljivostizaposredovanjevnesrečah. Razvojne težnje mreže prostovoljnih gasilskih društev iz Nemčije so boljizrazito usmerjene k pro-storski koncentraciji prostovoljnega gasilstva v naseljih z višjimi stopnjami središčnih funkcij, prihod­nostcelotnegasilskedejavnostipavpostopnempremikuoddelovanjanapretežnoprostovoljniosnovi k obliki storitvene dejavnosti, to je h krepitvi poklicnih gasilskih enot. Intervjuvanci iz nemških pode­želskih skupnosti opozarjajo, da prisotnost operativnih prostovoljnih gasilcev ob nesrečah v naselju ni več samoumevna. Najbolj izrazito se te težnje kažejo v naselju Helmeringhausen, kjer kljub temu, da je ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo z lastno orodjarno, ni operativne skupine prostovoljnih gasilcev. Vloga prostovoljnih gasilskih društev je v nemških podeželskih skupnostih večinoma omejena na osnovni namen in cilje prostovoljnega gasilstva, čeprav sobile prepoznane posamezne oblike sodelo­vanjainpovezovanjazdrugimidruštviin»negasilskimi«dejavnostmi(naprimervključitevprostovoljnih gasilcevkotredarjevnaprireditvah).Intervjuvanciprostovoljnihgasilskihdruštevneprepoznavajokot vodilnih društev, ki bi imela največji vpliv na skupne dejavnosti v podeželske skupnosti. Večjo vlogo pripisujejostrelskimdruštvom,kisovvsehpreučevanihnemškihnaseljihzvidikasvojegaobstojastara več kot stoletje in so sestavni del tradicije. Poleg strelskih društev večji pomen pripisujejo tudi verskim in karitativnim organizacijam, ki se zaradi procesa demografskega staranja vse bolj ukvarjajo s pro-blematiko oskrbe in nege ostarelega prebivalstva. 4 Sklep V prostovoljnih gasilskih društvih je prepoznana ključna vez, ki osmišlja sodelovanje med delež­niki v podeželski skupnosti. Zaradi želje po zagotavljanju varnosti in nujne pomoči deležnikom ob nesrečahseboprostovoljnogasilstvo,negledenadružbenogospodarskespremembe,obdržalotudivpri­hodnosti.Hipotezo,dapreučevanepodeželskeskupnostisprostovoljnimigasilskimidruštvizagotavljajo pomoč in posredovanje ob nesrečah, lahko potrdimo. Vendar pa sta navzočnost aktivnih članov pro-stovoljnega gasilskega društva v naselju in njihova medsebojna prostorska bližina temeljna pogoja za zagotavljanje varnosti in nujne pomoči ob nesrečah. Oba učinka lahko prostovoljno gasilstvo znotraj podeželskeskupnostizagotavljalezmedsebojnimsodelovanjemnezgoljobnesrečah,temvečtudivpre­ventivnih dejavnostih in urjenju, ob upoštevanju pokrajinskih značilnosti naselja ter njegove okolice. Zaradi vse daljše odsotnosti aktivnih članov zaradi zaposlitev izven naselja se pojavlja vprašanje: so prostovoljni gasilci v primeru nesreče v lastnem naselju res bolj odzivni in učinkoviti od poklicnih gasilcev? S tem je povezana tudi dilema: je v prihodnosti smiselno vzdrževati opremo prostovoljnih gasilskih društev ali je bolj smiselno vlagati v krepitev in razvoj poklicne gasilske službe? Izhodišče za iskanje odgovorov na tovrstna vprašanja bi bilo lahko opazovanje odzivnosti prostovoljnih in pokli­cnih gasilcev ob nesrečah z vidika prostorsko-časovne razsežnosti. MedpreučevanimiprostovoljnimigasilskimidruštviizSlovenijeinNemčijesozaznanerazlike.Vslo­venskihpodeželskihskupnostihprostovoljnagasilskadruštva,zaradiorganizaciještevilnihdrugihbolj ali manj »negasilskih« dejavnosti, presegajo svoj osnovni namen delovanja, včasih tudi na račun zane­marjanja osnovnih dejavnosti ali oviranja delovanja ostalih društev (na primer pomanjkljivo vodena dokumentacija in organizacija prireditev, ki s prostovoljskim gasilstvom nimajo veliko skupnega). Pri društvih iz Nemčije pa se prostovoljno gasilstvo bolj očitno sooča s pomanjkanjem aktivnih članov in s tem povezanimi težnjami po prostorski koncentraciji ter (ne)smiselnosti financiranja mreže prosto­voljnih gasilskih društev. Zakaj so v delovanju preučevanih prostovoljnih gasilskih društev iz Nemčije in Slovenije nastale tovrstne razlike? Kaj usmerja razvojne težnje prostovoljnega gasilstva v posamezni državi ali regiji? Analizapodobnostiinrazlikmedučinkiprostovoljnihgasilskihdruštevnaprimerihizbranihpode­želskih skupnosti iz obeh držav odpira nova raziskovalna vprašanja. Preučevanje socialnega kapitala z vidika prostorske razsežnosti je (tudi) za geografe še vedno dokaj neraziskano področje, na katerem pa se morda skrivajo odgovori, ali pa vsaj novi vidiki, na nekatera vprašanja o gospodarski, družbeni in kulturni (ne)razvitosti posameznih območij. Zahvala: Avtor se zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za finančno podporo raziskovalnemuprogramu GeografijeSlovenije (P6-0101). 5 Viri in literatura Alič,V.2012:Prostovoljnigasilcisoslovenskonacionalnobogastvo.Dnevnik(22.8.2012).Medmrežje: https://www.dnevnik.si/1042547898 (22.3.2019). Bilten – 20 let PGD Šenturška Gora. Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora. Šenturška Gora, 2010. Bourdieu,P.1986:Theformsofcapital.HandbookofTheoryandResearchfortheSociologyandEducation. Westport. Coleman, J. S. 1988: Social capital in the creation of human capital. American Journal of Sociology 84. Der Bumbacher. Glasilo naselja Sögtrop. Schmallenberg, 2013. Dolžan, T. 1983: Suška fantovska druščina. Obzornik: mesečna ljudska revija Prešernove družbe 39-6. Falk,I.,Kilpatrick,S.2000:Whatissocialcapital?Astudyofinteractioninaruralcommunity.Sociologia Ruralis 40-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00133 InformacijaoposlovanjudruštevvRepublikiSlovenijivletu2017.AgencijaRepublikeSlovenijezajav­nopravne evidence in storitve. Ljubljana, 2018. Jones,M.2009:Phasespace-geography,relationalthinking,andbeyond.ProgressinHumanGeography 33-4. DOI: https://doi.org/10.1177/0309132508101599 Komac, B. 2017: Humanistika –nevidni temelj za boljše razumevanje našega razmerja do naravnih in drugih nesreč. Ujma 31. Lee, J., Arnason, A., Nightingale, A., Schucksmith, M. 2005: Networking - social capital and identities inEuropeanruraldevelopment.SociologiaRuralis45-4.DOI:https://doi.org/10.1111/j.1467-9523. 2005.00305.x Logar, E. 2015: Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Makarovič, M. 1979: Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem. Ljubljana. Mavri,R.,ČerničIstenič,M. 2014:PodeželskiturizeminsocialnikapitalvSloveniji(primervasivobčini Cerkno). Geografski vestnik 86-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86104 Mohan,G.,Mohan,J.2002:Placingsocialcapital.ProgressinHumanGeography26-2.DOI:https://doi.org/ 10.1191/0309132502ph364ra Naughton,L.2013:Geographicalnarrativesofsocialcapital-Tellingdifferentstoriesaboutthesocio-eco­nomywithcontext,space,placeandagency.ProgressinHumanGeography38-1.DOI:https://doi.org/ 10.1177/0309132513488731 Nehden - Das Dorf im Sauerland 1113 –2013. Dorfgemeinschaft Nehden. Nehden, 2013. Novice izpod Krvavca. Glasilo občine Cerklje. Cerklje na Gorenjskem, 2014. Pipan, A. 2014: Razvoj gasilstva na slovenskem ozemlju in družbeni pomen PGD Prebačevo-Hrastje. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ploeg, J. D., Marsden, T. (ur.) 2008: Unfolding Webs - The Dynamics of Regional Rural Development. Assen. Pod Jurijevim klobukom - zbornik Občine Šenčur. Šenčur, 2006. PotočnikSlavič,I.2009:Socialnikapitalnaslovenskempodeželju.Dela31.DOI:https://doi.org/10.4312/ dela.31.21-36 Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana. Prager,K.,Nienaber,B.,Neumann,B.,Phillips,A.2015:Howshouldberuralpolicyevaluatedifitaims to foster community involvement in environmental management? Journal of Rural Studies 37-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2014.12.006 Prostovoljno gasilsko društvo Suha: 1926–1996. PGD Suha. Kranj, 1996. Putnam, R. D. 1993: Making Democracy Work - Civic Traditions in Modern Italy. Princeton. Putnam, R. D. 1995: Bowling alone – America’s declining social capital. Journal of Democracy 6-1. https://doi.org/10.1353/jod.1995.0002 Rudolf, M. 2016: PGD Unec (1911–1941). Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Rutten,R.,Westlund,H.,Boekema,F.2010:Thespatialdimensionofsocialcapital.EuropeanPlanning Studies 18-6. DOI: https://doi.org/10.1080/09654311003701381 Stepmap, 2015. Medmrežje: http://www.stepmap.de/landkarte/stumme-karte-mitteleuropa-1136239 (4.5.2015). Svendsen,G. L. H. 2006:Studyingsocialcapital insitu -Aqualitativeapproach.TheoryandSociety35. DOI: https://doi.org/10.1007/s11186-006-6780-3 Svendsen, G. L. H., Sorensen, J. F. L. 2007: There’s more to the picture than meets the eye - Measuring tangible and intangible capital in two marginal communities in rural Denmark. Journal of Rural Studies 23-4. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2007.01.008 Tief verwurzelt - weit verzweigt.Leben im Henne- und Rarbachtal. Heimat- und Geschichtsverein der katholische Kirchengemeinde Kirchrarbach e.V.. Kirchrarbach, 2012. Urbanc,M. 2008:RabautemeljevalneteorijeinprogramaAtlas.tivgeografiji. Geografskivestnik80-1. Vereingesetz, 2007. Medmrežje: http://www.gesetze-im-internet.de/vereinsg/index.html (31.1.2019). Vzorci statutov in pravilnikov GZ in PGD. Medmrežje: http://www.gasilec.net/organizacija/ zakonodaja/vzorci-statutov-in-pravilnikov (31.1.2019). Woodhouse, A. 2006: Social capital and economic development in regional Australia – A case study. Journal of Rural Studies 22-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2005.07.003 Zakon o društvih. Uradni list Republike Slovenije 64/2011. Ljubljana. Zakon o gasilstvu. Uradni list Republike Slovenije 71/1993. Ljubljana. Zavrl Žlebir, D. 1999: Najmlajše gasilsko društvo v Sloveniji - Prostovoljno gasilsko društvo Šenturška Gora. Gorenjski Glas 52-37 (11. maj 1999). Zgodovina PGD Olševek. Medmrežje: http://pgd.olsevek.si/opis/ (31.1.2019). 6 Summary: Comparative analysis of volunteer firefighters’ associations impactsofsocialisingandcooperationinruralcommunitiesofGorenjska and Sauerland (translated by the author) Developmentofruralareasisfoundedontheirsources,networksandflowsofcapital.Contemporary researches of rural areas tend to identify beneficent »inputs«, which stimulate its endogenous territo­rial development. Bourdieu has defined a concept of social capital as a subtype of capital to evaluate the impacts of collaboration of participants and their networks on territorial development. Thisarticlefocusesonimpactsofvolunteerfirefighters’associationsinruralcommunitiesthrough the concept of social capital. Research was conducted on six case studies of rural communities: three ofthemarelocatedinGorenjskaregion(Slovenia)andthreeinSauerland(Germany).Selectionofrural communitiesiscriteria-based:allofthemarelocatedindemographicstableruralareasandagriculture was most of the time during the history main economic activity in communities. All of rural commu­nities have also registered seat of volunteer firefighters’ association. The research was conducted through usage of qualitative methods (i.e. analysis of academic arti­cles, historical sources, semi-structured interviews, content analysis with Atlas.ti software) as well as quantitative sources (i.e. analysis of statistical data, semantic analysis). Theresultspointoutthatallthevolunteerfirefighters’associationshavesimilarorganizationstruc­tureandalsosomesimilarimpactstoruralcommunities.First,providingsenseofsecurityandfirefighting through organized communal work is common to all the volunteer firefighters’ associations in rural communities.Membersofallofthatassociationsregularlypractisethefirefighting,simulatingfirstaid giving and other procedures related to emergency cases. Second, all the volunteer firefighters’ associ­ations are facing with daily commuting and extending the work time of their members – voluntary firefighters. Impacts of volunteer firefighting are correlated to the presence of firefighters on the area of rural community in the case of emergency. There are also several differences between German and Slovenian cases. In cases of rural commu­nities in Germany the absence of volunteer firefighters is strongly identified as a problem: the number of volunteer firefighters is decreasing. The role of professional firefighting services is becoming more important in comparison to volunteer firefighters’ associations. Hence the investments to the volun­tary firefighters’ association’s equipment and infrastructure are tenuous from financial point of view. ThecomparativeanalysispointsoutstrongroleofSlovenianvolunteerfirefighters’associationsaskey factor of cooperation and collaboration in rural communities: they organize social events, festival etc. For this reason, some Slovenian interviewees criticized volunteer firefighters because of negligence of their primary activities and non-collaborative approach to other associations. Attheend,newresearchquestionsarebeingformed:howdoessocio-economicdevelopmentinflu­ence to effectivenessof volunteer firefighters’ associations? What geographic circumstances influence oneffectivenessofvoluntaryfirefightersandprofessionalfirefightingservicesinruralareas?Whatkind of influence have laws on effectiveness and development of volunteer firefighters’ associations? Comparativeanalysisofvolunteerfirefighters’associationsinGermanyandSloveniapointsoutthe needstoresearchthestructureandnetworksofvoluntaryorganisationsonruralareas.Thoseresearch­eswillidentifycontemporarydevelopmenttendenciesofruralareasandrevealthewayshowtostimulate endogenous rural development. KAKOVOSTNO STANJE RAKIŠKEGA STRŽENA PO OBNOVI CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE POSTOJNA AVTORJA dr. Gregor Kovačič Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, SI – 6000 Koper, Slovenija gregor.kovacic@fhs.upr.si Tina Rupnik Ulica Vilka Kledeta 6, SI –6230 Postojna, Slovenija; tinarupnik2@gmail.com DOI: 10.3986/GV91203 UDK: 504.5:628.3(497.471) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Kakovostno stanje Rakiškega stržena po obnovi Centralne čistilne naprave Postojna Članek obravnava kakovostno stanje Rakiškega stržena. Predstavljeni so rezultati meritev fizikalno-kemijskih parametrovnaštirihmerilnihmestihvobdobjuoktober2016–junij2017terrezultatimonitoringaiztočnihvoda izCentralnečistilnenapravePostojna,kikažejo,dasejekakovostpotokapoprenovičistilnenapraveizboljša-la. To potrjuje tudi primerjava rezultatov s starejšo raziskavo, opravljeno v hidrološkem letu 2014, ki kaže na znižanjekoncentracijnitratainnitritaternasprotno,majhnopovišanjekoncentracijamonijainfosfata,karrazla­gamosslabšimučinkomredčenjavhidrološkemletu2017,kijebilomanjvodnato.Kcelotnemuobremenjevanju največprispevajoprečiščeneodpadnevodeizčistilnenapraveterneprečiščeneodpadnevodeizRakitnika. KLJUČNE BESEDE geografijakakovostnostanjevode,onesnaževanje,Rakiškistržen,SpodnjaPivka,CentralnačistilnanapravaPostojna ABSTRACT WaterqualityoftheRakiškistrženbrookafterthereconstructionoftheCentralWastewaterTreatment Plant Postojna ThearticledealswithwaterqualityoftheRakiškistrženbrook.Resultsofthemeasurementsofphysico-che­micalparametersintheperiodfromOctober2016toJune2017atfoursamplingpointsandtheresultsofthe monitoringofthetreatedwastewatereffluentfromtheCentralWastewaterTreatmentPlantPostojnaarepre­sented.Theresultsshow,thatthequalityofthebrookimprovedaftertheupgradingofthewastewatertreatment plant. Comparison of the gained results with a former study, conducted in the hydrological year 2014, also confirmsthisfinding,showinglowerconcentrationsofnitrateandnitrite,butoncontrary,slightlyhighercon­centrationsofammoniumandphosphates.Thelatterismostlikelyassociatedwithlowerdilutioneffect,since the hydrological year 2017 was significantly less wet. Treated wastewater effluent and untreated wastewa­tersfromtheRakitnikvillagecontributethegreatest parttotheoverallpollution burdenofthe brook. KEY WORDS geographywaterqualitycondition,pollution,RakiškiStrženbrook,LowerPivkabasin,CentralWastewater Treatment Plant Postojna Uredništvo je prispevek prejelo 18. januarja 2019. 1 Uvod Rakiški stržen je približno 3km dolg in v celoti reguliran zadnji desni pritok Pivke pred njenim ponoromvPostojnskojamo.HidrogeografskeznačilnostiRakiškegastrženaternjegovegaporečja,pov­zetepožeobjavljenihvirih(Habič1989;Kogovšek1999;Kogovšekssodelavci1999;KogovšekinPetrič 2004;PetričinKogovšek2005)inopravljenihlastnihmeritvah,sopodrobnoopisanevKovačičinRupnik (2015).Vnadaljevanjupovzemamozgoljbistvenehidrogeografskeznačilnostipotokainnjegovegaporeč­ja, ki so potrebne za razumevanje vsebine tega prispevka. Rakiški stržen se napaja iz več manjših kraških izvirov. Njihovo vodozbirno zaledje, veliko pribli­žno 40km2, obsega zakrasele Javornike in Zgornjo Pivko, kar veča njegovo pokrajinsko občutljivost (Kovačič in Rupnik 2015). Največji med izviri je jama Fužina; njegov največji pretok po različnih oce­nah doseže 2–2,6m3/s (Gospodarič, Habe in Habič 1968; Petrič in Šebela 2005). Manjši del porečja Rakiškega stržena (1,75km2) s površinskim odtokom obsega slabo prepustne flišne kamnine in kvar­tarnesedimente,odkodersevpotokiztekajotudiprečiščeneodpadnevodeizCentralnečistilnenaprave Postojna (v nadaljevanju CČN Postojna). Dolina Rakiškega stržena je široka in plitva, strmec je maj­hen(1,07‰),zatoprihajaobobilnejšihpadavinahdonastankaRakiškegajezera,kiobnajvišjemvodostaju obsega70ha(KovačičinRupnik2015).KojezeritvidolineprispevatudiPivka,kizajeziizlivRakiškega stržena. Z lastnimi terenskimi meritvami vodostaja Rakiškega stržena v hidrološkem letu 2014, s podatki o pretokih Pivke na vodomernipostaji Prestranek ter s podatki o njenih vodostajih na vodo­merni postaji Zalog smo z različnimi simulacijami ocenili, da lahko največji pretok potoka doseže 25–27m3/s,srednjiletnipretokpa1,2–2,5m3/s(KovačičinRupnik2015).Obnizkihvodahpotokpre­suši oziroma v njegovi strugi tečejo zgolj iztočne vode CČN Postojna. Meritve v hidrološkem letu 2014 so pokazale, da je za kakovost Rakiškega stržena veliko bolj kot občasni kraški izviri problematičen del porečja s površinskim odtokom, kamor se iztekajo prečiščene odpadne vode iz CČN Postojna. Kakovost potoka je bila slabša tudi dolvodno od Rakitnika, saj kana­lizacijskoomrežjevnaseljušenibilodograjeno(KovačičinRupnik2015). Leta2015soCČNPostojna, zgrajeno leta 1985, temeljito posodobili in ji povečali zmogljivost. Nova naprava ima poleg običajne­ga mehanskega in biološkega čiščenja še tretjo in četrto stopnjo čiščenja odpadnih voda, ki zajemata še odstranjevanje fosforja, dušikovih spojin ter uničenje škodljivih mikroorganizmov z UV dezinfek­cijoprediztokomvpritokRakiškegastržena(Centralna…2018).Leta2016sovnaseljuRakitnikdogradili kanalizacijsko omrežje, vendar leta 2017 gospodinjstva še niso bila priključena. V hidrološkem letu 2017 smo nadaljevali z raziskavo kakovostnega stanja Rakiškega stržena, saj sejepoposodobitviCČNPostojnaleta2015ponudilapriložnostzaocenoizboljšanjanjegovegakako­vostnegastanja.PrečiščeneodpadnevodeizCČNPostojnasosenamrečvpredhodniraziskaviizkazale kot največji onesnaževalec Rakiškega stržena (Kovačič in Rupnik 2015). Eden od ciljev prispevka je bila tudi primerjava rezultatov kakovosti vode na iztoku iz CČN Postojna pred in po njeni posodobi­tvi. Slednja, poleg ocene izboljšanja učinkovitosti prenovljene CČN Postojna, omogoča tudi oceno izboljšanja kakovostnega stanja preučevanega potoka ter hkrati oceno prispevka posameznih virov obremenjevanja v njegovem porečju k celokupnemu onesnaževanju vodotoka. Pridobljeni rezultati omogočajo presojo, ali je obstoječe upravljanje z vodami v porečju Rakiškega stržena zadovoljivo za zagotavljanje ustreznega kakovostnega stanja potoka. 2 Metodologija Podatke o merjenih parametrih kakovosti vode na vtoku in iztoku iz CČN Postojna, ki jih enkrat mesečno izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in zdravje, Enota za okolje in zdravje Nova Gorica oziroma Koper, smo pridobili od upravljavca čistilne naprave, pod-jetja Kovod d.o.o. Na vtoku v čistilno napravo laboratorijsko določajo parametre KPK, BPK5, celotni dušik in celotni fosfor. Na iztoku, neposredno pred izpustom v vodotok, pa neraztopljene snovi, KPK, BPK5,amonijevdušik,celotnidušikincelotnifosfor.Vprispevkusopodatkiizbranihparametrov,izmer­jenih v obdobju 2002–2013 in 2016–17 (Poročilo o obratovalnem…2013; 2014; 2015; 2017; 2018), uporabljeni za primerjavo kakovosti iztočnih voda iz čistilne naprave ter oceno učinkovitosti čiščenja pred in po njeni temeljiti posodobitvi leta 2015. Terenske meritve so bile opravljene v obdobju 14. 10. 2016–24.6.2017 (meritve kisika od 31.1.2017 dalje) ob različnih hidroloških stanjih. Odvzetih je bilo 64 vzorcev, po 16 na vsakem merilnem mestu. Osem meritev je bilo opravljenih ob nizkem vodnem stanju,triobsrednjeminpetobvisokemvodnemstanju.Vodnostanjeobterminihmeritevsmodolo-čilinapodlagipretokovPivkenavodomernipostajiPrestranekinvodostajevPivkenavodomernipostaji Postojnska jama (Podatki o dnevnih…2018; slika 4). Slika 1: Rakiški stržen z lokacijami meritev kakovosti vode. PrvomerilnomestojebilonaobčasnemkraškemizviruFužina,južnoodStarevasi.Štirikrat,včasu kojebil izvirpresušen,smo vzorčenje inostalemeritveopravilivobzidanemkoritu spipo (boljstalno prisotna voda), ki leži približno 170m severno od izvira, in je nekdaj služilo kot vodno zajetje za Starovas.Šestkratsejezgodilo,datudivkoritunibilovodeinmeritvenisobilemogoče.Drugomerilnomesto je bilo na iztoku iz CČN Postojna (slika 2), tretje pa na sotočju Rakiškega stržena s pritokom, ki poleg površinskegaodtokasflišnegaobmočjaPostojneodvajatudiiztočnevodeizčistilnenaprave.Četrtomeril­nomestojebilovstrugiRakiškegastržena,stometrovzahodnoodmostuvRakitnikuinslabkilometer prednjegovimizlivomvPivko,skaterimsmougotavljalivplivodpadnihvodaizRakitnika.Položajmeril­nih mest1, 3in 4 je bilenak kot vraziskavi v hidrološkem letu 2014 (slika 1;Kovačič in Rupnik 2015). Z oksimetrom (Oxi 315i DurOx 325) smo merili temperaturo vode, vsebnost raztopljenega kisika v vodi ter nasičenost vode s kisikom. Vzorce vode smo analizirali s pomočjo prenosnega laboratorija Macherey-Nagel visocolor ECO Analysenkoffer. Določali smo pH, vsebnost nitratov, nitritov, amonije­vih ionov in fosfatov. Analizarezultatovmeritevtemeljinaopisniininferenčnistatistikimerjenihparametrov.Polegrezul­tatovosnovneopisnestatistikesmoizračunalitudiPearsonovekoeficientekorelacijemedparimerjenih parametrovnaposameznihmerilnihmestih,sčimersmougotavljalipovezanostkoncentracijrazličnih onesnaževal.IzračunalismotudiPearsonovekoeficientekorelacijemedparimerilnihmestgledenaposa­meznimerjeniparameter,znamenomugotavljanjapodobnostiprispevkaonesnaženjaizrazličnihkrakov Rakiškega stržena. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotavljali povezanost koncentracij onesnaževalnaposameznihmerilnihmestihshidrološkimipogoji(nizko,srednjealivisokovodnosta­nje).ZaanalizosmouporabiliprogramMicrosoftOfficeExcel2010;bistvenepodatkeinrezultateanalize smoprikazalivpregledniciingrafičnihprikazih.ZamerilnomestoFužinanepodajamorezultatovopi­sne statistike za parametre nitrit, amonij in fosfati, saj so bili izmerjeni premalokrat. Kakovostpotokasmoopredelilinapodlagimejnihvrednostiparametrov,določenihvUredbiostanju površinskihvoda(2009)terpoUrbaničinToman(2003)terVovkKoržeinBricelj(2004),kipodajajomejne vrednostiparametrovvodvisnostiodvzrokaonesnaženja. Izmerjenekoncentracijeparametrovsmopri­merjalitudizmejnimivrednostmiizPravilnikaopitnivodi(2004–2009),Uredbeokakovostipovršinskih Slika2: Merilno mesto na iztokuiz CČN Postojna. vodazaživljenjesladkovodnihvrstrib(2002)inzmejnimikoncentracijami,kisodoločenezaopredelitev ekološkegastanjavoda(Vrednotenje…2009).Kakovostvodenaiztokuizčistilnenapraveteručinkovitost čiščenjasmoopredelilinapodlagiparametrovizUredbeoemisijisnoviintoplotepriodvajanjuodpadnih snovivvodeinjavnokanalizacijo(2012).OcenovplivadejanskihobremenjevalcevnakakovostRakiškega strženasmonapravilispomočjorezultatovlastnihmeritevinrazličnihporočilterdrugihpisnihvirov. Zaprimerjavo hidroloških razmer v obravnavanem obdobju hidrološkega leta 2017 z referenčnim obdobjem 1981–2010 in enakim obdobjem v hidrološkem letu 2014 predhodne raziskave (Kovačič in Rupnik 2015), smo uporabili podatke o povprečnih mesečnih višinah padavin na klimatološki posta­jiPostojnaterpodatkeopretokuPivkenavodomernipostajiPrestranek.PodatkesmopridobilinaAgenciji Republike Slovenije za okolje (Podatki o povprečnih…2018; Podatki o dnevnih…2018). 3 Rezultati Preučevanoobdobjehidrološkegaleta2017jebilovprimerjavizreferenčnimobdobjem1981–2010 za približno 5% manj namočeno (slika 3). V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bili bolj namo-čeni oktober (+22%), november (+33%), februar (+155%) in april (+25%), manj pa december (brez padavin), januar (–23%), marec (–51%), maj (–36%) in junij (–24%). Povprečni pretok Pivke (Prestranek) je bil v preučevanem obdobju hidrološkega leta 2017 za približno 22% manjši od dolgo­letnegapovprečja1981–2010(3,25m3/s);novembra(8,77m3/s)jebilpovprečnipretokpreseženza91% ter februarja (7,75m3/s) za 217%, medtem ko so bili povprečni pretoki preostalih mesecev pod dol­goletnimpovprečjem,šeposebejjanuar(0,01m3/s)inmaj(Pivkanitekla).Vodnerazmerevpreučevanem obdobju hidrološkega leta 2014 pa so bile povsem drugačne (slika 3), saj je v primerjavi z obdobjem Slika 3: Primerjava padavin (P) na klimatološki postaji Postojna in pretokov (Q) Pivke na vodomerni postaji Prestranek med hidrološkimi leti 2017 in 2014 ter z referenčnim obdobjem 1981–2010 (Podatki o povprečnih…2018; Podatki o dnevnih…2018). 1981–2010 padlo za približno 25% več padavin in za 54% je bil večji tudi pretok Pivke (5,02m3/s). Povprečni pretok obravnavanega obdobja hidrološkega leta 2017 je dosegel zgolj 51% enake vredno­stihidrološkegaletu2014,indekspadavinmedhidrološkimaletoma2017in2014paje76.Kerjeredčenje zelo pomemben dejavnik zmanjševanja koncentracij onesnažil v vodi, je treba pri interpretaciji rezul­tatovmerjenihparametrovkakovostivodeRakiškegastrženavhidrološkemletu2017terpriprimerjavi s hidrološkim letom 2014, upoštevati različne vodne razmere v obravnavanih obdobjih. 3.1 Fizikalno-kemijski parametri Slika4prikazujerezultatelastnihmeritev,preglednica1parezultateosnovneopisnestatistikemer­jenih fizikalno-kemijskih parametrov na merilnih mestih na Rakiškem strženu. Skladno s pričakovanji je temperatura najmanj nihala na merilnem mestu Fužina, zgolj za 0,7°C, vendarpodatektemeljizgoljnapetihizvedenihmeritvah.Najvišjapovprečnatemperaturajebilaizmer­jenanaiztokuCČNPostojnainsicer12,54°C,absolutnonajvišjanasotočju(24,2°C)terabsolutnanajnižja vRakitniku(2°C).Vprimerjavishidrološkimletom2014sobiletemperaturevodevhidrološkemletu 2017 za 1,26°C (12,5%) višje (Kovačič in Rupnik 2015). Vrednosti pH so se gibale med 7 in 8, kar kaže na bazičnost vod; razlike med merilnimi mesti so zanemarljive. Srednjo pozitivno povezanost kažejo vrednosti pH med merilnima mestoma iztok CČN Postojna in Rakitnik (r=0,53). Pri vrednostih pH je izjema sotočje, kjer je bila ob sušnem stanju 24.6.2017 izmerjena vrednost 5; z večkratno meritvi­jo smo izključili možnost napake meritve, razlog za takšno vrednost pa ostaja nepojasnjen. Vsebnost raztopljenega kisika v vodi je pomemben pokazatelj onesnaženosti vodnega okolja, saj seporabljaprirazgradnjiorganskihsnovi(UrbaničinToman2003). Koncentracijeraztopljenegakisika naRakiškemstrženusobileprivečinimerjenjinvečinimerilnihmestnizketerkažejonaobremenjenost z organskimi snovmi. Višje koncentracije kisika smo izmerili ob višjem vodnem stanju in nižjih tem­peraturah. Med merilnimi mesti iztok iz CČN Postojna, Rakitnik in sotočje obstaja visoka pozitivna povezanost med izmerjenimi koncentracijami raztopljenega kisika v vodi (r=0,73–0,86), medtem ko izvir Fužina s preostalimi mesti izkazuje nizko do srednje pozitivno povezanost. Odvisnost količine raztopljenega kisika v vodi odtemperature dokazujejo korelacijski koeficienti med omenjenima spre­menljivkama, ki kažejo na merilnih mestih visoko negativno povezanost (r=–0,77 do –0,85). Pričakovano je bila najvišja povprečna koncentracija kisika izmerjena na Fužini (10,7mg/l) in je bila za približno 13% višja kot v hidrološkem letu 2014 (Kovačič in Rupnik 2015), ter najnižja na iztoku CČN Postojna (6,33mg/l). Zanimivo je, da je bila absolutno najnižja koncentracija kisika izmerjena na sotočju (2mg/l) in ne na iztoku CČN Postojna, kjer bi to najbolj pričakovali. Čeprav smo v hidro­loškem letu 2017, v primerjavi s hidrološkim letom 2014, izmerili za približno 6% nižjo povprečno koncentracijo kisika v Rakiškem strženu (7,48mg/l), pa koncentracije nižje od kritične meje 2mg/l, ki že povzročajo pogine rib in drugih organizmov (Urbanič in Toman 2003), nismo izmerili, medtem ko so bile v predhodni raziskavi (Kovačič in Rupnik 2015) izmerjene večkrat. Tudi koncentracije kisi­ka, manjše od 5mg O2/l, ki jo Urbanič in Toman (2003) navajata kot minimum za preživetje številnih vrstodraslihorganizmovvvodi,smoizmerilizgoljobnizkemvodnemstanjukonecmajainjunija2017 na merilnih mestih sotočje, iztok CČN Postojna in Rakitnik. Nekoliko nižja povprečna skupna kon­centracija kisika v vodi leta 2017 je gotovo povezana z vključitvijo dodatnih meritev na iztoku CČN Postojna,sajsobilekoncentracijekisikanaostalihmerilnihmestihmedobdobjemaprimerljive.Povprečna nasičenost s kisikom na merilnih mestih se je, z izjemo Fužine (96,6%), gibala med 60,9 (iztok CČN Postojna) in 67,2% (Rakitnik), kar bi Rakiški stržen uvrstilo v drugi kakovostni razred za pitno vodo (Pravilnik…2004–2009). Meritve vsebnosti kisika in nasičenosti s kisikom dokazujejo obremenjeva­nje Rakiškega stržena z izpusti iz CČN Postojna in odpadnimi vodami iz Rakitnika. Količina nitratov v neonesnaženih vodah sezonsko niha, vendar običajno ne presega 1mg/l; kon­centracijedo10mg/lsopovezanesspiranjemizgnojenihkmetijskihzemljišč,koncentracijenad25mg/l pa kažejo na komunalno ali industrijsko onesnaženje (Urbanič in Toman 2003; Vovk Korže in Bricelj 2004). Dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi je 50mg/l, priporočena za vodo najboljšega kako­vostnega razredapa10mg/l (Pravilnik…2004–2009). Dovoljenakoncentracijanitratovzapitno vodo v hidrološkem letu 2017 v Rakiškem strženu ni bila presežena (v hidrološkem letu 2014 z izmerjeni­mi70mg/lenkrat;KovačičinRupnik2015).Največjakoncentracija(15mg/l)jebilaobnizkemvodnem stanju izmerjena 19.1.2017 na sotočju in iztoku CČN Postojna. Povprečna koncentracija nitratov vRakiškemstrženujebilavhidrološkemletu20176,3mg/l,karpomeni,dasejepreučevanipotokglede na mejno vrednost nitratov v površinskih vodotokih uvrstil v 1. skupino nitratnih tipov rek (sem sodi tudi Pivka s pritoki), sicer za las, pa vendar, se je uvrstil tudi med vodotoke z dobrim ekološkim sta­njem (Vrednotenje…2009); mejna vrednost je 6,5mg/l. V primerjavi s hidrološkim letom 2014 so se povprečne izmerjene vrednosti nitratov v vodi Rakiškega stržena znižale za 33% (z 9,3 na 6,3mg/l), največnasotočju(56%,s14,3na6,3mg/l),medtemkosmonaFužinivprimerjavishidrološkimletom 2014 v povprečju izmerili 38% višje koncentracije (5,7mg/l). Podobne koncentracije nitratov so bile izmerjene v okviru rednega monitoringa podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov Stara vas – Postojna v letu 2017 (6,41 in 4,23mg/l) (Poročilo o monitoringu…2018). Pričakovano so bile najvišje povprečne koncentracije nitratov v hidrološkem letu 2017 izmerjene na iztoku CČN Postojna (7,4mg/l).MedmerilnimimestiiztokCČNPostojna,sotočjeinRakitnikobstajazmernadovisokapozi­tivna povezanost med izmerjenimi koncentracijami nitratov v vodi (r=0,65–0,86), ki zanesljivo kaže na vpliv z nitrati obremenjenega iztoka iz čistilne naprave na koncentracije, izmerjene na dolvodnih merilnihmestih.Fužina,zanimivo,kaževisokopozitivnopovezanostziztokomCČNPostojna(r=0,84), s preostalima merilnima mestoma pa srednjo pozitivno povezanost. Koncentracije nitratov na posa­meznihmerilnihmestihnekažejostatističnoznačilnepovezanostishidrološkimirazmeramivterminih meritev. Nitritisevvodinaravnočistijolezredčenjem,sajjihrastlineneporabljajo(UrbaničinToman2003). V vodi se pojavljajo zaradi podobnih vzrokov kot nitrati, njihova mejna koncentracija za pitno vodo je 0,5mg/l oziroma 0,1mg/l po pripravi za distribucijo (Pravilnik…2004–2009). Za ribev vodi je pri­poročena koncentracija, manjša od 0,03mg/l (Uredba o kakovosti…2002). Ta je bila, če izvzamemo Fužino,kjersmosamoenkratvčasuvisokihvodapodaljšemsušnemobdobju(učinekizpiranja)izme­rilivsebnostnitritavkoncentraciji0,02mg/l,preseženav98%vzorcih.Povprečnakoncentracijanitritov v Rakiškem strženu je bila v hidrološkem letu 2017 0,10mg/l, kar pomeni približno 10% zmanjšanje obremenjenosti v primerjavi s hidrološkim letom 2014 (Kovačič in Rupnik 2015). Povprečne koncen­tracijenitritovsosevprimerjavishidrološkimletom2014najboljzmanjšalenasotočju(za47%,z0,19 na 0,10mg/l), v Rakitniku pa za tretjino (z 0,12 na 0,08mg/l). Pričakovano je bila najvišja povpre-čna koncentracija nitritov v hidrološkem letu 2017 izmerjena na iztoku CČN Postojna (0,16mg/l). V Rakitniku smo trikrat izmerili višje koncentracije nitritov kot na sotočju, kar kaže na sveže izpuste neprečiščenihvodaiznaselja.MedmerilnimmestomiztokCČNPostojnatermerilnimamestomasotoč­je in Rakitnik je bila ugotovljena zgolj neznatna do nizka pozitivna povezanost med izmerjenimi koncentracijaminitritovvvodi(r=0,20in0,32)tersrednjapozitivnapovezanostmedmerilnimamesto-ma Rakitnik in sotočje (r=0,49). Najvišja koncentracija nitrita (0,30mg/l) je bila ob nizkem vodnem stanjuizmerjenanaiztokuCČNPostojna,hkratiznajvišjoizmerjenokoncentracijonitrata19.1.2017. Tudi koncentracije nitritov na posameznih merilnih mestih ne kažejo statistično značilne povezano­sti s hidrološkimi razmerami v terminih meritev. Amonijvvodijeposledicakomunalnega,kmetijskegaaliindustrijskegaonesnaženjainjetudipoka­zateljsvežegaorganskegaoziromafekalnegaonesnaženja(Nacionalni…2018).Mejnavrednostzapitno vodoje0,5mg/l(Pravilnik…2004–2009),zaribevvodijepriporočenakoncentracijado0,2mg/l,mejna paje1mg/l(Uredbaokakovosti…2002).Vhidrološkemletu2017smovprimerjavisstarejšoraziskavo (Kovačič in Rupnik 2015) izmerili približno 85% višje povprečne koncentracije amonija v Rakiškem strženu,karjevnajvečjimeriposledicavključitvedodatnegamerilnegamestanaiztokuizCČNPostojna ter dejstva, da je bilo hidrološko leto 2017 v primerjavi s hidrološkim letom 2014 manj vodnato in je bil učinek redčenja zato manjši. Na iztoku CČN Postojna je bila, pričakovano, izmerjena najvišja povprečnakoncentracijaamonija,1,49mg/l.Povprečnekoncentracijeamonijasosevprimerjavishidro­loškimletom2014najboljzvišalenasotočju(za37%,z0,63na0,86mg/l),vRakitnikupaza5%(z0,70 na 0,74mg/l). Na izviru Fužina amonija nismo izmerili, se pa občasno v majhnih koncentracijah poja­vlja,karkažejomeritveleta2014in2018(0,06–0,44mg/l)(Poročiloomonitoringu…2014;2018).Najvišja koncentracija amonija v hidrološkem letu 2017 je bila 3mg/l; trikrat je bila izmerjena na iztoku CČN Postojna ter enkrat v istem terminu v Rakitniku in na sotočju. Zanimivo je, da so bile omenjene kon­centracijeizmerjenetakoobnizkem,srednjemkotvisokemvodnemstanju(slika4).VRakitnikusmo, enakokotprinitritu,trikratizmerilivišjekoncentracijeamonijakotnasotočju,karkaženasvežeizpu­ste neprečiščenih voda iz naselja. Pearsonov koeficient korelacije med izmerjenimi koncentracijami amonija med merilnima mestoma sotočje in Rakitnik kaže na visoko pozitivno povezanost (r=0,81), medtem ko koncentracije amonija na iztoku CČN Postojna z merilnima mestoma dolvodno ne kaže­jo statistične povezanosti. Sklepamo, da lahko na onesnaženje v Rakitniku poleg iztočnih voda CČN Postojnavplivajotudidrugiizpusti.IzmerjenekoncentracijeamonijavRakitnikukažejoshidrološkimi razmerami v terminih meritev visoko negativno statistično značilno povezanost (rs=–0,75), kar kaže na učinek redčenja. Koncentracije fosfatov v neonesnaženih vodah običajno ne presegajo 0,1mg/l; v vodi se pojavijo zaradi uporabe umetnih gnojil (do 0,25mg/l), višje koncentracije pa povzročajo izpusti komunalnih inindustrijskihodplak(UrbaničinToman2003).Mejnakoncentracijazapitnovodoje0,5mg/linpri­poročenakoncentracijazaživljenjeribpod0,4mg/l(Pravilnik…2004–2009;Uredbaokakovosti…2002). NaizviruFužinafosfatovnismoizmerili,sepavmajhnihkoncentracijahobčasnopojavljajo,karkaže­jo meritve monitoringa podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov leta 2017 (0,07mg/l) (Poročilo o monitoringu…2018). Fosfatov pogosto nismo izmerili niti na sotočju, niti v Rakitniku in enkratcelonaiztokuCČNPostojna.VečinafosfatovprihajavRakiškistržensprečiščenovodoizCČN Postojna. Na očiten vpliv vsebnosti fosfatov v iztoku iz CČN Postojna na merilnih mestih dolvodno, kažejo Pearsonovi koeficienti korelacije med omenjenimi merilnimi mesti, ki kažejo srednje do viso­kepozitivnepovezanosti(r=0,50–0,83).Vhidrološkemletu2017smovprimerjavisstarejšoraziskavo (Kovačič in Rupnik 2015) izmerili približno 88% višje povprečne koncentracije fosfatov v Rakiškem strženu; predvidevamo, da iz enakih razlogov kot pri primerjavi koncentracij amonija med preučeva­nima hidrološkima letoma. Povprečne koncentracije fosfatov so se v primerjavi s hidrološkim letom 2014za30%zvišaletakonasotočju(z0,41na0,53mg/l)kotvRakitniku(z0,33na0,43mg/l).Najvišja povprečna (0,83mg/l) ter absolutno najvišja izmerjena koncentracija fosfatov (2mg/l) je bila izmerje­nanaiztokuCČNPostojna,slednjavčasuizrazitonizkihvoda.TudiprifosfatihsmoenkratvRakitniku izmerili višjo koncentracijo kot na sotočju. Na vlogo redčenja pri zmanjševanju koncentracije fosfatov vpreučevanemvodotokukažejozmernedovisokenegativnestatističnepovezanosti(rs=–0,67do–0,75) medmerilnimimestiiztokCČNPostojna,sotočjeinRakitnikshidrološkimirazmeramivterminihmeritev. 3.2 Monitoring iztočnih voda CČN Postojna Povprečne letne vrednosti merjenih parametrov na iztoku iz CČN Postojna v obdobju 2002–2017 prikazuje slika 5 (Poročilo o obratovalnem…2013; 2014; 2015; 2017; 2018). Podatki kažejo, da sta bili povprečni letni koncentraciji celotnega fosforja in celotnega dušika na iztoku iz CČN Postojna prese­ženivcelotnemobdobjupredprenovočistilnenaprave.Poprenovisejepovprečnaletnakoncentracija prvega znižala s 3,04 na 1,22mg/l oziroma za 60%, mejna koncentracija po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih snovi v vode in javno kanalizacijo (2012) je 2mg/l, ter drugega s 23,76 na 6,41mg/l oziroma za 73% (mejna koncentracija je 15mg/l). V letih 2016 in 2017 je bila samo junija Slika4: Koncentracijekemijskih parametrov (v mg/l)namerilnih mestih na Rakiškemstrženu v obdobju 14.10. 2016–24.6.2017. Rdeče obarvani datumi označujejo nizko, črni srednje in modri visoko vodno stanje. p 24. 06. 2017 11. 06. 2017 24. 05. 2017 11. 05. 2017 15. 04. 2017 27. 03. 2017 4. 03. 2017 14. 02. 2017 31. 01. 2017 19. 01. 2017 30. 12. 2016 14. 12. 2016 26. 11. 2016 9. 11. 2016 24. 06. 2017 11. 06. 2017 24. 05. 2017 11. 05. 2017 15. 04. 2017 27. 03. 2017 4. 03. 2017 14. 02. 2017 31. 01. 2017 19. 01. 2017 30. 12. 2016 14. 12. 2016 26. 11. 2016 9. 11. 2016 25. 10. 2016 14. 10. 2016 24. 06. 2017 11. 06. 2017 24. 05. 2017 11. 05. 2017 15. 04. 2017 27. 03. 2017 4. 03. 2017 14. 02. 2017 31. 01. 2017 19. 01. 2017 30. 12. 2016 14. 12. 2016 26. 11. 2016 9. 11. 2016 25. 10. 2016 14. 10. 2016 25. 10. 2016 16 0,35 NO3 Fužina - -NO2 14 iztok CČN 0,30 Rakitniksotočje 12 0,25 10 0,20 8 0,15 6 0,10 4 0,05 2 0,00 3,5 2,2 - NH+ 2,0 PO 4 4 3,0 1,8 2,5 1,6 1,4 2,0 1,2 1,0 1,5 0,8 1,0 0,6 0,4 0,5 0,2 0,0 0,0 14. 10. 2016 24. 06. 2017 11. 06. 2017 24. 05. 2017 11. 05. 2017 15. 04. 2017 27. 03. 2017 4. 03. 2017 14. 02. 2017 31. 01. 2017 19. 01. 2017 30. 12. 2016 14. 12. 2016 26. 11. 2016 9. 11. 2016 25. 10. 2016 14. 10. 2016 Preglednica1:Parametriopisnestatistikemerjenihfizikalno-kemijskihparametrovnamerilnihmestihnaRakiškemstrženuvobdobju14.10.2016–24.6.2017. Razlaga oznak: AS –aritmetična sredina, min/max –najmanjša/največja vrednost, SO –standardni odklon, KV –koeficient variacije,NP – ni podatka. Zeleno obarvane vrednosti pri aritmetični sredini pomenijo povečanje, rdeče pa zmanjšanje v primerjavi z hidrološkim letom2014 (Kovačič in Rupnik 2015). – + – –– merilno parameter (merjeni) T vode O2 O2 pH NH4 NO2 NO3 PO4 mesto (°C) (mg/l) nasičenost (%) (mg/l) (mg/l) (mg/l) (mg/l) parameter (statistični) Fužina AS 8,86 10,66 96,60 7,55 NP NP 5,70 NP min 8,50 8,50 75,00 7,00 NP NP 3,00 NP max 9,20 12,60 117,00 8,00 NP NP 10,00 NP SO 0,30 1,72 16,91 0,27 NP NP 2,24 NP KV 0,03 0,16 0,18 0,04 NP NP 0,39 NP sotočje AS 11,50 7,01 64,89 7,33 0,86 0,10 6,25 0,53 min 4,70 2,00 22,00 5,00 0,10 0,02 3,00 0,00 max 24,20 11,10 101,00 8,00 3,00 0,20 15,00 1,00 SO 6,06 2,90 22,26 0,65 0,82 0,05 3,03 0,39 KV 0,53 0,41 0,34 0,09 0,95 0,49 0,48 0,74 iztok CČN AS 12,54 6,33 60,89 7,53 1,49 0,16 7,38 0,83 min 5,50 3,60 43,00 7,50 0,20 0,10 4,00 0,00 max 23,00 8,20 76,00 8,00 3,00 0,30 15,00 2,00 SO 5,40 1,70 12,31 0,12 0,91 0,07 2,93 0,47 KV 0,43 0,27 0,20 0,02 0,61 0,43 0,40 0,57 Rakitnik AS 11,52 7,31 67,22 7,60 0,74 0,08 5,53 0,43 min 2,00 3,80 35,00 7,50 0,00 0,05 3,00 0,00 max 23,70 12,50 101,00 8,00 3,00 0,20 8,00 1,50 SO 6,92 2,60 18,21 0,20 0,78 0,04 1,31 0,46 KV 0,60 0,36 0,27 0,03 1,05 0,46 0,24 1,07 skupaj AS 11,39 7,48 69,38 7,50 0,85 0,10 6,28 0,49 min 2,00 2,00 22,00 5,00 0,00 0,00 3,00 0,00 max 24,20 12,60 117,00 8,00 3,00 0,30 15,00 2,00 SO 5,78 2,75 21,51 0,39 0,90 0,07 2,62 0,49 KV 0,51 0,37 0,31 0,05 1,06 0,75 0,42 0,98 in avgusta 2017 ter to za manj kot 10% presežena mejna koncentracija fosforja (2,2 in 2,16mg/l), vse ostalemeritvevsehparametrovpasobileskladnezUredbooemisijisnoviintoplote…(2012).Naletni ravni je bila v obdobju 2002–2017, z izjemo 2007–2009 in 2014, na iztoku iz CČN Postojna pri para­metruBPK5vednopreseženamejnakoncentracija20mg/l.Poprenovičistilnenapravesejepovprečna letnakoncentracijanaiztokuznižalaza53%(s22,67na10,69mg/l).KPKjeparameter,kijebilvobdob­ju 2002–2017 na letni ravni presežen zgolj leta 2011 (mejna vrednost je 110mg/l). Po prenovi čistilne napravesejepovprečnaletnakoncentracijaKPKznižalaz82,82na20,54mg/loziromaza75%.Povprečne letne koncentracije amonijevega dušika na iztoku iz CČN Postojna so se zelo povečale v letih pred začetkom prenove čistilne naprave ter v letih 2009, 2011–2013 presegle mejno koncentracijo 10mg/l. Po prenovi se je povprečna letna koncentracija amonijevega dušika znižala z 9,25 na 2,46mg/l oziro-ma za 73%. ČeneupoštevamoKPK,ugotovimo,dajevletih2012–2014,predzačetkomprenoveCČNPostojna, kar dve tretjini vzorcev preostalih parametrov na iztoku presegalo dovoljene mejne koncentracije po Uredbioemisijisnoviintoplote…(2012).Poprenovivletih2016in2017pasobilevseizmerjenevred­nostiparametrovnaiztokuizCČNPostojnapoddovoljenimimejnimivrednostmi,zizjemožeomenjenih dveh meritev celotnega fosforja poleti 2017. Leta 2017 so bile nekatere izmerjene vrednosti BPK5 in amonijevega dušika na iztoku celo pod mejo zaznavnosti, karkaže, da se je učinkovitost čiščenja CČN Postojna po njeni prenovi bistveno izboljšala. Primerjavaučinkovitostičiščenjazmerjenimiparametrinavtokuiniztokuizčistilnenapravepred in po obnovi CČN Postojna, je narejena na podlagi podatkov za obdobje 2012–2014 ter 2016–2017. Slika5:PovprečneletnevrednostimerjenihparametrovnaiztokuizCČNPostojnavobdobju2002–2017 v mg/l s prikazanimi dovoljenimi koncentracijami (črtkano) po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih snovi v vode in javno kanalizacijo (2012). BPK5 ter KPK sta prikazani na levi, ostali parametri pa na desni y osi (Poročilo o obratovalnem…2013; 2014; 2015; 2017; 2018). Učinkovitostčiščenja,kijoizkazujeBPK5,sejeizboljšalaza7odstotnihtočk(z90na97%),KPKizka­zuje izboljšanje učinkovitosti za 16 odstotnih točk (z 81 na 97%), celotni fosfor za 35 odstotnih točk (s 53 na 88%) ter celotni dušik za 49 odstotnih točk (s 37 na 86%). Ker se koncentracija amonijevega dušikanavtokuvčistilnonapravonemeri,nemoremoneposrednougotovitirazlikvizboljšanjuučin­kovitostirazgradnjeomenjenegaonesnažilapredinpoprenoviCČNPostojna.Sejepapovprečnaletna koncentracija omenjenega parametra na iztoku, po prenovi čistilne naprave (povprečje za leti 2016 in 2017), v primerjavi s povprečjem za obdobje 2012–2014 znižala kar za 82% (s 13,6 na 2,46mg/l). 4 Razprava in sklep PorečjeRakiškegastrženaobsegapolegpovršinskoskromnegapovršinskegadelatudiobmočjezakra­selihzahodnihJavornikov(Kogovšek1999;Kogovšekssodelavci1999)inZgornjePivke(Habič1989), ki so hidrološko povezani z izvirom Fužina. Z vidika kakovosti Rakiškega stržena je treba zato razmi­šljatiopotencialnihonesnaževalcih(neprečiščeneodpadnevodeiznaselij,vojaškovadišče,odlagališče nenevarnih odpadkov, promet in drugi) z dokaj velikega območja. Toda meritve, opravljene v izbra­nem obdobju hidrološkega leta 2017, tako kot predhodne v hidrološkem letu 2014 (Kovačič in Rupnik 2015), večjega obremenjevanja iz naštetih potencialnih virov onesnaženja na izviru Fužina niso poka­zale.Vobehpreučevanihobdobjih,zizjemonitratov,smonitriteizmerilidvakrat,amonijenkrat,fosfatov pa nismo izmerili. Manjši vplivi izcednih voda odlagališča (organski halogeni, amonij, nitrati in sul­fati,težkekovine),kiležizgolj450modizviraFužinainkjerseletnoodložido7500m3odpadkov(Poročilo o monitoringu…2018), in pa vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna na Počku (na primer težke kovine, eksplozivna sredstva, nafta, olja) so bili dokazani ob nekaterih pred­hodnihraziskavah(Kogovšek1996;PetričinŠebela2005)tervokvirurednegamonitoringapodzemnih vodazaodlagališčenenevarnihodpadkovStaravas–Postojna(Poročiloomonitoringu…2014;2018). Z gotovostjo trdimo, da urejen sistem zbiranja izcednih vod na odlagališču, ki se odvajajo na CČN Postojna,terizcednihvod,kinisovstikuzodpadkiinsospeljanevponikalnicozunajodlagališča(Poročilo omonitoringu…2018),zelopripomorekboljšikakovostiizviraFužinainostalihobčasnihizvirovvnje­govibližini. Rezultatiteraziskavesopokazali,dasekakovostnostanjeizviraFužinamedhidrološkima letoma 2017 in 2014 ni bistveno spremenilo in glede na merjene parametre kaže zadovoljivo podobo. Že raziskava, opravljena v hidrološkem letu 2014 (Kovačič in Rupnik 2015), enake pa so tudi ugo­tovitveteraziskave,jepokazala,dajezakakovostnostanjeRakiškegastrženaboljproblematičennekraški delnjegovegaporečja.GlavnionesnaževalecRakiškegastrženavtemdelujenedvomnoCČNPostojna, saj se njene prečiščene odpadne vode iztekajo neposredno v potok, kar je zlasti problematično ob niz­kemvodnemstanju,koiztokpredstavljapraktičnoedinovodoRakiškegastržena.IztokizCČNPostojna, ki je 20–60l/s, v povprečju pa okrog 40l/s, regulirajo glede na pretok Rakiškega stržena; običajno je pretok potoka manjši v poletnih mesecih in takrat vodo na napravi zadržujejo (Poročilo o obratoval­nem…2018). Čistilna naprava je bila izgrajena leta 1985 ter temeljito prenovljena leta 2015, ko so ji zmogljivost povečalis15.000na21.000PEterjipolegobičajnegamehanskegainbiološkegačiščenjauredilišeučin­kovitoodstranjevanjefosforjainnitratovteruničevanješkodljivihmikroorganizmovzUVdezinfekcijo prediztokom(Centralna…2018).NačistilnonapravostapriključenizgoljnaseljiPostojnainStaravas. KanalizacijskoomrežjejedograjenotudivRakitniku,vendarvčasumeritevgospodinjstvašenisobila priključena.OdvečjihonesnaževalcevsonaCČNPostojnapriključenipopredčiščenjuklavniškeodpad­ne vode (Postojnske mesnine d.o.o.), odpadne vode Zdravstvenega doma Postojna ter Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna ter deponijske odpadne vode iz odlagališča nenevarnih odpadkovStaravas–Postojna.Industrijskeodpadnevodepredstavljajopribližno1%vseočiščenevode. NaCČNPostojnajepriključenih8623objektov,letnosenanjejdodatnočisti3200m3grezničnihodplak, skupaj pa se letno prečisti približno 1.223.000m3 vode (Poročilo o obratovalnem…2018). Rezultati lastnih meritev v hidrološkem letu 2017 so pokazali, da so se koncentracije onesnažil v Rakiškem strženu v primerjavi s predhodnim obdobjem (Kovačič in Rupnik 2015) občutno zniža­le,karkaženamanjšeobremenjevanjeskomunalnimiodplakami.Topovezujemozvečjoučinkovitostjo čiščenjaodpadnihvodanaprenovljeniCČNPostojna.Primerjavapovprečnihletnihkoncentracijmer­jenih parametrov na iztoku iz CČN Postojna pred inpo obnovi naprave kaže na občutno zmanjšanje koncentracij vseh merjenih parametrov; vse vrednosti so pod dovoljenimi mejnimi koncentracijami izUredbeoemisijisnoviintoplotepriodvajanjuodpadnihsnovivvodeinjavnokanalizacijo(2012), kar bistveno prispeva k večji kakovosti Rakiškega stržena. Na CČN Postojna se je tudi zelo povečala učinkovitostčiščenjavodemedvtokominiztokomizčistilnenaprave,kipriBPK5inKPKdosega97%, pri celotnem fosforju 88% in celotnem dušiku 86% (Poročilo o obratovalnem…2013; 2014; 2015; 2017; 2018). V času raziskave gospodinjstva v Rakitniku še niso bila priključena na kanalizacijsko omrežje, zatomedpomembnejšeonesnaževalceRakiškegastrženaprištevamotudineprečiščeneodpadnevode izomenjeneganaselja. VzaledjumerilnegamestavRakitnikujeponašihocenahpribližno50gospo­dinjstev v Rakitniku, gotovo pa tudinekajhišiz sosednjeMatenjevasi. Do nedavnegaje imelonekaj hiš v severovzhodnem delu Rakitnika odtok odpadnih voda speljan v kanal za meteorno vodo, ki se zaključi v strugi preučevanega potoka. V Rakitniku so tri kmetijska gospodarstva z odprtimi gnoji-šči, v bližini pa je tudi športno letališče s pripadajočimi objekti in restavracijo. Zato ni presenetljivo, da smo v Rakitniku kar trikrat izmerili višje koncentracije nitritov kot na sotočju Rakiškega stržena z iztokom iz CČN Postojna, kar kaže na sveže izpuste neprečiščenih voda iz naselja, dvakrat to velja tudi za amonij. To dokazuje, da CČN Postojna ni vedno edini obremenjevalec z omenjenimi ones-nažili. V splošnem korelacijski koeficienti večine parametrov med merilnimi mesti kažejo na podobno odzivanje ob podobnih pogojih; na višje koncentracije ob nižjih in na nižje ob višjih vodnih stanjih, ko se pozna učinek redčenja. Zanimive so nižje vrednosti korelacijskih koeficientov pri koncentraci­jah nitritov med merilnimi mesti v primerjavi z nitrati. Sklepamo, da gre za različen vpliv ozadja na vsebnost omenjenih onesnažil v Rakiškem strženu, ki je v primeru nitratov, v primerjavi z nitriti, med merilnimimestiboljpodobenoziromaenoten.Raziskavajeodkrilatudirazlikomedizmerjenimikon­centracijami amonija in fosfatov na eni ter nitrati in nitriti na drugi strani glede na rezultate meritev predhodneraziskave(KovačičinRupnik2015),kjersosekoncentracijeprvihdvehvprimerjavispred­hodnoraziskavoobčutnoznižale,drugihdvehpanekolikopovišale. Tobilahkopojasnilizdrugačnim odzivom onesnažil na redčenje, ki je bilo v času te raziskave v primerjavi s predhodno občutno manj­še, saj je bilo hidrološko leto 2017 manj vodnato. Kakovostno stanje Rakiškega stržena se je izboljšalo, vendar so povprečne koncentracije onesna­žil, izmerjene v hidrološkem letu 2017, skoraj na vseh merilnih mestih, z izjemo Fužine, presegale priporočene ali mejne koncentracije za življenje rib v vodi (Uredba o kakovosti…2002). To velja za vsemerjeneparametre,razenzanitrate.PovprečnekoncentracijefosfatovnaiztokuCČNPostojna,sotoč­ju in v Rakitniku so tudi presegale mejne koncentracija za pitno vodo (Pravilnik…2004–2009). Tudi povprečnakoncentracijacelotnegafosforjavprečiščenivodinaiztokuizčistilnenapraveševednokaže preseganje mejnih koncentracij za pitno vodo in življenje rib v vodi. Sklenemolahko,daiztočnevodeizprenovljeneCČNPostojnasedajpredstavljajozaRakiškistržen velikomanjšeobremenjevanjekotnekoč,dapaostajajopolegneprečiščenihodpadnihvodaizRakitnika glavni krivec za nekoliko slabše kakovostno stanje potoka, zlasti ob nizkih vodnih stanjih, ko učinek redčenja skoraj izostane. Ne smemo pa zanemariti možnosti onesnaževanja Rakiškega stržena tudi iz drugih, še neomenjenih virov, kot je na primer kmetijstvo s prekomernim gnojenjem. V delu porečja spovršinskimodtokomjenekajgojenihtravnikovintudinjiv.Potencialnonevarnostpredstavljataželez­niški in cestni promet v porečju. S priključitvijo gospodinjstev iz Rakitnika na kanalizacijsko omrežje, prvi priključki so bili opravljeni leta 2018, lahko pričakujemo nadaljnje izboljšanje kakovostnega sta­nja Rakiškega stržena. Zahvala:AvtorjasezahvaljujetapodjetjuKovodPostojnad.o.o.,upravljavcuCČNPostojna,terpodjetju Publicusd.o.o.,upravljavcuodlagališčanenevarnihodpadkovStaravas,zavseposredovanepodatke.Raziskava jebila delnopodprta sprojektomJ6-8266 Okoljske spremembein kraški vodni viri:vplivi, ranljivostin prila­goditverabeprostora,financiranegasstraniJavneagencijezaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 5 Viri in literatura Centralna čistilna naprava Postojna, 2018. Medmrežje: https://www.kovodpostojna.si/odpadne-vode/ cistilne-naprave/cistilne-naprave/ccn-postojna/ (22.12.2018). Gospodarič, R., Habe, F., Habič, P. 1968: Vodni viri za oskrbo Postojne. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna. Habič, P. 1989: Kraška bifurkacija na jadransko črnomorskem razvodju. Acta carsologica 18. Kogovšek, J. 1996: Kako smetišča ogrožajo kakovost kraške vode. Annales 6-9. Kogovšek, J. 1999: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov (visoki kras). Acta carsologica 28-1.Kogovšek, J., Knez, M., Mihevc, A., Petrič, M., Slabe, T., Šebela, S. 1999: Military training area in Kras (Slovenia). Environmental Geology 38-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s002540050402 Kogovšek, J., Petrič, M. 2004: Advantages of longer-term tracing – three case studies from Slovenia. Environmental Geology 47-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s00254-004-1135-8 Kovačič,G.,Rupnik,T.2015:Rakiškistržen:hidrogeografskeznačilnostiinocenakakovostnegastanja. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87103 Nacionalniinštitutzajavnozdravje.OposameznihparametrihPravilnikaopitnivodinakratko.Ljubljana, 2018. Medmrežje: http://www.nijz.si/sl/o-posameznih-parametrih-na-kratko (30.12.2018). Petrič, M., Kogovšek, J. 2005: Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih Pivških jezer. Acta carsologica 34-3. DOI: https://doi.org/10.3986/ac.v34i3.255 Petrič, M., Šebela, S. 2005: Hydrogeological research as a basis for the preparation of the plan of moni­toringgroundwatercontamination:AcasestudyoftheStaravaslandfillnearPostojna(SWSlovenia). Acta carsologica 34-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ac.v34i2.273 Podatkiodnevnihinsrednjihmesečnih pretokihPivkenavodomernipostajiPrestranekter vodostajih PivkenavodomernipostajiPostojnskajamavobdobju1981–2010in2013–2017.AgencijaRepublike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2018. Podatki o povprečnih mesečnih padavinah v obdobju 1981–2010 in 2013–2017 na klimatološki postaji Postojna. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana, 2018. Poročilo o monitoringu podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkov Stara vas –Postojna za leto 2013. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. Velenje, 2014. Poročilo o monitoringu podzemnih voda za odlagališče nenevarnih odpadkovStara vas –Postojna za leto 2017. EUROFINS ERICo d.o.o. Velenje, 2018. PoročilooobratovalnemmonitoringuzakomunalnočistilnonapravoCČNPostojnazaobdobje2002–2012. Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Laboratorij za sanitarno kemijo. Nova Gorica, 2013. Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2013. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Nova Gorica. Nova Gorica, 2014. Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Nova Gorica. Nova Gorica, 2015. Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2016. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Koper. Koper, 2017. Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo CČN Postojna za leto 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Center za okolje in hrano, Oddelek za okolje in zdravje Koper. Koper, 2018. Pravilnik o pitni vodi. Uradni list Republike Slovenije 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009. Ljubljana. Urbanič, G., Toman, M. J. 2003: Varstvo celinskih voda. Ljubljana. Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih snovi v vode in javno kanalizacijo. Uradni list Republike Slovenije 64/2012, 64/2014, 98/2015. Ljubljana. Uredbaokakovostipovršinskihvodazaživljenjesladkovodnihvrstrib.UradnilistRepublikeSlovenije 46/2002, 41/2004. Ljubljana. Uredba o stanju površinskih voda. Uradni list Republike Slovenije 14/2009. Ljubljana. VovkKorže,A.,Bricelj,M.2004:VodnisvetSlovenije.Priročnikzainterdisciplinarnoproučevanjevoda. Ljubljana. Vrednotenjeekološkegastanjapovršinskihvodassplošnimifizikalno-kemijskimielementi.Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2009. 6 Summary:WaterqualityoftheRakiškistrženbrookafterthereconstructionof the Central Wastewater Treatment Plant Postojna (translated by Primož Kovačič) The Rakiški strženbrookis the last right-bank tributary of the Pivka river before its ponor into the Postojna Cave. The brook, which is completely regulated and around 3km long, is recharged by sev­eralintermittentkarstsprings;theircatchmentareacoversanareaof40km2andencompassestheJavorniki karst plateau and the karstified upper part of the Pivka river basin, which increases the intrinsic vul­nerability ofthe brook. The most abundant spring is the Fužina cave; its maximum discharge has been estimated at 2.0–2.6m3/s. The surface part of the Rakiški stržen basin is much smaller (1.75km2) and developed on very low-permeable flysch rocks and Quaternary deposits. From this part of the basin, treatedwastewatereffluentfromtheCentralWastewaterTreatmentPlantPostojnaflowsintothebrook. The valley ofthe Rakiški stržen is wide and flat, and the stream gradient is small (1.07‰), which caus­es the emergence of the Rakiško jezero lake with an area of 70ha at the highest water level (Kovačič andRupnik2015).ThePivkariveroftenblockstheinflowoftheRakiškistrženattheconfluence,which alsocontributestotheformationofthelake.OnthebasisofourownfieldmeasurementsoftheRakiški stržen water levels in the hydrological year 2014, and the available discharge data of the Pivka at the Prestranek water-gauging station and the water level data of the Pivka at the Zalog water-gauging sta­tion, we estimated the maximum discharge of the brook at 25–27m3/s and the mean discharge at 1.2–2.5m3/s(KovačičandRupnik2015).Duringlowwaters,thebrookeitherdriesoutoronlytheabove-mentioned treated wastewater effluent runs in its riverbed. Measurementsconductedinthehydrologicalyear2014revealedthatthesurfacepartoftheRakiški stržen basin is much more problematical in terms of water quality than the intermittent karst springs ofthebrook.Inaddition,thequalityofthebrookwaslowerdownstreamfromtheRakitnikvillage(here­inafter: Rakitnik) as the sewage system had not yet been completely constructed at that time (Kovačič andRupnik2015).In2015,theCentralWastewaterTreatmentPlantPostojna,constructedin1985,was thoroughlyupgradedanditscapacitywasincreased.Besidescommonmechanicalandbiologicaltreat­ment, the new plant also provides advanced tertiary and quaternary wastewater treatment involving phosphorus and nitrogen absorption, and the destruction of toxic microorganisms using UV disin­fectionbeforetheoutflowtothetributaryoftheRakiškistržen(Centralna…2018).In2016,thesewage system was completed in Rakitnik, but the households had not yet been connected to it at the time of our research. Inthehydrologicalyear2017,wecontinuedwiththeresearchonthewaterqualityconditionofthe Rakiški stržen, since the upgrading of the wastewater treatment plant brought a great opportunity for the assessment of any improvement in the quality of the brook. In previous research, treated waste-waters from the plant had undoubtedly proved the greatest burden for the studied brook (Kovačič and Rupnik 2015). One of the objectives of this study was also to compare the results of water quality mea­surements at the outlet from the wastewater treatment plant before and after its upgrading, thereby assessing the efficiency of the upgraded plant. Furthermore, this comparison enables the assessment of improvement in the quality of the brook as well as the assessment of the contribution of different sources of pollution in the Rakiški stržen basin to its overall pollution burden. The obtained results enable to assess whether the present management of waters in the Rakiški stržen basin is adequate to ensure its appropriate water quality. Data on measured quality parameters at the inflow and outflow of the wastewater treatment plant was provided by its operator, Kovod d.o.o. At the inflow of the plant, chemical and biochemical oxy­gen demand, total nitrogen and total phosphorous are monitored, while at the outflow ammonium concentrationsareadditionallymonitored.Fieldmeasurementswerecarriedoutunderdifferenthydro­logical conditions in the period from mid-October 2016 to end-June 2017. 64 samples, 16 at each of the four sampling points were collected. Eight samples were taken during low waters, three at mean waterconditionandfiveathighwaters.ThefirstsamplingpointwaslocatedattheintermittentFužina karst spring, the second one at the treated wastewater effluent (Figure 2), the third one at the conflu­ence of the Rakiški stržen and the outflow of the wastewater treatment plant, and the fourth one in the Rakiški stržen, 100m downstream from Rakitnik. The location of sampling points 1, 3 and 4 was the same as in the study conducted in the hydrological year 2014 (Figure 1; Kovačič and Rupnik 2015). The fieldwork comprised in situ measurements of water temperature and dissolved oxygen concen­tration,andthesamplingofwateratthesamplingpointsforsubsequentsimplechemicalanalysis(pH, concentration of nitrate, nitrites, ammonium and phosphates) carried out using portable water analy­sis test kits. Furthermore, the values of Pearson’s correlation coefficient between different pairs of the above-mentioned water quality parameters at individual sampling points and between pairs of indi­vidual measured parameters at different sampling points were calculated. In addition, the values of Spearman’srankcorrelationcoefficientbetweentheabove-mentionedwaterqualityparametersatindi­vidual sampling points and estimated hydrological condition at sampling times were calculated. The quality of the Rakiški stržen brook was assessed based on different threshold concentrations used to definewaterqualityandcitedindifferentsources.Meteorologicalandhydrologicaldataobtainedfrom theSlovenianEnvironmentAgencywasusedforthecomparisonofhydrologicalconditionsinthehydro­logical years 2017 and 2014, as well as with the reference period 1981–2010. The results of the measurements performed in the hydrological year 2017 showed that the con­centrations of measured pollutants in the Rakiški stržen brook had significantly decreased in comparison with the hydrological year 2014, indicating a lower impact of the wastewater burden. This improvementcanbeexplainedwiththegreaterefficiencyofwastewatertreatmentattheupgradedwaste­water treatment plant, reaching 97% for chemical and biochemical oxygen demand, 88% for total phosphorous and 86% for total nitrogen. At the time of our research, the households in Rakitnik had not yet been connected to the sewage system, therefore untreated wastewaters from this settlement are also consideredasignificant burden for the studied brook. According to our estimates, the catchment area of the Rakitnik sampling point includes around 50 households in Rakitnik and certainly also some households in the nearby Matenja vasvillage.Untilrecently,severalhousesinthenorth-easternpartofRakitnikhadtheiroutflowofuntreat-ed wastewaters connected to the rainwater drainage system, ending at the bank of the Rakiški stržen. In Rakitnik, there are three farms with open manure heaps and there is also a sports airfield with cor­respondinginfrastructureandarestaurantinthevicinityofthebrook.Therefore,itwasnotsurprising thattheconcentrationsofnitriteandtheconcentrationsofammoniumthatwemeasuredattheRakitnik sampling point on three and two occasions respectively were higher than those recorded at the sam­pling point located at the confluence. This proves the existence of fresh pollution from wastewaters in Rakitnik. ThequalityoftheRakiškistrženhasslightlyimproved.However,atalmostallsamplingpoints(exclud­ing the Fužina spring) the mean concentrations of measured pollutants (excluding nitrates) recorded in the hydrological year 2017 exceeded the recommended or maximum threshold concentrations for supporting fish life in water. The mean concentrations of phosphates at the outflow of the wastewater treatment plant, at the confluence and in Rakitnik exceeded the maximum threshold concentration for drinking water. In addition, the mean concentration of total phosphorous in waste treatment efflu­ent from the wastewater treatment plant currently still exceeds threshold concentrations for drinking water and supporting fish life in water. From the above we can conclude that today waste treatment effluent from the Central Wastewater Treatment Plant Postojna presents a significantly lower burden for the Rakiški stržen than in the past. Nevertheless,theeffluent,alongwithuntreatedwastewatersfromRakitnik,remainssignificantsource ofpollutionandthemaincauseofthelowerqualityofthestudiedbrook.However,wemustnotignore other potential sources of pollution, such as farming with inadequate fertilising, military activities in thecatchment area,andrailway androadtraffic in thebasin of thebrook.However,wecan expect fur­therimprovementinthequalityoftheRakiškistrženaftertheconnectionofthehouseholdsinRakitnik to the central sewage system (first connections were implemented in 2018). 70 VREDNOTENJE DRUŽBENE TRAJNOSTNOSTI MALEGA INDUSTRIJSKEGA MESTA: PRIMER VELENJA AVTORJI dr. Jernej Tiran ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija jernej.tiran@zrc-sazu.si dr. David Bole ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija david.bole@zrc-sazu.si dr. Primož Gašperič ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija primoz.gasperic@zrc-sazu.si dr. Jani Kozina ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija jani.kozina@zrc-sazu.si dr. Peter Kumer ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija peter.kumer@zrc-sazu.si dr. Primož Pipan ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija primoz.pipan@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91204 UDK: 911.375:502.131.1(497.4Velenje) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Vrednotenje družbene trajnostnosti malega industrijskega mesta: primer Velenja Namen prispevka je poskus vrednotenja družbenega vidika trajnostnega razvoja Velenja, ki v evropskem merilusodimedmalaindustrijskamesta.PrivrednotenjusmouporabilivtujiniuveljavljenoorodjeSocial SustainabilityFrameworkingaprilagodililokalnemukontekstu.Ugotovilismo,dajeVelenjemestozviso­ko stopnjo družbene trajnostnosti v treh od štirih ocenjenih sklopov: dobrin in družbene infrastrukture, družbenega in kulturnega življenja ter vpliva, ki ga ima lokalno prebivalstvo na razvoj. Največja slabost mesta je slabša prilagodljivost in prožnost kot posledica na dveh večjih podjetjih temelječega gospodar­stva. Ocenjujemo, da ima uporabljeno orodje veliko uporabno vrednost za urbano načrtovanje in urbani razvoj. KLJUČNE BESEDE trajnostni razvoj, mala in srednje velika mesta, družbene razmere, razvoj, industrija, urbana politika, prostorsko načrtovanje, Slovenija ABSTRACT Assessing the social sustainability of a small industrial town: the case of Velenje The purpose of the article was to evaluate the social sustainability of Velenje, which falls into the category of small industrial towns on the European scale. The evaluation was done by using Social Sustainability Framework, an established tool that was adjusted to the local context. It was determined that Velenje is a town with a high level of social sustainability both in the areas of goods and social infrastructure, social andculturallife,aswellastheinfluencethatthelocalinhabitantshaveondevelopment.Thetown’sgreat-est disadvantage is its reduced adaptability level and flexibility, which is the consequence of an economy basedononlytwomajorcompanies. Webelievethatthetoolhasthepotentialtobeusefulforurbanplan­ning and development. KEY WORDS sustainability, small and medium-sized towns, social conditions, development, industry, urban policy, spatial planning, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 24. julija 2019. 1 Uvod Mala in srednje velika mesta (v nadaljevanju: mala mesta) so v Evropi pomemben gradnik urba­nih sistemov. V tem tipu mest, kamor uvrščamo tista z več kot 5000 in manj kot 50.000 prebivalci ter več kot 300 prebivalcev/km2 (Servillo s sodelavci 2014), živi 27% evropskega prebivalstva (Servillo, Atkinson in Hamdouch 2017). Zanje je med drugim značilen nadpovprečen delež zaposlenih v indu­striji (Servillo s sodelavci 2014). V malih industrijskih mestih naj bi v Evropi živela okrog petina prebivalstva(Kocevassodelavci2016).PodobnoališecelovvečjimeritoveljatudizaSlovenijo:vobči­nah z malimi mesti živi celo 66% prebivalstva, pri čemer jih je 36% zaposlenih v industriji, kar je 6% več od državnega povprečja (Bole, Kozina in Tiran 2017; 2019). Glede narazmeromavelikprebivalstveni in gospodarski pomen malihindustrijskih mestje pre­senetljivo, da med raziskovalci niso deležna bolj poglobljene obravnave. Raziskave jih večinoma obravnavajo kot razvojno problematične ter gospodarsko, družbeno in okoljsko ranljive v primerja­vizmestizrazvitimstoritvenimsektorjem,temelječimnaustvarjalnostiinznanju(Lampič2007;Fol inCunningham-Sabot2010;Martinez-Fernandezssodelavci2012;Vaishar,ZapletalováinNováková 2016; Hamdouch, Demaziere in Banovac 2017). Vendar nekatere raziskave kažejo, da slika ni tako »črno-bela«indagrezatipmest,kiimavnekaterihpogledihceloboljšerazvojneinsocio-ekonomske kazalnike (Meili in Mayer 2017; Bole, Kozina in Tiran 2019) ter specifično družbeno in gospodar­skookolje–industrijskokulturo–,kilahkopozitivnovplivanaprihodnjirazvoj(Harfst,WustinNadler 2018; Pipan 2018). Z vidika trajnostnega razvoja gre za specifičen tip mest, ki zahteva samostojno obravnavo. Prevladujoča razvojna paradigma človeštva, ki se je osredotočala na gospodarsko rast, je v drugi polovici 20. stoletja privedla do drastičnega povečanja okoljskih pritiskov, pa tudi naraščanja social-nihrazlik,zlastivdržavahvrazvoju(Plut2005).Naraščajočezavedanjeonevzdržnostitakšnegarazvojnega modelajevdrugipolovici80.let20.stoletjaprivedlodoodmevnegaBrundtlandinegaporočilainuve­ljavitveparadigmetrajnostnegarazvoja(WCED1987).Znotrajnjeposebnomesto,poleggospodarskega in okoljskega, zavzema tudi družbeni steber, ki pa je bil v primerjavi z ostalima še do nedavnega zapo­stavljen,teoretičnopodhranjeninvsebinskonedorečen(naprimerDempseyssodelavci2011;Ahman 2013; Eizenberg in Jabareen 2017). Dandanes se pojavlja vedno več poskusov njegove konceptualiza­cijeinoperacionalizacije(ShiraziinKeivani2017),počasi,avztrajnopaseuveljavljatudivpraksi:vedno več globalnih akterjev, vladnih agencij, univerz, stanovanjskih akterjev ter krajev in mest, zlasti v gospodarsko razvitem svetu, prepoznava pomen družbene trajnostnosti, zlasti v kontekstu urbane-garazvoja(Woodcraft2012).Zaslovenskiprostorjepravtakoveljalo,dajedružbenividiktrajnostnega razvojavprimerjavizgospodarskiminokoljskimslabšepreučen,asestanjepredvsemvzadnjemdeset­letju spreminja. Tako je Statistični urad Republike Slovenije opredelil kazalnike trajnostnega razvojazadržavnoraven,medkaterimisopomembnozastopanetudidružbenevsebine(Suvorov,RutarinŽit­nik 2010), podobno tudi v projektu Kazalniki blaginje v Sloveniji (2015). Tudi v strokovni literaturi najdemo nekaj del, ki so na različnih prostorskih ravneh na podlagi različnih kazalnikov vrednotila udejanjanje trajnostnega razvoja tudi z družbenega vidika, na primer na ravni izbrane regije (Ferreira 2006)alizapotrebeprimerjavemedmalimimesti(Cigale2007)alistatističnimiregijami(VintarMally 2018), ne pa tudi na ravni posameznih mest. Namen prispevka je poskus vrednotenja družbene trajnostnosti na primeru Velenja, ki se s 25.327 prebivalci (Prebivalstvo…2019) in 58,9% delovnih mest v sekundarnem sektorju (Delovno…2015) uvrščamedmaladosrednjevelikaindustrijskamesta.Bliskovitpovojnirazvoj,multikulturnostinizra-zit rudarsko-industrijski značaj, ki se odraža tudi v bogati snovni in nesnovni industrijski dediščini, delajotomestozanimivraziskovalniobjektzaanalizodružbenegavidikatrajnostnegarazvoja.Privred­notenjusmoseoprlinaorodjeSocialSustainabilityFramework(Woodcraftssodelavci2011)inganekoliko prilagodili lokalnemu in nacionalnemu kontekstu. Prispevek tako skuša odgovoriti na dve raziskoval­ni vprašanji: prvič, kakšna je stopnja družbene trajnostnosti v Velenju, ter drugič, ali je orodje Social Sustainability Framework uporabno tudi za prepoznavanje razvojnih izzivov malih industrijskih post­socialističnih mest. 2 Družbena trajnostnost Družbeno trajnostnost se največkrat omenja kot enega od treh stebrov trajnostnega razvoja, poleg gospodarskega in okoljskega (Purvis, Mao in Robinson 2019). Iskanje konsenza o definiciji družbene trajnostnosti je dolgotrajno in težavno. V literaturi najdemo številne opredelitve, zaradi česar se bolj kot jasno dorečen in zamejen pojem spreminja v krovni izraz (Shirazi in Keivani 2017). Interpretacije pojma se dotikajo filozofskih, političnih in praktičnih polj, kot so enakost, demokracija, socialna pra-vičnost, socialna varnost, temeljne človekove potrebe, nerazvitost, okoljska etika, družbene vrednote, kulturne tradicije in načini življenja (Woodcraft 2012). Družbena trajnostnost se v literaturi pojavlja voblikimnogopogostejeuporabljanihintemeljitejeraziskanihkonceptov,kotsotrajnostnaskupnost, družbenikapital,družbenakohezijainsocialnavključenost(Dempseyssodelavci2011).Dodatenizziv sta prepletenost treh stebrov trajnostnega razvoja in dejstvo, da so družbeni vidiki neločljiv del gospo-darskegainokoljskegastebra,polegtegapamednjimiprihajadokonfliktov(Campbell1996).Posledično prihaja tudi do poskusov uvedbe četrtega, kulturnega stebra (Hawkes 2001). Veliko širino in težavno zamejitevpodročjaodsevatudienaodboljsplošnihdefinicij,kidružbenotrajnostnostopredeljujekot »…ustvarjanje trajnostnih, uspešnih krajev, ki spodbujajo blagostanje in razumejo potrebe ljudi, ki tam živijo in delajo…« (Woodcraft s sodelavci 2011, 16). Tako kot pri definiciji družbene trajnostnosti tudi pri opredelitvi njenih razsežnosti ni enotnega pogleda, čeprav se v literaturi večinoma pojavljajo podobne vsebine. Dempsey s sodelavci (2011) v eni odnajboljuveljavljenihkonceptualizacijrazlikujejomeddružbenoenakostjospoudarkomnadostop-nostidružbeneinfrastruktureinstanovanjtertrajnostnostjoskupnosti,kizaobjemadružbenointerakcijo, družbeno participacijo, stabilnost skupnosti, skupnostni ponos in varnost. Pojem je bil s temi vsebi­naminekajkratempiričnoizmerjeninpreverjenvrazmerjudoznačilnostigrajenegaokolja(naprimer Bramleyssodelavci2009;Kyttässodelavci2016).PodobnojepojemkonceptualiziralRashidfarokhissode­lavci (2018), ki razlikuje med šestimi (enakovrednimi) glavnimi področji: enakostjo, socialno vključenostjo,družbenokohezijo,družbenimkapitalom,participacijoskupnostiinvarnostjo.Nekoliko drugače pa družbeno trajnostnost razumeta Eizenberg in Jabareen (2017), ki pri iskanju ključnih raz­sežnosti pojma izhajata iz tveganja, v glavnem okoljskega, povezanega s podnebnimi spremembami. Okvirdružbene trajnostnosti po njunem mnenju sestavljajo štirje koncepti: pravičnost, varnost, oko­lju prijazni proizvodnja, potrošnja in vrednote ter fizične oblike mesta. Številni raziskovalci poudarjajo praktični pomen družbene trajnostnosti za prostorsko in urbani­stičnonačrtovanjeinspremljanjeurbanegarazvoja(DarcheninLadouceur2013;Kyttässodelavci2016; Rashidfarokhi s sodelavci 2018). Pojem je bil velikokrat empirično izmerjen na različnih območjih, na različnih prostorskih ravneh (soseska, mesto, regija) ter z različnih vidikov (izčrpen pregled teh študij je v Shirazi in Keivani 2017), vendar pa se koncept le počasi uveljavlja v načrtovalski praksi. Eno od redkihinširšeuveljavljenihtovrstnihorodijsoleta2011razvilivbritanskinevladniorganizacijiSocial Life,ponaročilupriznanegabritanskegapodjetjaTheBerkeleyGroup.Konceptsoizteoretičnegapojma pretvorili v praktično orodje Social Sustainability Framework, ki je uporabno za razvoj in načrtovanje ter izdelavo strategij za izboljšanje družbene trajnostnosti krajev. Pri določitvi ključnih razsežnosti in elementov,soseavtorjioprlinadokaze,kajdelasoseskeuspešneinprijetnezabivanje(Woodcraftssode­lavci2011;Woodcraft2012).Orodjejebilododanespreizkušenoinuporabljenovvečkot20soseskahangleških mest, pa tudi drugod po svetu (Danska, Švedska, Avstralija, Brazilija, Južna Koreja). V okvi­ru mednarodnega raziskovalnega projekta BRIGHT FUTURE (Medmrežje 1) je bilo leta 2018 prvič preizkušeno tudi v kontekstu malih industrijskih mest (nizozemski Heerlen, finski Kajaani, britanski Corby, romunski Fieni, slovensko Velenje) ter namesto na ravni sosesk na mestni ravni. 3 Metodologija Za merjenje stopnje družbene trajnostnosti v Velenju smo uporabili omenjeno orodje Social SustainabilityFramework(Woodcraftssodelavci2011;Woodcraft2012;BaconinCaistor-Arendar2014) ter se odločili za kombinacijo klasičnih kvantitativnih in kvalitativnih metod ter participativnega razi­skovanja. Metodološki okvir orodja je sestavljen iz štirihenakovrednih vsebinskih sklopov in njihovih prvin,kisopomembnezadoseganjedružbenetrajnostnosti:dobrineindružbenainfrastruktura,druž­beno in kulturno življenje, glas in vpliv ter prilagodljivost in prožnost. Sklop dobrine in družbena infrastruktura se nanaša na storitve, ki zadovoljujejo potrebe prebi­valcev na področju temeljnih človekovih funkcij, kot so izobraževanje, zdravje, prosti čas, oskrba in promet. Družbeno in kulturno življenje se osredotoča na kakovost in širino družbenih odnosov, bla­ginjo in lokalno identiteto. Glas in vpliv zaobjema dojemanje prebivalstva o njihovem vplivu na kraj in stopnjo participacije v javnem življenju. Sklop prilagodljivost in prožnost pa obsega tiste fizične, gospodarske in družbene lastnosti kraja, ki omogočajo razvoj in rast skupnosti ter možnost prilagaja­nja spreminjajočim se okoliščinam. Metodološkiokvirorodjaješirok,proženteromogočainpriporočakombiniranjerazličnihmetod. Na eni strani se osredotoča na pregled obstoječe literature in statističnih podatkov, na drugi strani pa na kvalitativne metode, zlasti intervjuje z relevantnimi deležniki in participativne delavnice. Orodje smopredzačetkomanalizenekolikovsebinskoprilagodili:dodalismonekatereprvine,kisopomemb­ne za razvoj (malih) industrijskih mest, nekatere vsebinsko sorodne pa smo združili. Vprvifazidelasmozaomenjenevsebinskesklopepreučiliobstoječoliteraturo(članke,knjige,občin­ske strategije in podobno), pridobili razpoložljive statistične podatke ter se oprli na ugotovitve v enem od prejšnjih delovnih paketov projekta, izhajajoče iz več kot 19 daljših, polstrukturiranih intervjujev s predstavniki gospodarstva, civilne družbe, občine, znanosti in kulture ter 33 krajših, uličnih interv­jujev z naključnimi prebivalci Velenja (Kozina s sodelavci 2018). Nato smo prepoznali vrzeli v znanju, Slika1:PreveritevocenedružbenetrajnostnostizlokalnimideležnikinaparticipativnidelavnicivVelenju. kismojihskušalizapolnitišez11dodatnimistrukturiranimiintervjujizustreznimisogovorniki(Tiran s sodelavci 2018). Pozneje smo kakovost prvin ovrednotili na 5-stopenjski lestvici. Ocena temelji na primerjalni analizi stanja v Velenju, Sloveniji in drugih mestnih občinah na podlagi statističnih poda­tkov, ugotovitvah iz literature in spoznanjih iz intervjujev. V drugi fazi dela smo v Velenju novembra 2018 izvedli participativno delavnico, ki se jo je udele­žilo 17 lokalnih predstavnikov različnih sektorjev, izbranih po »modelu četverne vijačnice« (angleško quadruple helix model): gospodarstvo, civilna družba, občina ter znanost in kultura. Delavnica je bila izvedenapodvodstvomzunanjegaizvajalcazbogatimiizkušnjamizorganizacijoinvodenjemtovrstnih dogodkov. Začelasejeskratkopredstavitvijoprojektainnamenadelavnice,spoznavanjemudeležencev inogrevalnovajo–iskanjemasociacijnaizbraneključnebesede. Udeležencesmonatoseznaniliskon­ceptomdružbenetrajnostnosti,jimpredstavilipreliminarnerezultatenašegadelavoblikipoenostavljene matrikeinjimrazdelililistepapirja,nakaterihsolahkoizrazili(ne)strinjanjesposameznimiugotovit­vami.Natososeudeležencigledenaznanjeininteresrazvrstilivštiriomizja,pričemerjevsakoobravnavalo posamezenvsebinski sklop, in matriko komentirali, dopolnjevalialispreminjali (slika1). Delavnicase jezaključilasporočanjemposkupinahinplenarnorazpravo. Podelavnicismopridobljeneodziveana­liziraliinsintetiziraliternatooblikovalikončnoocenodružbenetrajnostnosti.Vpoznejšihmesecihsta sledili še dve delavnici, na katerih smo rezultate vrednotenja uporabili kot izhodišče za nadaljnje delo. 4 Ocena družbene trajnostnosti Rezultatvrednotenjajebilamatrika,sestavljenaiz30prvinvštirihsklopih,kismojoprikazalitabe­larično (preglednica 1), povprečne ocene po sklopih pa grafično (slika 2). Znotraj sklopa dobrin in Slika 2: Povprečne ocene sklopov družbene trajnostnosti. družbeneinfrastrukture,družbenegainkulturnegaživljenjaterglasuinvplivajebilaocenarazmeroma podobna:večinaprvinjebilaocenjenihzzelodobro(4)aliodlično(5),večjihslabostiinpomanjkljivo­stije bilo malo. Nekoliko slabše stanje smo ugotovili pri prilagodljivosti in prožnosti, kar jeposledično pritegnilonajvečpozornostivnadaljevanjuparticipativnegaprocesa.Nadelavnicahsmouporabilineko­likopoenostavljenorazličicomatrikesključnimiprednostmiinslabostmi(preglednica2).Vnaslednjih podpoglavjih so ocene podrobneje opisane in utemeljene. 4.1 Dobrine in družbena infrastruktura »V bistvu nikoli v tej mladi zgodovini nismo v našem okolju dopuščali, da bi ljudje ostali sami, da bi ostali brez pomoči«. (predstavnik občine) Industrijsko-rudarska tradicija, multikulturnost in razvito prostovoljstvo so v Velenju izdatno pri­pomogli k oblikovanju zavesti o pomenu medsebojne pomoči (Kozina s sodelavci 2018). Poudarjena je skrb za dostop do storitev in prostorov za vse družbene skupine, pri čemer se velika pozornost pos­veča ranljivim skupinam, kot so otroci, mladostniki, starejši, invalidi, brezdomci, socialno ogroženi in Preglednica 1: Ocena družbene trajnostnosti v Velenju po posameznih sklopih in prvinah. DOBRINE IN DRUŽBENA INFRASTRUKTURA DRUŽBENO IN KULTURNO ŽIVLJENJE dostopnost zdravstvene oskrbe dojemanje kraja od znotraj in zunaj promet, ki zadovoljuje potrebe vseh uporabnikov medsosedski in medčloveški odnosi prostori za lokalna društva in organizacije odnosi med mestnimi predeli skrb za ranljive skupine kakovost bivanja in blaginja ponudba prostočasnih dejavnosti občutek pripadnosti kakovost in raznovrstnost javnih prostorov lokalna identiteta občutek varnosti GLAS IN VPLIV zaupanje v občino in njene organe kakovost lokalnih upravljavskih struktur odzivnost občine in institucij na lokalne težave lokalni aktivizem in politična participacija obstoj neformalnih skupin in združenj vključenost različnih družbenih skupin v vplivna lokalna združenja stopnja vključenosti prebivalcev pri izdelavi uradnih razvojnih strategij občutek vpliva na širšem območju Legenda: 1=zelo slabo, 2 = slabo, 3 = dobro, 4 = PRILAGODLJIVOST IN PROŽNOST tradicija inovacij in odprtosti za spremembe uporaba in sprejemanje novih tehnologij sposobnost prilagajanja demografskim spremembam sposobnost prilagoditve spremenjenim gospodarskim razmeram, vključno z izobraževalnimi ustanovami in ravnjo znanja številčnost in kakovost zaposlitvenih možnosti ponovna uporaba in razvoj nekdanjih industrijskih objektov obseg neizkoriščenega prostora in prilagodljivih prostorov zelo dobro, 5 = odlično migranti. V Velenju izvajajo številne storitve in programe s področja socialnega varstva, ki jih vodijo javneinnevladneorganizacije,katerihdejavnostsofinanciraobčina(naprimerprostovoljskiklubMC Udarnik,poletnovarstvozaotroke,centerdnevnihaktivnostizastarejšeobčane).Nazelorazvitsocial­ničutkažetudisprejetaStrategijarazvojasocialnegavarstvazaobdobje2014–2020,kjersopodaništevilni ukrepi za pomoč ranljivim skupinam (Gričar Ločnikar in Remic Novak 2014). Dostopnost zdravstvene oskrbe je primerljiva s stanjem v Sloveniji. V Velenju ni bolnišnice (so pa vbližnjihCelju,TopolšiciinSlovenjGradcu),osnovnozdravstvenovarstvozagotavljaZdravstvenidom Velenje,kjerpanajbisekakovoststoritevpostopomaslabšalazaradiorganizacijskihinfinančnihtežav (Tiran s sodelavci 2018). V Velenju je število zdravnikov rahlo nižje od slovenskega povprečja, nad­povprečno pa je število medicinskih sester (Podatki o zdravstvu…2018). Prometnisistemtemeljinaavtomobilu,sajseznjimopravi60%poti(Halilović2014;Celostna…2017). V zadnjih desetletjih so se širile v glavnem površine za motorni promet, zato je delež poti, opravljenih peš ali s kolesom, manjši, kot bi lahko bil glede na razmeroma ugodne geografske danosti. Občina se počasi začenja zavedati neenakih mobilnostnih možnosti in je v zadnjih letih sprejela nekatere ukre­pe,kotsobrezplačnijavniprevoz(Lokalc),sistemizposojekoles(Bicy)terbrezplačniprevozizastarejše in gibalno ovirane (Kamerat). Za prihodnje načrtovanje je zelo pomembna nedavno sprejeta Celostna prometna strategija (2017), ki v ospredje postavlja trajnostno mobilnost. GledenavelikostmestajevVelenjunavoljovelikoizobraževalnihmožnostidovisokošolskeravni. V vrtcih in osnovnih šolah skrbijo za širše izobraževanje (obiskovanje kulturnih ustanov, predstav) ter krepitev lokalne pripadnosti. Velenje je vodilno v Sloveniji na področju izobraževanja odraslih po zaslugi Ljudske univerze Velenje, kjer vodijo številne inovativne izobraževalne programe (Medmrežje 2). Pomemben je tudi SAŠA inkubator, ki organizira neformalne in mehke oblike raz­vojno usmerjenega izobraževanja (Medmrežje 3). Glavni pomanjkljivosti izobraževalnega sistema vkrajustazlastiodsotnostsrednješolskihnetehničnihprogramov(naprimervzgojiteljskeinzdrav­stvenesmeri)inrazdrobljenrazvojvisokegašolstva. Vobčinisosicertrivišje-invisokošolskeustanove, ki ponujajo izobraževanja tehničnih, okoljevarstvene in energetske smeri, vendar nekateri intervju­vanci menijo, da visokošolski sektor nima prave vizije in ni dovolj povezan z gospodarstvom (Tiran s sodelavci 2018). Vobčinizelospodbujajodruštvenodejavnost,meddrugimzbrezplačnimnajemomobčinskihpro­storovzadruštva.Povezanostinsodelovanjesekažetatudivštevilnihkulturnihprireditvah,vorganizacijo katerihsopogostovključenitudilokalniprebivalci(Tiranssodelavci2018). Medkulturnimiinmuzej­skimiustanovamisozvidikavsebininprostorovnajboljdominantniMuzejVelenje,Muzejpremogovništva Slovenije in Dom kulture Velenje. Zelo je razvito mladinsko delovanje, ki ga usmerja Mladinski center Velenjeterjesrediščeustvarjanjaindogajanjazamlade. Toseodražavoblikivsakoletnegadevetdnev­negamednarodnegaFestivalamladihkulturKunigunda. VVelenjuorganizirajoingostijotudinajvečji otroški festival v Sloveniji, Pikin festival. Velenje je mesto z velikim deležem mestnih zelenih površin (največ med vsemi mestnimi obči­nami v Sloveniji znotraj območij stavbnih zemljišč; Nacionalno…2016) in javnega prostora, namenjenega druženju in kakovostnemu preživljanju prostega časa, kot so parki (na primer večna­menskiSončnipark),trgi(naprimerTitovtrg),otroškaigrišča(nekateratudizagibalnooviraneotroke), rekreacijskepotiinvelenjskapromenada(Poles2013).Mestoimatudivelikokakovostnešportno-rekrea­cijske infrastrukture (na primer Rdeča dvorana, Mestni stadion Velenje, smučarske skakalnice). V načrtu je izgradnjavečnamenskega prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, kjer že zdaj obra­tujeVelenjskaplaža(Medmrežje4;Tiranssodelavci2018).Vmestujetudivelikovrtičkarskihobmočij, ki se načrtno urejajo vse od leta 1977, ko je začelo rasti Kunta Kinte, prvo slovensko vrtičkarsko nase­lje (Kozina s sodelavci 2019). 4.2 Družbeno in kulturno življenje »Mi smo navajeni, dasmo multikulturno mesto. In tojedelnas. Noben»bavbav«niiti na nekoprireditev,ki jo organizira bošnjaška ali romska skupnost. To je del nas že od malega, mi smo s tem zrasli. Že tudi naše mame, očetje.« (predstavnica civilne družbe) Pretekli in sodobni družbenogospodarski razvojni model se odražata v zelo pestri etnični sestavi velenjskega prebivalstva. Priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije in njihovi potomci - Bošnjaki, Srbi, HrvatiinkosovskiAlbanci-sopopodatkihPopisaprebivalstvaizleta2002predstavljalipribližnočetr­tinomestnegaprebivalstva.Sobivanjemedljudmijenavkljubrazličninarodnostniinverskipripadnosti zgledno (Bučar Ručman 2015), enako pa velja tudi za odnose med mestnimi predeli (Kozina s sode­lavci 2018). Mesto se ponaša z velikim socialnim kapitalom, ki se kaže v veliki navezanosti na sosesko in trdnih sosedskih vezeh (Ograjenšek in Cirman 2015). Nekateri intervjuvanci izpostavljajo, da med-kulturno sožitje in uspešno integracijo priseljencev v družbo podpirajo izobraževalni programi, ki jih izvajajoosnovnešole,nevladneorganizacijeinLjudskauniverzaVelenje,ustanovazaizobraževanjeodra­slih (Tiran s sodelavci 2018). Eden od temeljev dobrih medsebojnih odnosov so vrednote. Najpomembnejše vrednote v Velenju sosolidarnost,družbenaenakost,medsebojnapomoč,tovarištvo,strpnostindelovnaetika(Strategija…2017; Kozina s sodelavci 2018), ki so hkrati temeljne vrednote industrijske družbe in socializma. Izvirale naj bi iz posebnih odnosov, ki so jih razvili rudarji med nevarnim skupinskim delom v premogovniku (Hudales 2015) in so močno prisotne tudi v drugih rudarskih mestih (na primer Matošević 2011). Te vrednote je dandanes moč zaslediti tudi v nekaterih družbenih praksah: v Velenju zelo razvito pro-stovoljstvo je najverjetneje dediščina kolektivizma, enega od temeljnih načel socializma. Visokostopnjodružbenekohezivnostinačenjajoodnosimed»avtohtonim«prebivalstvominzapr-to, vlokalnookolje slabointegriranoalbanskogovorečomanjšino. Javnost je nedavnonegodovala nad novico, da so morali v velenjskem zdravstvenem domu dodatno zaposliti osebo z znanjem albanske­ga jezika, kar bi premostilo težave s komunikacijo. Negativno nastrojen odnos do albanske skupnosti so razpihovali tudi anonimni zapisi na lokalnem spletnem forumu Velenje.com. Novodobna nestrp­nost ni omejena samo na odnos do albanske skupnosti. V delu lokalne skupnosti se je pojavilo močno nasprotovanje vzpostavitvi izpostave azilnega doma; poleti 2018 so se na več lokacijah v mestu poja­vili plakati z nacistično ikonografijo. Nekateri sogovorniki so opozorili tudi na ksenofobijo »starih«, vdružbožeintegriranihinslovenskegajezikaveščihpriseljencevproti»novim«,četudigrezapripadnike iste etnične skupine (Tiran s sodelavci 2018). Kakovostbivanjainblaginjastavmestunarazmeromavisokiravni.Stanovanjskifondjevprimerjavi s starejšimi industrijskimi in rudarskimi mesti boljši po starosti stanovanj in opremljenosti s temelj-no infrastrukturo, a je po drugi strani povprečna uporabna površina na stanovalca s 26,2m2 najnižja medslovenskimimestnimiobčinami(Stanovanjskistandard2015),enanajvišjihgostotprebivalstvamed slovenskimimesti(Tiran2013)paseodražavnajvišjemdeležuprebivalcevvprenaseljenihstanovanjih (Nacionalno…2016). Velenje je ena od najbolj varnih mestnih občin v Sloveniji: prebivalci se v mestu počutijo varne (Kolenc 2016), stopnja kriminalitete je pod državnim povprečjem (Obsojeni…2016). Prebivalcem je na voljo veliko možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa (glej poglavje 4.1). Vse našteto se odraža v razmeroma visoki stopnji zadovoljstva prebivalcev z življenjem v Velenju (Strateški…2008; Cirman in Ograjenšek 2014), v velikem skupnostnem ponosu, občutku pripadno-stiinrazvitilokalniidentiteti,karizpostavljajoštevilniintervjuvanci(Kozinassodelavci2018).Podrugi strani pa je v velikem delu slovenske javnosti prisotna stereotipna podoba o Velenju kot umazanem industrijskemmestusštevilnimisocialnimiproblemi,karsemestneoblastitrudijospremeniti(Kozina s sodelavci 2018). 4.3 Glas in vpliv »VVelenjujepovsemnormalno,dazaistomizosedijorudar,zdravnik,profesorinnarkoman«.(predstavnik znanosti in kulture) Zaupanjemestnegaprebivalstvaingospodarstvenikovvobčinskestrukturejeprecejšnje.Predstavniki podjetij in civilne družbe se čutijo slišane, sprejete in v večini primerov tudi upoštevane. Za mesto je značilenslovesdobreganotranjegasodelovanja.Družbenisektorjisomedsebojnodobropovezani,načrt­novodenitervsakssvojovizijoinambiciozniminačrti.Naštevilnihpodročjihjeprisotnaidejapovezovanja in doživljanja skupnosti (Kozina s sodelavci 2018). K temu veliko pripomorejo številni konvencional­nimehanizmiindigitalnaorodja,kiomogočajoparticipativnoinvključujočeupravljanje.Civilnadružba podaja pobude prek sej občinskega sveta, na katerih sodelujejo predstavniki mestnih četrti in krajev­nihskupnostiterpreksejmestnihčetrtiinkrajevnihskupnosti,nakaterihsodelujejopredstavnikiobčine. Zaradi majhnosti mesta izmenjava informacij tudi na neformalni ravni dobro poteka. Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo na svojih spletnih straneh že dalj časa urejeno rubriko »predlogi in pobu­de«, medtem ko je občina kot celota to storitev prek spletišča pobude.velenje.si vzpostavila leta 2018. PrebivalciVelenjasohkratiaktivniinseobčasnosamoorganizirajotudiprekspletnihforumovindruž­benih omrežij. Vse to vpliva na dobro sodelovanje med občino in njenimi prebivalci. Pobude in težave se rešujejo v realnem času oziroma v okviru možnega (Tiran s sodelavci 2018). V občini so razvite številne oblike participacije, kitemeljijo na kolektivni družbeni zavesti in iden­titeti ter segajo vse do začetkov nastanka mesta v zgodnjem obdobju socializma. Takrat je bilo od skupnostnihakcijznačilnopredvsemudarniškodelo,danespajemestoprežetosprostovoljstvom,dru­štvenimživljenjemtermočnosindikalnoinstrankarskoorganiziranostjo.Intervjuvancimedzelodejavnimi prostovoljciizpostavljajozlastimlade(Kozinassodelavci2018).Vprimerjavizdrugimimestnimiobči­nami so velenjska društva dejavnejša predvsem na področju kulture, strokovnih združenj, športa in rekreacije ter humanitarnih in invalidskih organizacij (Podatki o društvih…2018). Občina različnim oblikam participacije nudi podporne mehanizme v obliki brezplačnih prostorov ter (so)financiranja javnih del, programov in projektov (Kozina s sodelavci 2018). Vključenost lokalnega prebivalstva v odločevalske procese je na zadovoljivi ravni, vendar ima pri tem preveliko vlogo strankarska pripadnost. S pomočjo »prave« politične usmeritve (stranke Socialni demokrati, ki ima že od leta 1994 svojega župana in večino v mestnem svetu) je možno določene inte­rese hitreje in učinkoviteje uveljaviti. Čeprav so dobri projekti večinoma podprti ne gledenapolitično ozadje,sovodločevalskiprocesvključenipogostoeniinistiljudje.Pogostpojavjetudipolitičnokadro­vanjevobčinskihjavnihslužbah.Kvsemunaštetemuvelikoprispevapasivnostostalihpolitičnihstrank innizkastopnjaangažiranostistrankarskoneopredeljenihdeležnikov(Kozinassodelavci2018).Nekateri intervjuvanci izpostavljajo nižjo stopnjo sodelovanja javnosti pri izdelavi uradnih razvojnih strategij mesta, kjer je do sedaj prevladoval pristop od zgoraj navzdol (Tiran s sodelavci 2018). Na širšem regionalnem in državnem območju ima Velenje močan vpliv. Poleg tega, da je šesto naj­večjemestovSlovenijiinglavnozaposlitvenosrediščeŠaleškeregije,prekenergetskegasektorjaoskrbuje kar tretjino slovenskih potreb po električni energiji. V preteklosti so bili na čeluglavnih zaposlovalcev predvsem domačini, ki so navzven znali zastopati interese svojega mesta, hkrati pa so skrbeli za druž­beno odgovornost podjetij (zlasti premogovnika). Na ta način je imela lokalna skupnost pomemben vplivnarazvojokolja,infrastruktureterizobraževalnihinsocialnihprogramov.Nekateriintervjuvanci opozarjajo,da se družbenaodgovornostpodjetijsprihodommenedžerjev, ki vzadnjihletihneizhaja­jo več iz domačega okolja (TEŠ), prodajo podjetij v tuje roke (Gorenje) in vdorom neoliberalne družbeno-gospodarskeetikezlagomazmanjšuje,zlastivrazmerjudosanacijeokoljainrazvojaizobra­ževanja.Natanačinlokalnaskupnostizgubljasvojvpliv,karogrožadoseženovisokoravenživljenjavmestu (Kozina s sodelavci 2018). 4.4 Prilagodljivost in prožnost »Je pa seveda naše videnje tudi, da poizkušamo z nekimi inovativnimi pristopi iskati rešitve, s katerimi bi lahko transformirali to energetiko tudi v zeleno energijo. […] Imamo izobraževalne sisteme v Velenju, ki so kompatibilni s tovrstno gospodarsko dejavnostjo in bi bila velika škoda, če bi dejali, da se energetike po Premogovniku Velenje več ne gremo.« (predstavnik občine) Največja ranljivost Velenja, ki lahko ogrozi prihodnji razvoj, je odvisnost od dveh največjih pod-jetij– Premogovnika Velenje inGorenja,kizagotavljata slabopolovicodelovnih mestvobčini. Prvemu že dalj časa preti zaprtje – po nekaterih pozivih naj bi se to namesto leta 2054, ko se izteče življenj-ska doba TEŠ 6, zgodilo že leta 2030 –, drugi pa je izrazito izvozno usmerjena družba z več kot 90% prodaje na tujih trgih (Tiran s sodelavci 2018). Oba imata mnogo hčerinskih podjetij, od katerih je večinaprevečodvisnaodmatičnihpodjetijalidržavnihsubvencij(Grgič2018;Tiranssodelavci2018). Kljub temu se je mesto doslej zelo uspešno spopadalo z gospodarskimi krizami in spreminjajočimi političnimi razmerami, tudi po zaslugi razvitih krajevnih praks sodelovanja in dialoga med različni-mi deležniki. Zvidika prilagajanja spremenjenim gospodarskim razmeram je zelo pomemben SAŠA inkubator, ki ga občina intenzivneje podpira od leta 2014. Pod njegovim okriljem delujoča zagonska podjetja so leta 2017 ustvarila 23 delovnih mest. Podjetniški inkubator je del tradicionalne inovacijske in poslo­vnekulturevVelenju,natemeljukateresozraslamnogauspešnamalapodjetja.Ravnonjihovipredstavniki paizpostavljajoveliketežavespridobivanjemproizvodnihprostorovpougodnihcenahalizemljiščzanje. Zatososemnogapreselilaizobčine,ostalaslovenskaintujapodjetjapanisobilazainteresiranazainve­stiranje v nove proizvodne zmogljivosti (Tiran s sodelavci 2018). Po mnenju starejših malih podjetnikov je občina naredila premalo za dolgoročno diverzifikacijo gospodarstvaterzmanjšanjeodvisnostiodenergetikeinproizvodnjegospodinjskihaparatov.Ranljivost gospodarstva utrjuje tudi »knapovska mentaliteta«, ki poleg pozitivnih elementov, kot sta solidarnost in medsebojna pomoč, vsebuje tudi elemente klientelizma, zaprtosti, neambicioznosti in resigniranosti (Kozina s sodelavci 2018). Namesto diskurza o razvoju turizma, ki ima v luči diverzifikacije gospodar­stva sicer velik potencial, in nujnosti gradnje hitre ceste do Savinjske doline bi moralo biti po mnenju nekaterihintervjuvancevtežiščerazmišljanjanarazvojupodjetništva,prestrukturiranjuobstoječeindu­strije in iskanju mednarodnih investitorjev izven obstoječih gospodarskih panog, kar bi privlačilo bolj izobražene in usposobljene delavce (Kozina s sodelavci 2018). Ustvarjalnost in inovativnost Velenja sta sicer na visoki ravni. Med drugim se kažeta z zelo močno koncentracijo prijav patentov, ki je s 5,8 patenta na 1000 prebivalcev najvišja med mesti tega velikost­negaredavSloveniji(KozinainBole2018).PremogovnikVelenjejeutemeljiteljmednarodnopriznane Velenjskeodkopnemetode(Jeromel,MedvedinLikar2010),imetnikmednarodnegapatentazaodko­pavanje premoga v debelih premogovnih slojih ter se uvršča med najbolj tehnološko razvite in projektantsko usposobljene rudnike v Jugovzhodni Evropi (Jamnikar 2019). Za spodbujanje inovativ­nosti v Gorenju skrbi Korporativna univerza Gorenje. Znanje in izkušnje podjetij Esotech in Eurofins Erico, ki sta usmerjeni v razvoj novih tehnologij za sanacijo okolja, se prenašata naprej v Visoki šoli za varstvookolja. Zvidikaustvarjalnostijepomembnatudinedavnorazvitaizobraževalno-razvojnaplat­forma projekta Vzorčno mesto, ki se ukvarja z inovativnimi interaktivnimi izobraževalnimi pristopi (Tiran s sodelavci 2018). Gospodarstvo je sicer manj vpeto v proces izobraževanja kot nekoč (Kozina s sodelavci 2018). Velenje se pogosto označuje kot »mesto mladih«, vendar se sooča z demografskimi izzivi, kot sta staranje prebivalstva in izseljevanje (izobraženih) mladih. Indeks staranja je sicer nižji od povprečja za celotno Slovenijo, a se je delež starejših od 65 let od leta 2000 do danes več kot podvojil in obsega 17,8% prebivalstva (Prebivalstvo…2019). Demografska podoba in demografski potencial se slabšata hitrejekotvostalihslovenskihmestnihobčinah(Kotnik2019).Občinasetegaproblemazavedainima zelodobrorazvitesocialneprogramezaizboljšanjekakovostiživljenjastarejših(Tretja…2013).Negativen selitveni prirast je tesno povezan z begom možganov, ki naj bi bil v zadnjem času še posebej izrazit. Mladi se po študiju drugod po Sloveniji ali v tujini ne vračajo domov, saj so preveč kvalificirani glede na trenutno ponudbo delovnih mest za manj kvalificirano delovno silo (Tiran s sodelavci 2018). Velenje ima dobre pogoje za morebitno prihodnjo širitev in je nanjo dobro pripravljeno. Predlog občinskega prostorskega načrta (Medmrežje 5) predvideva dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo in omogoča širitev mesta za tretjino zdajšnjega obsega (Tiran s sodelavci 2018). Velenje ima še neizko­riščenepotencialevrazvojunekdanjihindustrijskihobjektov(naprimerstaraelektrarnainklasirnica), ki že dalj časa propadajo. Primer dobre prakse na tem področju je objekt Stare pekarne, ki so ga leta 2012 revitalizirali in ponudili v uporabo kulturnim in umetniškim društvom, trenutno pa ga preure­jajo v kulturni center. Preglednica 2: Poenostavljena matrika s ključnimi prednostmi in slabostmi družbene trajnostnosti v Velenju po posameznih sklopih. KLJUČNE PREDNOSTI KLJUČNE SLABOSTI DOBRINE IN DRUŽBENA INFRASTRUKTURA • raznovrstnost in kakovost izobraževalnih • razvoj visokega šolstva v fragmentih, ustanov do visokošolske ravni, vključno • prometni sistem temelji na avtomobilu z izobraževanjem odraslih, namesto na hoji, kolesarjenju in • vseprisotna podpora kulturnemu javnem prevozu dogajanju, • kakovostni javni in skupnostni prostori, • pomoč ranljivim skupinam DRUŽBENO • povezanost skupnosti, medkulturno • naraščajoča nestrpnost do neavtohtonega IN KULTURNO ŽIVLJENJE sodelovanje, prebivalstva, • temeljne vrednote: medsebojna pomoč, • zaprtost in neintegriranost albanske solidarnost, družbena enakost, strpnost, skupnosti • močna lokalna identiteta in občutek pripadnosti kraju, • visoka kakovost življenja v kraju (kakovost bivanja, varnost) GLAS IN VPLIV • visoka stopnja zaupanja in sodelovanja • (pre)velika vloga strankarske pripadnosti med občino, gospodarstvom in civilno pri odločevalskih procesih, družbo, • zmanjševanje vpliva lokalne skupnosti na • vzpostavljeni mehanizmi za sodelovanje razvoj kraja zaradi zmanjševanja terpodajanjepobudinpredlogovobčanov, • razvite oblike participacije kot dediščina kolektivne družbene zavesti in identitete družbene odgovornosti podjetij PRILAGODLJIVOST IN PROŽNOST • ustvarjalnost in inovativnost (mladih), dovzetnost za nove tehnologije • zagotovljen prostor za morebitno prostorsko širitev (stanovanja, • bipolarno in ranljivo gospodarstvo (odvisnost od dveh večjih podjetij) • nejasna prihodnost po zaprtju premogovnika gospodarstvo) • izseljevanje izobraženih mladih • nastajanje novih, manjših in raznolikih • »knapovska mentaliteta«: zaprtost, podjetij klientelizem, strah pred inteligenco • velik potencial turizma v luči diverzifikacije gospodarstva 5 Ovrednotenje kakovosti in uporabnosti orodja Orodjeza ocenjevanjedružbenetrajnostnostijebilovVelenjuprvič uporabljenona primerupost­socialističnegamalegaindustrijskegamesta,asejeizkazalozarazmeromauniverzalnoinustrezno.Dobro so ga sprejeli predstavniki lokalnega okolja na delavnicah. Rezultati vrednotenja imajo veliko aplika­tivno vrednost: pozneje smo jih namreč uporabili kot podlago za prepoznavanje družbenih inovacij, ki predstavljajo možno pot za reševanje najbolj perečih izzivov mesta. Po oblikovanju končne ocene družbene trajnostnosti so udeleženci na drugi delavnici razvrstili po pomembnostidesetslabostioziromalokalnihrazvojnihproblemov,prepoznanihvpoenostavljenimatri­ki(preglednica2).Trijenajpomembnejšiproblemisobiliizsklopaprilagodljivostiinprožnosti:1)ranljivo, na dveh podjetjih temelječe gospodarstvo, 2) nejasna usoda po zaprtju premogovnika ter 3) izseljeva­njeizobraženihmladih.Zanimivoje,dasosevjavnostipogostoomenjanetežaveinkonfliktizalbansko skupnostjo, po razvrščanju, znašle povsem na dnu seznama. Za tri ključne probleme smo na zadnji, tretji delavnici z udeleženci iskali praktične rešitve, pri čemer smo se naslonili na čedalje bolj popula­ren koncept družbenih inovacij. Prikazanoorodjezaocenjevanjedružbenetrajnostnostijesmiselnouporabitivnačrtovalskealiraz­vojnenamene,naprimermedizdelavoprostorskeganačrta,spremljanjemrazvojaalivsklopurevitalizacije posamezne soseske ali mesta kot celote. Orodje zaobjema večino prvin doslej nekoliko zapostavljene­gakonceptadružbenetrajnostnostiingauspešnoprenašaizteorijevprakso.Priocenjevanjujemogoče kombiniratikvantitativneinkvalitativnemetode.Rezultaterazvrščanjaproblemovpopomenujemogo-če uporabiti tudi v obliki uteži za posamezne prvine ali sklope. Orodje v ospredje postavlja participativni pristop ter v procesu daje veliko vlogo lokalnim stro­kovnjakominzainteresiranimprebivalcem,kiimajomožnostaktivnosodelovativprocesuocenjevanja. Tojepozitivno,sajimajotipravilomavečjozmožnostkritičnegamišljenjavprimerjavizlokalnimioblast-mi ter bolj poznajo lokalno okolje in njegove izzive v primerjavi z zunanjimi izvajalci. Participativni pristopjepomembentudizato,keraktivnaudeležbalokalneskupnostivraziskovalnemprocesuzago­tavlja,dasoprostorskialirazvojninačrtiusklajeniznjihovimidejanskimidružbenimipotrebami,interesiin pričakovanji (Podmenik in Bembič 2015; Bole, Šmid Hribar in Pipan 2017), to pa vodi v udejanja­njetrajnostnegarazvoja(PoljakIstenič2019).Hkratijetovrstenpristopprimerenvpostsocialističnem okolju, kjer so nekatere raziskave pokazale, da so lokalne skupnosti zaradi značilnega družbenopoli­tičnegarazvojaodtujeneinpasiviziranegledejavneparticipacijetercivilnegaudejstvovanja(Greenberg 2010; Poljak Istenič in Kozina 2020). Uporabljeno orodje ima tudi nekatere pomanjkljivosti. Kljub vloženemu trudu nekateri relevantni sogovorniki, zlastipredstavnikigospodarstva in občinskihoblasti, niso želeli sodelovati v participativ­nem procesu, kar postavlja pod vprašanje reprezentativnost mnenj in nepristranskost končnih ocen. V nekaterih primerih je bilo zaradi pomanjkanja podatkov in virov stanje težko primerjati z drugimi slovenskimimestializaradineobstoječihmeriltežkopodatiobjektivnoinnedvoumnooceno.Vseocene se nanašajo na mesto kot celoto, pri čemer bi bilo, zlasti pri oceni dostopnosti do dobrin in družbene infrastrukture,smiselnoizdelatidodatneanalizezaposameznečetrtiinkrajevneskupnostiterrazkriti morebitnerazlikeinvrzelivponudbi.Nekatereprvine,kotjedostopnoststanovanj,vvrednotenjeniso bile vključene, čeprav jih kot pomembne izzive prepoznavajo nacionalni urbani strateški dokumenti (Nacionalno…2016). Ocene prvin bi bilo smiselno dodatno preveriti z različnimi kvantitativnimi metodami,kotjeanketiranjelokalnegaprebivalstva,kivprocesuocenjevanja,razenprekposameznih predstavnikov civilne družbe, ni sodelovalo. VdrugihpilotnihmestihvprojektuBRIGHTFUTUREsoimelipodobnoizkušnjozuporaboorod­ja:izkazalosejezaprimernoinuporabnozaocenoprednostiinslabostimestterprepoznavanjerazvojnih izzivov, ravno tako pa so na delavnici pogrešali nekatere pomembne deležnike ali v javnem življenju že tako slabše zastopane družbene skupine. Orodje je bilo med udeleženci delavnice dobro spreje-to,jebilpa večkratizražen pomislek, dabodorezultati»obležali v predalu«. Delavniceso prisotnim omogočile,dasosemedsebojspoznaliinpovezali,karjepripomoglokgrajenjuskupnosti.Izmedrezul­tatovvrednotenja,kisoskupnivsemsodelujočimmestom,paveljaizpostavitibegmožganovinnegativno podobo mest v očeh zunanjih opazovalcev (Gordon 2019). 6 Sklep Velenje je industrijsko mesto z visoko stopnjo družbene trajnostnosti. To je zasluga prodornega in inovativnega gospodarstva, pozitivnih pridobitev jugoslovanskega samoupravnega socializma, zlasti napodročjudružbeneinfrastruktureinsocialnihpolitik,poudarjenihvrednot,kotsosolidarnost,med­sebojna pomoč in strpnost, ki izhajajo tudi iz industrijskega dela, ter pretekle družbene odgovornosti podjetij, ki se sicer polagoma zmanjšuje. Največja ranljivost mesta je njegovo monostrukturno gospo­darstvo in negotova prihodnost največjih zaposlovalcev, Gorenja in Premogovnika Velenje. Vendar se jemestodoslejuspešnospopadaloskrizamiinšoki(okoljskakriza,izgubajugoslovanskegatrga,gospo­darskekrize),jedružbenokohezivnoinzaradidobreganotranjegasodelovanjautegneprebroditinegotovo prihodnost,tudispomočjobogatetradicijedružbenegainoviranja.Edenodteoretskihprispevkovnaše­gadelajeugotovitevoziromapotrditev,dajedružbenisteberneločljivopovezanzlastizgospodarskim stebrom trajnostnega razvoja. Uporabljenoorodjesejekljubnekaterimpomanjkljivostimizkazalokotprenosljivo,celovito,vklju-čujočetersposobnoprepoznavatiključnerazvojneproblemeinizzivemalegaindustrijskegamestaznotraj družbenega stebra trajnostnega razvoja. Orodje za ovrednotenje družbene trajnostnosti je primerno tudizato,kerjeraziskovalcemodstrloskritetežaveinkonflikte,kinisoimelitolikostrokovnealimedij­ske pozornosti. Zato upamo, da bo v prihodnje uporabljeno v urbanističnem načrtovanju ter razvoju tudi v ostalih slovenskih mestih in mestnih občinah. Zahvala: Prispevek temelji na raziskovalnem programu Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga finan­cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter mednarodnem projektu BRIGHT FUTURE, ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Obzorje 2020 v okviru programa JPI Urban Europe. Zahvaljujemo se tudi Kaji Cunk in Emi Weixler iz Kulturno izobraževalnega društva PiNA za kakovostno organizacijo in izvedbo participativne delavnice. Iskrena hvala tudi udeležencem delavnice in intervjuvancem za sodelovanje v raziskavi. 7 Viri in literatura Ahman,H.2013:Socialsustainability–societyattheintersectionofdevelopmentandmaintenance.Local Environment 18-10. DOI: https://doi.org/10.1080/13549839.2013.788480 Bacon,N.,Caistor-Arendar,L.2014:MeasuringsocialsustainabilityinSutton.Medmrežje:http://www.social­life.co/media/files/Sutton_Social_Sustainability_Nov14.pdf (19.7.2019). Bole, D., Kozina, J., Tiran, J. 2017: National analysis of Slovenian small and medium-sized industrial towns.BRIGHTFUTUREprojectreport,ZRCSAZU.Ljubljana.Medmrežje:https://giam.zrc-sazu.si/ sites/default/files/wp2_analiza_si_v3.pdf (16.5.2019). Bole, D., Kozina, J., Tiran, J. 2019: Socioeconomic performance of small and medium-sized industrial towns: the Slovenian perspective. Moravian Geographical Reports. (v recenziji)Bole, D., Šmid Hribar, M., Pipan, P. 2017: Participatory research in community development: A case study of creating cultural tourism products. Acta Universitatis Carolinae Geographica 52-2. DOI: https://doi.org/10.14712/23361980.2017.13 Bramley,G.,Dempsey,N.,Power,S.,Brown,C.,Watkins,D.2009:Socialsustainabilityandurbanform: evidencefromfiveBritishcities.EnvironmentandPlanning41-9.DOI:https://doi.org/10.1068/a4184 BučarRučman,A. 2015. Analiza migracijin odnosovvmultikulturniskupnosti: Primer mestne občine Velenje. Dve domovini 41. Campbell, S. 1996: Green cities, growing cities, just cities? Urban planning and the contradictions of sustainabledevelopment.JournaloftheAmericanPlanningAssociation62-3.DOI:https://doi.org/ 10.1080/01944369608975696 CelostnaprometnastrategijaMestneobčineVelenje.Velenje,2017.Medmrežje:https://www.velenje.si/ files/default/0-MOV/Datoteke/2017/CPS/CPS%20MOV%20Publikacija%20www.pdf(17.10.2019). Cigale, D. 2007: Social indicators of sustainable development of small towns in Slovenia. Sustainable Development of Small Towns. Ljubljana. Cirman,A.,Ograjenšek,I.2014:Communitysatisfactioninpost-socialistcities:factorsandimplications. Lex localis 12-2. DOI: https://doi.org/10.4335/12.2.249-265(2014) Darchen, S., Ladouceur, E. 2013: Social sustainability in urban regeneration practice: a case study of theFortitudeValleyRenewalPlaninBrisbane.AustralianPlanner50-4.DOI:https://doi.org/10.1080/ 07293682.2013.764909 Delovnoaktivnoprebivalstvoposektorjuzaposlitve,občine,Slovenija.StatističniuradRepublikeSlovenije. Ljubljana, 2015. Dempsey,N.,Bramley,G.,Power,S.,Brown,C.2011:Thesocialdimensionofsustainabledevelopment: Definingurbansocialsustainability.SustainableDevelopment19-5.DOI:https://doi.org/10.1002/sd.417 Eizenberg,E.,Jabareen,Y. 2017:Socialsustainability:Anewconceptualframework. Sustainability9-1. DOI: https://doi.org/10.3390/su9010068 Ferreira,A. 2006:OcenarazvojaZgornjeGorenjskezvidikaokoljske,socialne inekonomsketrajnosti. Geografski vestnik 78-2. Fol,S.,Cunningham-Sabot,E.2010:Déclinurbainetshrinkingcities:Uneévaluationcritiquedesapproc­hesdeladécroissanceurbaine.AnnalesdeGeographie119-674.DOI:https://doi.org/10.3917/ag.674.0359 Greenberg,J.2010:‘There’snothinganyonecandoaboutit’:Participation,apathy,and‘successful’demo­ cratic transition in postsocialist Serbia. Slavic Review 69-1. Gordon,C.2019:Identifyingsocialinnovationsinindustrialtowns:acomparativeperspective.BRIGHT FUTURE D4.3 Synthesis Report, Social Life. London. Medmrežje: https://giam.zrc-sazu.si/sites/ default/files/wp4_synthesis_report_final_0310.pdf (18.10.2019). Grgič, M. 2018: Preverite, kdo je dobil največ državne pomoči: Največ pomoči za železnice, rudnik in energetiko.Delo,23. 8.2018.Medmrežje:https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/preverite-kdo-je-dobil-najvec-drzavnih-pomoci-84142.html (18.10.2019). GričarLočnikar,I.,RemicNovak,K.2014:StrategijarazvojasocialnegavarstvavMestniobčiniVelenje zaobdobjeod2014do2020.Velenje.Medmrežje:http://arhiva.velenje.si/0-www-4/Datoteke/2014/ Razno/strategija-knjizica%2022x14%20HQ.pdf (20.6.2019). Halilović,N.2014:PregledkolesarjenjunevarnihmestvVelenjuinpredlognjihovihizboljšav.Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Hamdouch, A., Demaziere, C., Banovac, K. 2017: The socio-economic profiles of small and medium-sizedtowns:InsightsfromEuropeancasestudies.TijdschriftVoorEconomischeEnSocialeGeografie 108-4. DOI: https://doi.org/10.1111/tesg.12254 Harfst,J.,Wust,A.,Nadler,R.2018:Conceptualizingindustrialculture.GeoScape12-1.DOI:https://doi.org/ 10.2478/geosc-2018-0001 Hawkes,J.2001:Thefourthpillarofsustainability:Culture’sessentialroleinpublicplanning.Melbourne. Hudales, J. 2015: Življenje v novem mestu: Velenje in njegove urbane identitete 1945–1960. Ljubljana. Jamnikar, S. 2019: Tehnološka naprednost in inovativnost Premogovnika Velenje v mednarodnem merilu (ustni vir). Jeromel,G.,Medved,M.,Likar,J.2010:Ananalysisofthegeomechanicalprocessesincoalminingusing the Velenje mining method. Acta Geotechnica Slovenica 7-1. KazalnikiblaginjevSloveniji.Ljubljana,2015.Medmrežje:http://www.kazalniki-blaginje.gov.si/(23.10.2019). Koceva,M.M.,Brandmüller,T.,Lupu,I.,Önnerfors,A.,Corselli-Nordblad,L.,Coyette,C.(ur.)2016:Urban Europe: Statistics on Cities, Towns and Suburbs. Luxembourg. Kolenc, N. 2016: Občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje. Diplomsko delo, Fakulteta za var-nostne vede Univerze v Mariboru. Maribor. Kotnik,K.2019:Demografskespremembe–oblikovalecnove»stare«družbe(primerMestneobčineVelenje). Demografske spremembe in regionalni razvoj, Regionalni razvoj. Ljubljana. Kozina, J.,Bole,D. 2018:Theimpact of territorialpoliciesonthe distributionofthecreative economy: tracking spatial patterns of innovation in Slovenia. Hungarian Geographical Bulletin 67-4. DOI: https://doi.org/10.15201/hungeobull.67.3.4 Kozina,J.,Bole,D.,Gašperič,P.,Kumer,P.,Pipan,P.,Tiran,J. 2018:Locals’ narratives:casestudytownof Velenje,Slovenia.BRIGHTFUTUREprojectreport,ZRCSAZU.Medmrežje:https://giam.zrc-sazu.si/ sites/default/files/t3.3_report_velenje_final_en.pdf(6.5.2019). Kozina, J., Šmid Hribar, M., Poljak Istenič, S., Tiran, J., Halilović N. 2019: Družbeni učinki urbanega kmetijstva. Georitem 31. Ljubljana. Kyttä, M., Broberg, A., Haybatollahi, M., Schmidt-Thomé, K. 2016: Urban happiness: context-sensitive studyofthesocialsustainabilityofurbansettings.EnvironmentandPlanningB:PlanningandDesign 43-1. DOI: https://doi.org/10.1177/0265813515600121 Lampič, B. 2007: Slovenska in moravska mala mesta na poti k sonaravnosti. Sustainable development of small towns. Ljubljana. MartinezFernandez,C.,Audirac,I.,Fol,S.,Cunningham-Sabot,E.2012:Shrinkingcities:Urbanchallenges ofglobalization. International Journal of Urban and Regional Research 36-2. DOI: https://doi.org/ 10.1111/j.1468-2427.2011.01092.x Matošević, A. 2011: Pod zemljom: antropologija rudarenja u Labinštini u XX. stoljeću. Zagreb. Medmrežje 1: http://www.lu-velenje.si/ (31.5.2019). Medmrežje 2: https://www.sasainkubator.si/ (31.5.2019). Medmrežje 3: http://www.mc-velenje.si/ (31.5.2019). Medmrežje 4: https://www.velenje.si/uprava-organi-obcine/11731 (6.6.2019). Medmrežje5:https://www.velenje.si/e-obcina/javne-objave-razpisi/javne-razgrnitve/11735(15.7.2019). Meili,R.,Mayer,H.2017:Smallandmedium-sizedtownsinSwitzerland:Economicheterogeneity,socioe- conomicperformanceandlinkages.Erdkunde71-4.DOI:https://doi.org/10.3112/erdkunde.2017.04.04 Nacionalno poročilo o urbanem razvoju – HABITAT III. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/ mop.gov.si/pageuploads/publikacije/porocilo_urbani_razvoj_HabitatIII.pdf (15.7.2019). Ograjenšek,I.,Cirman,A.2015:Internalcitymarketing:Positiveactivationofinhabitantsthroughsup-ported voluntarism. Ekonomski vjesnik 28-S. Obsojeni polnoletni in mladoletni po občinah stalnega prebivališča, Slovenija, letno. Statistični urad RepublikeSlovenije.Ljubljana,2016.Medmrežje:https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/ 10_Dem_soc__13_kriminaliteta__01_statistika_toz_sodisc__10_13722_obsojene_kazalniki/ 1372201s.px/ (1.7.2019). Pipan,T.2018:Neo-industrializationmodelsandindustrialcultureofsmalltowns.GeoScape12-1.DOI: https://doi.org/10.2478/geosc-2018-0002 Plut, D. 2005: Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela 23. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.23.59-113 PodatkiodruštvihvSloveniji.AgencijaRepublikeSlovenijezajavnopravneevidenceinstoritve.Ljubljana,2018. Podatki o zdravstvu po slovenskih občinah. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. Podmenik,D.,Bembič,M. 2015:Noviraziskovalnipristopivdružbenigeografiji:participativnoakcijsko raziskovanje. Geografski vestnik 87-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87207 Poles,R.2013:Velenje,sprehodskozimestomoderne.Velenje.Medmrežje:https://www.velenje.si/files/ default/brosure/predstavitev-mesta-2013.pdf (16.5.2019). PoljakIstenič,S.2019:Participatoryurbanism:creativeinterventionsforsustainabledevelopment.Acta geographica Slovenica 59-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5142 Poljak Istenič, S., Kozina, J. 2020: Participatory planning in a post-socialist urban context: experience from five cities in Central and Eastern Europe. Participatory Research and Planning in Practice. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-28014-7_3 Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2019. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/ 10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C50_prebivalstvo_naselja/ 05C5002S.px/ (1.6.2019). Purvis, B., Mao, Y., Robinson, D. 2019: Three pillars of sustainability:in search of conceptual origins. Sustainability Science 14-3. DOI: https://doi.org/10.1007/s11625-018-0627-5 Rashidfarokhi, A., Yrjänä, L., Wallenius, M., Toivonen, S., Ekroos, A., Viitanen, K. 2018: Social sustai­nability tool for assessing land use planning processes. European Planning Studies 26-6. DOI: https://doi.org/10.1080/09654313.2018.1461811 Servillo,L.A.,Atkinson,R.,Russo,A.P.,Sýkora,L.,Demaziere,C.,Hamdouch,A.2014:Smallandmedium sized towns in their functional territorial context. Final report, ESPON. Luxembourg. Servillo, L., Atkinson, R., Hamdouch, A. 2017: Small and medium-sized towns in Europe: conceptual, methodological and policy issues. Tijdschrift voor economische en sociale geografie 108-4. DOI: https://doi.org/10.1111/tesg.12252 Shirazi, M. R., Keivani, R. 2017: Critical reflections on the theory and practice of social sustainability inthebuiltenvironment–ameta-analysis.LocalEnvironment22-12.DOI:https://doi.org/10.1080/ 13549839.2017.1379476 Stanovanjskistandard.StatističniuradRepublikeSlovenije.Ljubljana,2015.Medmrežje:https://pxweb.stat.si/ SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__25_STANOVA­NJA__02_08611-stanovanja_OBC/0861101S.px/ (8.5.2019). Strategija razvoja in trženja turizma v Mestni občini Velenje 2017–2021, Verzija 2.0. Velenje, 2017. Medmrežje: https://www.velenje.si/files/default/0-MOV/Datoteke/2017/Strategija%20razvo­ja%20in%20tr%c5%beenja%20turizma%20v%20MOV%20april%202017.pdf (17.10.2019). StrateškirazvojnidokumentMestneobčineVelenje.Velenje,2008.Medmrežje:https://www.velenje.si/ files/default/brosure/Strategija%20razvoja%20MOV%202008.pdf (1.6.2019). Suvorov, M., Rutar, T., Žitnik, M. 2010: Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo. Ljubljana. Tiran, J. 2013: Vpliv izbora metode na vrednost gostote prebivalstva. Geografski vestnik 85-1. Tiran,J.,Bole,D.,Gašperič,P.,Kozina,J.,Kumer,P.,Pipan,P.,Repolusk,P. 2018:Assessingsocialsusta-inability: case study town of Velenje, Slovenia. BRIGHT FUTURE project report, ZRC SAZU. Medmrežje:https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/t4.1_zrc_sazu_final_report_v2.pdf(14.5.2019). Tretja generacija v skupnosti mestne občine Velenje. Vodnik po socialnih programih. Velenje, 2013. Medmrežje:https://www.velenje.si/files/default/brosure/vodnik-po-socialnih-programih.pdf(15.7.2019). Vaishar, A., Zapletalová, J., Nováková, E. 2016: Between urban and rural: Sustainability of small towns in the Czech Republic. European Countryside 8-4. DOI: https://doi.org/10.1515/euco-2016-0025 VintarMally,K.2018:RegionaldifferencesinSloveniafromtheviewpointofachievingEurope’ssustai­nable development. Acta geographica Slovenica 58-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3309 WCED –World commission on environmental and development: Our common future –Brundtland report. Oxford, 1987. Woodcraft, S. 2012: Social sustainability and new communities: Moving from concept to practice in theUK.Procedia-SocialandBehavioralSciences68.DOI:https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2012.12.204 Woodcraft,S.,Bacon,N.,Caistor-Arendar,L.,Hackett,T.2011:DesignforSocialSustainability:AFramework for Creating Thriving New Communities. Medmrežje: http://www.social-life.co/media/files/ DESIGN_FOR_SOCIAL_SUSTAINABILITY_3.pdf (1.6.2019). 8 Summary: Assessing the social sustainability of a small industrial town:the case of Velenje (translated by Živa Malovrh) The purpose of the article was to evaluate the social sustainability of Velenje, which falls under the category of small and medium-sized industrial towns on the European scale. These are an important element of the urban system in Europe, however, many studies regard them as problematic and eco­nomically, socially, and environmentally vulnerable. However, some research shows that this situation is not as black-and-white as it seems and that this type of town even has better developmental indica­tors in some aspects and a specific social and economic environment – industrial culture – that can have a positive influence on the future development. In terms of the paradigm of sustainable development, the social pillar deserves special attention; it had been neglected until recently compared to the economic and environmental dimensions, theo­reticallyundernourishedandunclear.Thesocialsustainabilityisslowlybutsurelybeingusedinpractice, but, with rare exceptions, remains largely unexplored in the Slovenian area among researchers, poli-cy-makers and decision-makers, at least on the city level. In order to measure the level of social sustainability in Velenje, we used the internationally estab­lished Social Sustainability Framework tool (Woodcraft 2012), which is one of the few tools of its kind that have been used in planning practices. It was also being tested for the first time in the context of smallindustrialtownswithintheBRIGHTFUTUREinternationalresearchproject.Thetoolwassome­whatadjustedtothelocalandnationalcontextandacombinationofclassicalquantitativeandqualitative methodsofparticipatoryresearchwasused.Thetool’smethodologicalframeworkconsistsoffourequal themes and their elements that are pertinent to achieve social sustainability. These are: • amenities and social infrastructure that meet the locals’ needs in terms of basic human functions, such as education, health, leisure, retail, and transport; • socialandculturallifethatfocusesonthequalityandbreadthofsocialrelationships,includingsafety and well-being; • voice and influence, which encompass the locals’ perception of their influence on the town and the level of participation in public life; • adaptability and flexibility, which include those physical, economic, and social features of the town that enable the development and growth of the community and the capability to adapt to changing circumstances. Based on the existing literature, statistical data, interviews, and results comparisons with Slovenia andothercitymunicipalities,thequalityoftheelementswereevaluatedbasedona5-levelscale.Finally, the results were verified at a participatory workshop, which was attended by 17 representatives from different sectors, selected according to the quadruple helix model: economy, civil society, local gov­ernment, and academia and culture. Theevaluationresultwasamatrix,consistingof30elementsacrossfourthemes.Itwasdetermined that Velenje is a town with a high level of social sustainability. This is the virtue of a propulsive and innovative economy, the positive effects of Yugoslavian self-management socialism, especially in the area of establishing a social infrastructure and policies, emphasizing values that stem from industrial labour, such as solidarity, mutual help and tolerance, and the companies’ social responsibility of the past,butwhichhasbeensomewhatdiminishing.Thetown’sgreatestweaknessisundoubtedlyitsmono-structured economy and the uncertain future of Gorenje and the coal mine, the two largest employers. However, the town has managed to successfully tackle the crises and shocks so far (environmental cri­sis in the 1980s, the loss of the Yugoslav market in 1991, the global financial and economic crisis in 2008), so it is socially cohesive and its good internal collaboration might help it overcome an uncer­tain future, in part because of the rich tradition of social innovation. This was the first time the tool for assessing the social sustainability was applied to a post-social­istsmallindustrialtown,butitstillturnedouttobetransferrable,comprehensive,inclusive,andcapable of recognizing the developmental problems and challenges of a small industrial town within the social pillar of sustainable development. The disadvantages of the used tool and results are mostly related to the lack of appropriate data and an inadequate representation of the representatives of the economy and the local authorities in the participative process. The results of the evaluation have a great applic­ability, as they were used for recognizing social innovation as possible solutions to solving the town’s mostpressingissues.Oneofthetheoreticalcontributionstoourworkistheconfirmationthatthesocial pillarisinextricablylinkedtoespeciallytheeconomicpillarofsustainabledevelopment. Theusedtool turned outtobeespeciallyappropriate,becausetheresearchers uncoveredsomehidden problemsand conflicts that had not received as much professional or media attention. This is why we hope it will be usedinurbanplanninganddevelopmentinthefutureinotherSloveniancitiesandcitymunicipalities. 90 TERMIN KRAS V JESENKOVIH GEOGRAFSKIH UČBENIKIH AVTOR dr. Mihael Brenčič UniverzavLjubljani,Naravoslovnotehniškafakulteta,Oddelekzageologijo,Aškerčevacesta12,SI–1000 Ljubljana, Slovenija in Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, SI – 1000Ljubljana, Slovenija mihael.brencic@ntf.uni-lj.si DOI: 10.3986/GV91205 UDK: 91:37.091.6:551.44 COBISS: 1.01 IZVLEČEK Termin kras v Jesenkovih geografskih učbenikih Janez Jesenko (1838–1908) je bil pomemben pisec osmih slovenskih geografskih učbenikov v drugi polo-vici19.stoletja.MednjegovinajpomembnejšideliuvrščamoObčnizemljepisizleta1873inPrirodoznanski zemljepis iz leta 1874. V svojih delih je obravnaval tudi kras. V članku smo analizirali, kako je razumel kras. Ugotovljeno je bilo, da je bil pri rabi besede nedosleden. Ker še niso bila vzpostavljena, ni upošteval enotnih pravil terminologije. Besedo kras je uporabljal tako v smislu zemljepisnega imena, kot v občem pomenu,pravtakopajekrasžerazumelvsodobnemstrokovnoznanstvenempomenubesede. Tudisfeno­menološkegavidikajekrasopisovalvmodernemsmislu.Včlankusmosedotaknilitudipomenarazumevanja teoretičnih vidikov razvoja pojma kras. KLJUČNE BESEDE krasoslovje, slovenska kraška terminologija, pojav krasa, definicija krasa, slovenski znanstveni jezik, zgodovina znanosti, Janez Jesenko ABSTRACT Term karst in Janez Jesenko geographical textbooks Inthesecondhalfofthe19th centuryJanezJesenko(1838–1908)wasanimportantwriterofeightSlovenian geographicaltextbooks.AmonghismostimportantworksaretheGeneralGeographyof1873andtheNatural History Geography of 1874. In his works he also covered karst. In the article we analyzed how he under­stood karst. It was found that the use of words was inconsistent, since terminological rules had not yet been established. He used the Slovenian word »kras« in both geographical and general terms, and under-stoodkarstinthemodernscientificsense.Evenfromaphenomenologicalpointofview,karstwasdescribed in a modern sense. The article also touches the meaning of theoretical aspects of the karst term develop­ment. KEYWORD karstology,Sloveniankarstterminology,karstphenomenon,definitionofkarst,Sloveniansciencelanguage, science history, Janez Jesenko Uredništvo je prispevek prejelo 19. avgusta 2019. 1 Uvod Preučevanje krasa ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Slovenski avtorji pogosto s ponosom poudarja­jo, da so se raziskave krasa pričele na slovenskem etničnem ozemlju. Te se nadaljujejo še danes ter se kažejo v številnih in raznovrstnih strokovno znanstvenih raziskavah krasa. Če krasoslovje opredelimo kotznanstvenovedo,jetaenaredkihzakaterolahkorečemo,danosipomembenslovenskipečat,Slovenija pa predstavlja enega od njenih svetovnih centrov. Za vsako stroko je pomembno in temeljno, da opredeli predmet svojega zanimanja z definicijami in razlagami osnovnih pojmov in terminov. To velja tudi za krasoslovje. Skozi zgodovino sledimo šte­vilnimnaporom,dabisevzpostavilakonsistentnainlogičnakrasoslovnaznanstvenaterminologija.Med ta prizadevanja sodijo tudi dela, ki se ukvarjajo z analizami razvoja pomena besede kras. Zlasti v slo­venskigeografskiliteraturi,drugaznanstvenadelapatorazlagosprejemajo,jeobveljalomnenje,datermin krasizhajaizpokrajineKrasvzaledjuTržaškegazaliva(Gams1973;1974;1994;2004;Kranjc1994;2011). Podolgihletihpreučevanjrazvojaterminakrassezdi,dajevzvezistemizrečenoževse,dasosodbe otemdefinitivneindokončne.Novejšaliteratura,kiseukvarjastoproblematikopovzemastarejšadogna­nja (Ferk in Zorn 2015). Znanstveno kritičen pogled na literaturo pokaže, da z doseženim ne bi smeli biti zadovoljni. Morali bi se lotiti še bolj poglobljenih analiz in obstoječe znanje nadgraditi. Prevetriti bi morali številne definicije in obnoviti obstoječo terminologijo. Izboljšati bi morali razumevanje zgo­dovinskegarazvojaterminologijeterprekotegatudirazumevanjepojavakrasasamega.Hkratenincelovit pregled celotne literature o krasu je skorajda nemogoča naloga, zato se je treba najprej osredotočiti na posamezne sklope, nato pa moramo iz pregledov in iz njihove analize zgraditi celosten pogled na kra­ško terminologijo. Terminologijo znanstvenega področja preučujemo na več načinov. Opravimo lahko lingvistično semantično analizo, etimološko analizo ali pa analizo logičnih struktur, s katerimi je opredeljena ter­minologija. Vse to je za raziskovalca, tudi krasoslovca, zanimivo, vendar ga mora v jedru predvsem zanimati, kako se s časom spreminja pomensko polje terminov in kako se skoznje izraža obseg znanja o objektu preučevanja in stanje znanstvene teorije. Čeprav se sodobnemu raziskovalcu, zlasti naravo­slovcu,takšnogledanjezdiprevečspekulativnoindalečodsodobneeksperimentalneparadigmeznanosti, mu analiza razvoja pojmovnega polja terminov skozi čas omogoča boljši in globlji vpogled v pojave, kijihpreučuje,hkratipapomagaprivzpostavljanjukonsistentnihinstrukturnologičnihdefinicijpre-učevanih pojavov. Enako velja tudi za definicijo krasa, ki po tristotridesetih letih, od Valvasorja dalje, še vedno ostaja nedorečena, odprta in predmet polemik. Pomemben sklop literature znotraj katerega se vzpostavlja in razvija terminologija v nekem jezi­kusoučbeniki,odosnovnošolskepavsedovišješolskeravni.Razenučbenikov,kisonamenjeninajvišjim stopnjam izobraževanja, učbeniki skorajda nikoli ne prinašajo znanstvenih novosti, temveč podajajo znanje in védenje, ki se je že vzpostavilo in uveljavilo ter v trenutku, ko je učbenik nastal, že velja za utečeno in prepoznano. Znjihovo analizo lahko iz časovne distance ugotovimo, kakšno je bilo tedanje stanje stroke in obseg znanja, tako celote kot pojavov, ki jih opisujejo. Za krasoslovca je analiza pred­stavitve krasa v učbenikih pomembna s stališča celostnega razumevanja pojava krasa. Zaradi narave učbenikovnamtipomagajorazumeti,kakosejerazviloinvzpostavilorazumevanjepojavakrasasame­ga in s tem tudi drugih kraških pojavov. Z namenom analize razvoja razumevanja termina in pojma kras, smo izbrali korpus geografskih učbenikov, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja napisal geograf in zgodovinar Janez Jesenko. Učbeniki, ki so bili napisani v slovenščini, so nastajali v obdobju od leta 1865 do 1890 in predstavljajo zaokro­ženoceloto,takosstališčatega,dasonastalipodperesomenegaavtorja,kotsstališčatega,dasonastajali včasupredzačetkomintenzivnegarazvojakrasoslovja,kigazačenjaCvijićevamonografijaokrasu(Cvijić 1893;1895).Jesenkoviučbenikinampomagajoprivpogleduvrazumevanjekrasapredtempomembnim mejnikom. Ti učbeniki predstavljajo pomemben razvojni korak v poučevanju geografije ter vzposta­vljanju slovenske geografske znanosti in tudi drugih ved o Zemlji. Seveda jih je treba presojati z vidika stanja znanostivdrugipolovici19. stoletja. Tem učbenikom je bila žedosedaj, poleg geografsketermi­nologije(Bohinc1925),priznanapomembnavlogatudiprivzpostavljanjuslovenskekrašketerminologije(Gams 1973; Bratec Mrvar, de Brea Šubic in Kladnik 2008). 2 Pregled korpusa analiziranih učbenikov IzdostopnebibliografijeJesenkainizkatalogovslovenskihjavnihknjižnicizhaja,dajeodleta1865 do leta 1890 izdal osem učbenikov geografije. Poleg tega je izdajal še učbenike z zgodovinsko temati­ko,vendartehučbenikovnismoanalizirali.Vseučbenike,kisovfondihNarodneinuniverzitetneknjižnice ter Slovanske knjižnice v Ljubljani smo podrobno pregledali. Dostopna je tudi digitalizirana različica Občnegazemljepisa(Jesenko1873),kiomogočaračunalniškoprepoznavanjebesed.Vtembesedilusmo izločili vse besede s korenom -kras- ali -kraš- in izpisali tiste dele besedil, ki se nanašajo na kras kot naravni pojav. Ti izpisi so služili kot pomoč pri iskanju podobnih segmentov besedil v drugih analizi­ranih učbenikih. Svoj prvi učbenik Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke je Jesenko izdal leta 1865, ko je bil še profesor na gimnaziji v Gorici in sta od konca njegovega študija minili le dve leti. Kmalu za tem sta sledilidvenjegovinajboljtemeljniinnajobsežnejšiučbeniškideli(Jesenko1873;1874).Tainvsanadalj-njadelajeizdalkotučiteljzemljepisainzgodovinenadržavnigimnazijivTrstu(BratecMrvar,deBreaŠubic in Kladnik 2008). Slika 1: Naslovnica učbenika Občni zemljepis iz leta 1873 (levo) in naslovnica učbenika Prirodoznanski zemljepis iz leta 1874 (desno). Oba učbenika sta izšla v Ljubljani. Učbenik Občni zemljepis (slika 1) je izšel leta 1873. Delo je razdeljeno na tri dele; na zvezdoznan-ski zemljepis, ki ga danes imenujemo astronomija, na prirodoznanski zemljepis, ki ga danes uvrščamo vfizičnogeografijoinnadržavoznanskizemljepis,kigadanesuvrščamovdružbenogeografijo.Vprvem delu so prikazana dejstva o vesolju. V fizičnogeografskem delu učbenika so opisane značilnosti morja, kopnega, zraka in delovanja človeka. V zadnjem delu je opis kontinentov in držav. Daleč največ pozor­nosti je posvečeno Evropi in avstro-ogrski monarhiji. DrugoJesenkovotemeljnodelopredstavljaPrirodoznanskizemljepis(slika1),kigajeleta1874izda­la Matica Slovenska v Ljubljani. Delo je izjemno obsežno in podrobno, ter se v marsičem razlikuje od ostalihnjegovihučbenikov.Čepravjepripripraviizhajalizobsežneganaboraliterature,jetoprvoavtor­skogeografskodelonapisanovslovenskemjezikuizpodperesašolanegastrokovnjaka–geografa(Kranjec 1964) s širokim razgledom po različnih vedah o Zemlji. V učbeniku je Jesenko močno razširil in nad­gradilpoglavjePrirodoznanskizemljepisizknjigeObčnizemljepis.Knjigasevcelotiukvarjaznaravoslovnimi vidiki Zemlje. Učbenik je bil namenjen kot učna podlaga za osmi razred gimnazij, vendar je glede na obseginzahtevnostbesedilaknjigaboljpriročnikzaučiteljainkotsamostojnobesedilozaizobraženca (Kranjec 1964). Delo je eklektično in veren odsev razvojne stopnje dela tedanjega naravoslovja. Leta 1876 je izšel Mali občni zemljepis (slika 2), ki predstavlja nadgradnjo učbenika iz leta 1865. V naslednjih izdajah, so Jesenkovi učbeniki bolj usmerjeni. Leta 1882 izide Zemljepis za prvi razred srednjihšol(slika2),naslednjeleto(1883)sledišeZemljepiszadrugiintretjirazredsrednjihšol(slika 3) inleta1885učbenikAvstrijsko-ogerskamonarhija(slika3),kizaključicelotoučbenikovzaštiriletagim­nazije.Leta1890izidešeZemljepiszaprvirazredsrednjihšol(slika4),kipredstavljadopolnjeninskrajšan Slika 2: Naslovnica učbenika Mali občni zemljepis iz leta 1876 (levo) in naslovnica učbenika Zemljepis za prvi razred srednjih šol iz leta 1882 (desno). Prvi je izšel v Trstu, drugi pa v Ljubljani. učbenikizleta1882.ČepravnajbibilJesenkokotpisateljaktivenšepoletu1890(BratecMrvarinKladnik2008; Bratec Mrvar, de Brea Šubic in Kladnik 2008) ni več izšlo nobeno njegovo delo. Vsi učbeniki, razen Prirodoznanskega zemljepisa, so izšli v samozaložbi. Za vse svoje učbenike sije avtor prizadeval, da bi jih aprobiralo Ministrstvo za bogočastje in uk. Šuklje je za aprobacijo pred­lagal Prirodoznanski zemljepis (Kranjec 1964). Žigonova in sodelavci (2017) navajajo, da je bil učbenik iz leta 1885 aprobiran. Ta učbenik je bil na gimnazijah in realkah v uporabi vse do leta 1907, ko ga je nadomestil Orožnov Zemljepis Avstrijsko-ogrske države za četrti razred srednjih šol. Čeprav ne more-mo potrditi, da so bili aprobirani tudi drugi Jesenkovi učbeniki, upravičeno domnevamo, da je enako veljalotudi za drugeučbenike. Tudi zaraditega,kersobili do leta1890Jesenkoviučbenikiedini učbe­nikigeografijevslovenščini.IzjemastabilastarejšaučbenikaCigaletainKocena.CigaletovučbenikKratek popis Cesarstva Avstrijanskega sploh in njegovih dežel posebej: za niže gimnazije in niže realne šole geo­grafijo iz leta 1861, je bil prevod nemškega učbenika Ludwiga von Hohenbühel-Heuflerja in ni bil samostojno avtorsko delo. Podobno velja za Kocenov učbenik Zemljepis za ljudske šole, ki je izšel leta 1877 in 1879 v prevodu Ivana Lapajneta. Pri analizi Jesenkovih učbenikov je treba upoštevati kontekst v katerem so nastali. To je bil čas, ko v slovenščini skorajda ni bilo učbeniške literature, ki bi segala iz okvirov poučevanja maternega jezi­ka. Zato je bilo razumljivo, da so slovenski intelektualci za eno od prioritet postavili zahtevo, da je vnajkrajšemmožnemčasuternavsehstopnjahizobraževanjainzavsapodročjatrebaprevestialinapi­satitemeljneslovenskeučbenike(Žigon,AlmasyinLovšin2017).KotjevPredgovoruvPrirodoznanski zemljepis napisal avtor sam: »Tako bila bi knjiga v pervej versti ustrezala slovenskim osmošolcem ter Slika 3: Naslovnica učbenika Zemljepis za drugi in tretji razred srednjih šol iz leta 1883 (levo) in naslovnica učbenika Avstrijsko-ogerska monarhija –Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol (desno) iz leta 1885. Oba učbenika sta izšla v Ljubljani. inostranskemu – tujemu svetu dokazovala, da tudi v najvišjem razredu srednjih šol svojo mladino lehko podučujemo v domačem, materinem jeziku« (Jesenko 1874, 3). Natančnaanalizasprejemaučbenikovvjavnostiinliteraturipreseganamenčlanka.DoPrirodoznanskega zemljepisajebilnekolikoskeptičenŠuklje,kimujezaradimedsebojnegapolitičnegsporaočitalpovrš­nost, vendar v izdani knjigi površnosti ni mogoče zaslediti (Kranjec 1964). Zelo pohvalno je Prirodoznanski zemljepis ocenil Seidl(1899). Kot pomembenprispevek krazvojuslovenskegeografije, jeJesenkovodeloocenilBohinec(1925).VnovejšemčasustaizšladvačlankaoJesenkovemdelu(BratecMrvarinKladnik2008;BratecMrvar,deBreaŠubicinKladnik2008),kistanjegovodeloumestilavkon­tekst celotne slovenske geografije. 3 Rezultati analize Besedo kras je Jesenko uporabljal v vseh geografskih učbenikih. Uporabljal jo je kot toponim, to je kot zemljepisno ime in kot občni pojem, ki označuje lastnost pokrajine, nekega območja ali površi­netal.Analizabesedilučbenikovpokaže,dalahkobesedokrasvnekaterihnjegovihzapisihrazumemo tudi kot strokovni termin vsmislu današnje rabe besede. Izvedenke besede kras so v besedilih upora­bljene tudi v pridevniški obliki. Napodlagicitatovizučbenikovinopisovbesedila,sivnadaljevanjuoglejmoznačilnostiJesenkove rabe besede kras. Vsi citati so podani, kakor jih je zapisal Jesenko, ne glede na pravila današnjega pra­vopisa. Slika 4: Naslovnica učbenika Zemljepis za prvi razred srednjih šol –Drugi popravljeni in skraj­šani natis, ki je leta izšel 1890 v Ljubljani. 3.1 Kras ali kras V besedilih besede kras Jesenko ni pisal dosledno z veliko ali z malo začetnico, tako da je bil pri temzelonedosleden.Zaraditegabesede,kadarjenapisanazvelikozačetnico,nemoremoaprioriobrav­navatikotzemljepisnoime.Izbesedilapogostoizhaja,dajeavtorimelvmislihzemljepisnoime,zapisal pa ga je z malo začetnico, ali obratno, ko je imel v mislih pojavne značilnosti, je pojem namesto z malo začetnico pisal z veliko začetnico. Takšno nedosledno rabo pisanja velike začetnice lahko ilustriramo z deli besedila, ki so v različnih učbenikih vsebinsko enaki ali pa skorajda identični. Prikažimo to na enem od primerov. Pri opisovanju rek, ki odtekajo v Jadransko morje zapiše: »Mirna in Raša (v Istri), Krka,CetinainNeretva(vDalmaciji)inDrinasorekebrežnice,kinavzhodnistrani,povčjemizKraškega sveta v Jadransko morje tekó« (Jesenko 1882, 56). V naslednjem učbeniku pa zapiše: »Mirna in Raša (v Istri), Zermanja, Krka, Cetina in Neretva (vse 4 v Dalmaciji) in Drina (v Albaniji) so reke brežnice, ki na vzhodni strani, povčjem s kraškega sveta tekó v Jadransko morje« (Jesenko 1883, 78). Tako v skoraj identičnem besedilu besedo »kraškega« zapiše enkrat z veliko, drugič z malo začetnico. Takšno nedo­sledno pisanje začetnice bi lahko ilustrirali še s številnimi drugimi primeri. 3.2 Opredelitev pojma OpisnoalileksikalnodefinicijokrasajeJesenkopodalvvsehučbenikih,izjemajelePrirodoznanski zemljepis.Pritemjezanimivo,dasejemedvsemiučbenikipravvtemučbenikuskraškimipojaviukvar­jalnajboljpodrobno,sajjekraškimjamamposvetiposebnopoglavjePodzemeljskejame(Jesenko1874, 52–54)inzakrasevanjudelpoglavjaPodzemeljskiučinkistudencev(Jesenko1874,143),vendarseskra­som kot celoto v tem delu ni ukvarjal. Najobsežnejši opis krasa je podan v Občnem zemljepisu: »Kras ali Kraševina se začenja pri južnih zelo znižanih odraslekih Triglava ob reki Idrici in Ljubljanici pa ob najglobokejšem cestnem razoru, ki pelje iz Idrije na Verhniko. Kras je v obče zelo nerazvito gorovje podobno semtertje kaj razburkanemu pa hkratu okamenelemu morju; je namreč razderta krednata in po večem gola visoka planota, iz ktere krat­ki,ostrorobatiapneniškigrebenipoganjajo.Posebnolastnesomukadunjastedoline,manjšekoritasteglobine inšemanjše,lijakupodobnerupe,globokejameinbrezdna,navadnastanovališčadivjihgolobov.Kamenje njegovojerazjedeno,zatokraškatvorinaposebnosloviposvojihvotlinahinpodzemeljskihjamah,posvo­jihnerazvitihrekahinponikvenicah,posvojihpodzemeljskihinpresihajočihjezerih,posvojihpodzemeljskih živalih in rastlinah, i.t.d.« (Jesenko 1873, 100). Oglejmo si še Jesenkov zadnji objavljeni opis krasa, ki je obenem med vsemi objavljenimi tudi naj­krajši: »Kras se začenja pri jugovzhodnih alpskih odraslekih ob reki Idrici in Ljubljanici ter se razprostira po svetu poleg vzhodne strani Jadranskega morja. To v obče kaj nerazvito gorovje je podobno razburka­nemupahkratuokamenelemumorju.Navečinomagolivisokiplanotisosemtertjarazstavljeniostrororbati apneniški grebeni in goli vrhi« (Jesenko 1890, 34). Vsebinsko gledano se Jesenkova leksikalna definicija krasa med učbeniki ne spreminja. Spreminja se le obseg opisa, ta pa je odvisen od namena in obsega učbenika. V leksikalni definiciji je najprej zapi­sal, kje se Kras začne. Sledil je opis njegovih značilnosti; pri tem je vedno poudaril, da je Kras gorovje. V vseh opisih je figurativno zapisal, da je površina podobna razburkanemu in okamenelemu morju. Nadaljnjiopisisemedsebojrazlikujejopoobsegu.Najpogostejevsebujejoopisgolegapovršjainostro­robih grebenov z golimi vrhovi. Iz opisa v Občnem zemljepisu vidimo, da je opisal tako značilnosti pokrajine,kottudipojavljanjejaminbrezen,hkratipajenavedelšeznačilnostipojavljanjaintokavode. 3.3 Kraševina V zgornjem citatu Jesenkove opredelitve krasa vidimo, da je kot sopomenko besedi Kras upora­bljaltudibesedoKraševina.Tobesedopisanobodisizvelikobodisizmalozačetnicojeuporabljalvvseh svojih učbenikih, ne glede na njen kontekst. Izjema je le zadnji učbenik (Jesenko 1890). Iz besedil raz­beremo, da jo je kot sopomenko uporabljal predvsem takrat, kadar je imel v mislih zemljepisno ime, ali pa kadar ni povsem jasno ali gre za zemljepisno ime ali občo rabo. Besedo pa je nekajkrat uporabil tudikotčistiobčipojem,kotnaprimer:»OdŠardagasoraztresenazelorazdrtagorstvapoČrnogorskem, HercegovskeminBosenskem;pozahodnihstranehsogolainpusta,pravakraševina«(Jesenko1876,165). Izpregledanihbesedilizhaja,dauporabljaJesenkobesedikrasinkraševinakotsopomenki,neglede na to, v kakšnem kontekstu ju uporablja in ali ju je pisal z veliko ali malo začetnico. 3.4 Meje Krasa Izbesedilrazberemo,dajeJesenkoKrasnajpogostejerazumelkotzemljepisnoime.KjejezaJesenka ležalKrasvzemljepisnemsmislu?Načinopisovanja tega območja sejeodučbenika doučbenika razli­koval, a vzrok leži predvsem v tem, da sta se spreminjala obseg in težišče besedila. Severno mejo Krasa vedno predstavlja reka Idrijca in nato navidezna črta v podaljšku do izvirov reke Ljubljanice pri Vrhniki. Vanj je v vseh svojih učbenikih vključi Trnovski gozd, kot tudi celotno Notranjsko.Vsetojetudiboljalimanjnatančnoopisal.Vnjegovihleksikalnihopisihpojmakrasasicer ni razvidno, do kod naj bi Kras segal, a iz nadaljega besedila v večini učbenikov sledi, da se Kras raz­prostira v smeri proti jugovzhodu, da leži na vzhodnem obrobju Jadranskega morja ter da sega vse do Črne gore in Albanije. Kras je na Hrvaškem, kot tudi v Bosni in Hercegovini. Kras je Jesenko ves čas razumel kot območje, ki ga danes opisujemo kot Dinarski kras. S stališča zemljepisnega imena je Jesenko vedno obravnaval Kras kot samostojno gorstvo. Kadar je navajal gorovja v Evropi in v avstro-ogrski monarhiji, je tega v podpoglavju vedno obravnaval loče­no.Vučbenikuizleta1885jebilpritemnajboljekspliciteninzamonarhijozapiše:»Pocesarstvuraztresena gorstvaso:I.Alpe,II.Kras,III.Češko-moravskosredogorjeinIV.Karpati«(Jesenko1885,34).Vprimerjavi sKrasomjenavajaltudidrugagorovjaEvrope,kotsoApenini(Jesenko1865).Pritem,kajmujevgeo­grafskem smislu pomenil Kras, je zelo določen. Tako je na primer zapisal: »Po deželah med Donovo pa lombardsko ravnjo in jadranskim morjem so vzhodne Alpe s Krasom« (Jesenko 1865, 64) in »Kras, viso­ka apneniška planota, je razprostert po notranjem Kranjskem, Primorskem, po primorskej Hervatiji in zahodnej vojaškej-krajini pa po Dalmaciji« (Jesenko 1873, 120). ZelopogostojedefiniralmejeKrasa.JugovzhodnomejoKrasajedoločilkot:»Hribovjeturško-ger­škegapolotokaobsegavespolotokinprehajanasz.vKras«(Jesenko1865,43),nadalje:»Najugo-vzhodu Kras ob neizraženi meji polagoma prehaja v turško-gerško hribovje, ki obsega ves ilirsko-gerški polotok« (Jesenko 1873, 102). V učbeniku iz leta 1883 je to mejo opisal nekoliko drugače: »Od Skaderskega jezeraproti jugu do zaliva Patraskega se vapneniško višavje odlikuje po visokih planotah z ubornimrazt­linjem, po premnogih brezdnih, podzemeljskih luknjah in jamah, po podzemeljskih studencih, potocih in rekah; s kratka ves ta svet živo spominja na pravo Kraševinoob severovzhodni strani Jadranskega morja« (Jesenko 1883, 87). 3.5 Kraške pokrajine Območje,kigadanesopredelimokotmatični Kras,jeJesenkoopisoval vpodpoglavjih imenovanih »Primorsko«, vendar zanj nikoli ni uporabljal zgolj izraza Kras, zaznamoval ga je z različnimi pridev­niki: »teržaški Kras s Čičarijo« (Jesenko 1865, 77), »pravi Kras ob teržaškem zatonu« (Jesenko 1873 ), »pravi (ali nizki) Kras s Čičarijo« (Jesenko 1873, 160), »Pravi (ali Nizki) Kras s Čičarijo« (Jesenko 1876, 123) in »pravi Kras ob Tržaškem zalivu« (Jesenko 1885, 37). Opisovaljetudidrugekraškepokrajine.ZakrasnaKranjskemjezapisal:»kranjskiKras«(Jesenko1873, 156;1876,119)in»KranjskiKras«(Jesenko1885,37).ZakrasvIstri:»isterskiKras«(Jesenko1865,77)in »ČičerijainIsterskiKras«(Jesenko1885,37).ZaobmočjeDolenjskejeuporabljalnaslednjeizraze:»dolen­skiKras«(Jesenko1865,75;1873,75),»dolenjskaKraševina«(Jesenko1873,156;1876,119). Zaobmočje Primorjanasplošnojepisal:»primorskiKras«(Jesenko1873,155).ZaHrvaškopa:»hervaškiKras«(Jesenko 1873,155)in»HrvaškiKras«(Jesenko1885,37)ter»dalmatinski Kras«(Jesenko1873,120). Uporabljal pa je tudi izraz visoki Kras. Tako je v Občnem zemljepisu zapisal: »…razen kerške ravni globoko razderto predgorje in nizko berdje z njivami in vinogradi, na zahodni strani pa polagoma pre­haja v nerodovitni Kras, ki je pa vendar še po večem dobro zarasen. Notranjska ali jugozahodna stran deželeobsegavesvisokiKras…«(Jesenko1873,157),vendarsetabesednazvezapojavljallevtemučbe­niku.Tebesednezvezeniuporabljalvdanašnjempomenu,znjoježelelpojasnitileto,dajeKrasdvignjen nad ostala območja. 3.6 Pojavi krasa v svetu Ali je Jesenko prepoznaval kras kot pojav tudi izven območja Dinarskega krasa? Kras kot pojav je prepoznal izven Dinarskega krasa v Sloveniji, saj je pri opisovanju severovzhodne meje Krasa zapisal: »OnkrajtegaprecejglobokegarazorasezačenjaKraševina,nakteroužetakrajmarsikaj(Pokluka,Jelovca) opominja« (Jesenko 1873, 155). Prepoznal je tudi kraške pojave izven območja Avstro-Ogrske. Vedno kadar je opisoval švicarsko pogorje Jura je zapisal: »Kraševini zeló podobna stoji ob franzosko-švajcar-ski meji…« (Jesenko 1876, 68) ali pa: »Jura…stoji ob francosko-švajcarski meji ter je kot nepresekana gorska zagraja močno podoben našemu Krasu« (Jesenko 1882, 50). Navajanje podobnosti Jure in Krasa zasledimo tudi v drugih učbenikih (Jesenko 1873, 100; 1883, 66; 1890, 35). V Prirodoznanskem zem­ljepisujepolegjamnaDinarskemkrasunavajalšejamevVelikiBritaniji,Franciji,Grčiji,Karpatih,Alžiriji in Združenih državah Amerike (Jesenko 1874, 54) in v vseh primerih jih je povezoval s krasom. V učbeniku iz leta 1883 je prepoznal še kras južno od Dinarskega krasa: »Enake tvorbe in po naličji Kraševini močno podobne so tudi višavine v Črni gori (Durmitor 2160m) in Albaniji« (Jesenko 1883, 69), v zadnjem učbeniku pa je popravil tudi napako pri navajanju reke Drin (Jesenko 1890, 41), ki se izlivavJadranskomorje,vnasprotjuodrekeDrine,kijojenapačnonavajalpredhodno(Jesenko1873, 109; Jesenko 1876, 65; 1882, 56; 1883, 78). 3.7 Vode na krasu Jesenkovo razumevanje krasa se kaže tudi skozi njegove opis pojavljanja voda. Citirali smo že nje­govopisrek,kiseskraškihobmočijizlivajovJadran.Znotranjostjokrasajeneposrednopovezalvodo: »V prostornih jamah in luknjah kraškega apnenca se nahajajo podzemeljska jezera« (Jesenko 1873, 57), vendartasplošnizapis,zasledimoleenkrat.Pripojasnjevanjuvodevpovezaviskrasomjebilboljdolo­čen, ko je opisoval konkretne pojave. V vseh besedilih je omenjal Cerkniško jezero: »Tudi po Kraševini je nekaj jezer: Sloveče Cirkniško jezeronaNotranjskem…«(Jesenko1885,44)ali pa: »…tu jetudi vkraškem svetupresihajoče cirkniško jezero«(Jesenko1873,112),vendarCerkniškegajezeranivednopovezovalskraškimipojavi:»Cirkniško jezero je najimenitniše izmed vseh presihajočih jezer na svetu…« (Jesenko 1876, 120; 1873, 156). V Prirodoznanskem zemljepisu je zapisal tudi: »V jezero derží okolo 400 livkastih lukenj, s katerimi se kraška tvorba sploh toliko odlikuje« (Jesenko 1874, 171). Bolj izčrpen je bil pri opisu Ljubljanice in drugih kraških rek: »Najimenitnejši med savskimi doto­ki je Ljubljanica. Ta izvira daleč na Notranjskem z imenom Pivka; črez 20 kilometrov teka se izgublja v Postojnsko jamo (2800m dolgo) ter se tu z več potoki pomnoži. Na to se zopet na dan pokaže in teče nekaj časa z imenom Unica skozi Planinsko dolino, potem pa drugikrat ponikne v razvotljeni Kraševini in še le za Verhniko kot globoka plovna Ljubljanica izpod zemlje privre. Idrica in Ipava, Ljubljanici neko­liko podobna, se pa na Goriškem iztekate v Sočo. Deloma podzemeljska voda je tudi notranjska Bistrica aliReka,kisepodolgemskritemtekunaPrimorskemzimenomTimavizlivanaravnostvJadranskomorje« (Jesenko 1876, 120). Na podoben način jeLjubljanico opisal še dvakrat (Jesenko 1865, 75; 1873, 156). Zanimivo pri tem pa je, da nikoli ni opisal notranjskega dela toka Ljubljanice. Reko Reko je navajal še večkrat, kot na primer: »Posebno zanimiva pa je kranjska Reka, ki se izgublja v jami Škocijanski in na Primorskemokoli60kilometrovdalečpodrazvotljenimKrasomteče.BlizuDevinaderenapodnožjiKrasa iz 7 skalnatih lukenj…« (Jesenko 1876, 124). 3.8 Izvedenke besede kras Jesenko je uporabljal besedo kras tudi v pridevniški obliki, vendar ne pogosto. S kraško lastnostjo jeopisoval različno stanje in različne kvalitativne odnose. Nekemu območju jepripisalkraškelastnosti; pisaljeokraškemsvetu;»KneževinaČrnogorskaobsegaveskraškisvetmedjužnoDalmacijo,Hercegovino, SkaderskimjezerominrekoBojano…«(Jesenko1883,93)alipaokraškideželi:»Kakorvsekraškedeže­le je tudi Dalmacija raznih rudnin jako uboga…« (Jesenko 1876, 142) ali pa je večje območje opredeli za kraško: »Kranjska je po večem gorata dežela, nekaj alpska, nekaj pa kraška« (Jesenko, 1876; 118). Poznaljetudidvaizrazazakraškipojav. Kot»kraškotvorbo«jeopredelilCerkniškojezero(Jesenko 1874, 171) ali pa je uporabil izraz »kraška tvorina«. Tako je zapisal: »Dalmacija se prišteva kraški tvo­rini,narejanamrečprecejvisokogolostopnjevino,kteraseznajvišjihgor…«(Jesenko1876,141).Uporabljal je tudi besedno zvezo kraška planota, kot na primer: »Moče (dežja, snega in rose) je največ na južnem pobočju alpskih gor in v kotlih pred selo visokim bregom kraške planote« (Jesenko 1885, 46). 4 Razprava Analiza pojavljanja besede kras in njenih izvedenk ter besednih zvez, v katerih nastopa v besedi­lih Jesenkovih zemljepisnih učbenikov, je lahko zanimiva sama po sebi. V naši razpravi nas ti vidiki nezanimajo.BesedokrasinnjenouporabopriJesenkuželimorazumetipredvsemzvidikakrasoslovja, ki mu je kras osnovni predmet strokovnega in znanstvenega zanimanja. Razumevanje pojma krasa in njegovihdefinicijterzgodovinenjegoveuporabe,namodkrivarazvojpojma,kioznačujepojav,skate-rim se krasoslovje ukvarja. Vsodobnemslovenskemjezikuimabesedakrastrojnipomen.KotzemljepisnoimeKras,kotobčno ime kras in kot strokovni termin kras (Ferk in Zorn 2015). V literaturi je splošno sprejeta razlaga, da je strokovni termin kras nastal s sinonimno rabo, glede na značilnosti območja, ki je danes opredelje­nokotmatičniKras(Gams1973;1974;1993;1994;2004;Kranjc1994;2011).Takšnarazlagaimplicira, da so se prvi intelektualci ter kasneje strokovnjaki in znanstveniki, ki so se ukvarjali s kraškimi poja-vi, najprej seznanili s pokrajino Kras nad Tržaškim zalivom, nato pa so do poimenovanja krasa, kot splošno pojavljajočega se naravnega pojava, prišli tako, da so v ta namen izkoristili toponim Kras. Za takšnorazlago,negledenanjenoprivlačnost,nimamodovoljtrdnihdokazov.Dokazovanjetemeljizgolj na predpostavki, da je bil Kras nad Tržaškim zalivom zaradi geopolitičnih razmer med 16. in 19. sto­letjem pokrajina, ki so jo različni avtorji pogosteje obiskovali kot druge kraške pokrajine in zaradi tega naj bi o njej tudi pogosteje pisali. Jesenkov prvi učbenik (Jesenko 1865), predvsem pa obe njegovi temeljni deli (Jesenko 1873; 1874) nam dokazujejo, da je bil pojem krasa v slovenščini kot občno ime in kot termin sredi 19. stoletja že uveljavljenterdajezemljepisnoimeKrasnedvomnopredstavljalocelotnoobmočjetega,kardanesozna-čujemo kot Dinarski kras. Prav tako je Jesenko razlikoval različne kraške pokrajine, med njimi tudi današnji matični Kras, ki ga najpogosteje imenuje Tržaški Kras. Slednjega ni postavljal v kontekst, ki bi mu dajal prednost pred drugimi kraškimi pokrajinami. Prav tako je Jesenko poznal kraške pojave izven Dinarskega krasa. V vseh leksikalnih definicijah krasa je opisoval njegove značilnosti, ki jih je natančnopovezalzznačilnimpovršjeminznačilnimioblikamipovršja,zrazličnimipodzemnimiobli­kami in podzemnim tokom vode. Ti opisi so bili v veliki meri enaki sodobnemu poznavanju krasa. S fenomenološkega vidika je Jesenko kras razumel v sedanjem smislu. Gledena današnje razumeva­nje krasa se je Jesenkovo razumevanje krasa razlikovalo v razumevanju kraških procesov. S kraškimi procesi se je ukvarjal le malo, osredotočil se je predvsem na njegovo opisovanje. To je seveda razum­ljivo,sajsejerazumevanjenekaterihtemeljnihfizikalno-kemijskihzakonitosti,kisopodlagadanašnjega poznavanjakrasa,vzpostavilošeleponastankuJesenkovihučbenikov(Cvijić1893;1895;Sweeting1972; Gams 1974; 2004; Bögli 1980; Bonacci 1987; Dreybrodt 1988; Shaw 1992; Ford in Wiliams 2007). Da je že v času nastanka Jesenkovih učbenikov obstajalo pojmovanje krasa kot pojava, torej krasa samega po sebi, neodvisnega od matičnega Krasa, torej v strokovno-znanstvenem smislu, nas nape-ljujetudiJesenkovoreferenčnopolje.NažalostosvojihreferencahporočalevPrirodoznanskemzemljepisu (Jesenko1874,7–10).Gledenakratkočasovnoobdobje,kijeminiloodizdajeObčnegazemljepisa(Jesenko 1873), sklepamo, da je tudi pri tem delu uporabljal enake reference kot pri delu iz leta 1874. Seznam literature je dolg, vsebuje veliko temeljnih naravoslovnih del tedanjega časa, ki so bila napisana v razli-čnih jezikih. Mednje na primer sodijo Lyellova in Darwinova dela. Pri tem je zanimivo, da ni navajal nobenega od del, ki so v današnjih analizah razvoja krasoslovne misli obravnavana kot temeljna dela. Večinatemeljnihkrasoslovnihdel19.stoletjajetakoalitakonastalapoobjavinjegovihučbenikov.Seveda jelahkobilJesenkoprinavajanjuliteraturenedosledenalipajeiztakšnegaalidrugačnegarazlogaizpu­stil navajanje člankov o krasu. Morda se ti članki skrivajo znotraj nabora revij, ki jih je navedel čisto na koncu spiska, vendar je to težko preveriti. Verjetneje je, da njegovo pisanje o krasu izvira iz splo­šnosprejetegaznanjatedanjefizičnegeografijeingeologije,kigajepridobilmeduniverzitetnimštudijem inmordazatoničutilpotrebe,dabitevireposebejnavajal.Topomeni,danamJesenkoposredujezna­nje o krasu kot naravnem pojavu, ki je bilo uveljavljeno okoli leta 1860. Analiza besedil učbenikov kaže, da je Jesenko na ravni tega znanja vztrajal ves čas pisanja svojih učbenikov. Primerjava prvega učbenika (Jesenko 1865) z Občnim zemljepisom (Jesenko 1873) poka­že, da je bila vsebina o krasu iz prvega učbenika v celoti vključena v vsebino drugega. V slednjem pa jebilobsegopisovkrasarelativnoobsežnejši.NadaljnjiučbenikisovsebinoizObčnegazemljepisasamo povzeli in jo navajali v različnem obsegu, vsebinsko pa se navedbe niso spreminjale. Izjema so bile le omembe politične ureditve, ki so se navezovale na spremenjene geopolitične razmere na Balkanskem polotoku. Na podlagi tega lahko sklenemo, da je Jesenko z Občnim zemljepisom vzpostavil nabor vse-bin o krasu, nato pa je to samo prilagajal vsakokratnemu obsegu učbenika. Pri opisovanju različnega krajevnega ali regionalnega pojavljanja krasa, je bil Jesenko nedosleden. Obseg opisov krasain navajanje kraških območij, se od učbenika do učbenika razlikuje. Edina stalni-ca je omenjanje krasa na območju Kranjske, vendar se tudi ti opisi po obsegu med seboj razlikujejo. To ni toliko posledica avtorjeve nedoslednosti kot različnega obsega besedila in vsebine, pa tudi poli­tičnih razmer, v katerih so učbeniki nastajali, saj je Jesenko začel učbenike izdajati, ko je še obstajala Vojnakrajina,zizdajanjempajekončal,kojebilakAvstro-OgrskižepriključenaBosnainHercegovina. Analiza besedila učbenikov pokaže, da Jesenko za ista območja pogosto uporablja različne izraze (na primer kras ali kraševina). Te je pisal enkrat z veliko in drugič z malo začetnico, ne glede na to ali gre za zemljepisno ime ali za občno oznako. To verjetno ni bila posledica nerazumevanja pojava krasa innjegovegaobstoja,temvečdejstva,dasejevčasupisanjaučbenikovslovenskaznanstvenaterminologija šele vzpostavljala, hkrati pa so obstajale tudi številne pravopisne dileme. Spremembe načina pisanja besede kras in ostalih izvedenk v Jesenkovih učbenikih niso bile pogojene s tem, kdaj so bile zapisane in ne odražajo nobenega časovno odvisnega trenda. Spremenljivi način pisanja je naključen. NapodlagipodaneanalizeJesenkovihbesedil,lahkovvelikimerirevidiramoGamsovorazlagoupo­rabebesedekraspriJesenku.VSlovenskikraškiterminologijijeGams(1973,43)zapisal:»Občnipojem kras je počasi prodiral v slovensko strokovno literaturo. Franc Jesenko je v svojem zemljepisnem učbeni­kuizl.1873doslednopisalKrasaliKraševina.Pomenilamujegorovje,kiseganaseverdoIdrijceinLjubljane. V svojem Prirodoznanskem zemljepisu iz l. 1874 govori, da je Kras ali Kraševina razširjena tudi drugod po svetu. V učbeniku iz l. 1890 pa je besedo Kraševina opustil in začel pisati samo o Krasu (z veliko zače­tnico).« Takšno stališče Gams povzema tudi v svojih temeljnih delih (Gams 1974; 2004). Kakor izhaja iz naše analize, je bil občni pojem kras okoli leta 1860 že uveljavljen. V vseh besedilih učbenikov je bil Jesenkonedosledenpripisanjubesedkrasinkraševina,obepišetakoz velikokotmalozačetnico,tako tudivObčnemzemljepisu.RazličnarabavelikezačetnicepriJesenkuniimelanobenegapomena.Vsvo­jem najkrajšem učbeniku (Jesenko 1890) pa besede Kraševina verjetno ni opustil zaradi vsebinskih razlogov, temveč zaradi omejenega obsega besedila, saj je v celotnem besedilu kras omenjen zgolj šti­rikrat.Žeodprvegaučbenikadalje(Jesenko1865)jerazvidno,dajeJesenkokotkrasobravnavalpojave na celotnem območju Dinarskega krasa. Od drugega učbenika dalje (Jesenko 1873) je razvidno, da se jezavedalobstojakrasatudiizventegaobmočja.Sevedajezačas,kogledanoevropocentričnoševedno niso bila opravljena vsa velika geografska odkritja, razumljivo, da Jesenko ni razpolagal z informaci­jami o globalni porazdelitvi krasa. Če so v Jesenkovih učbenikih na formalni ravni jezika prisotne dileme, pa tega nikakor ne more­motrditinaravninjegovegafenomenološkegarazumevanjakrasa.Tosesčasomnespreminjainvvseh učbenikih, od prvega učbenika dalje (Jesenko 1865), ostaja enako. Iz tega sledi, da je njegovo podaja­njekrasakoreninilovčasnjegovegauniverzitetnegaštudija,kijepotekalokolileta1860.Svojepojmovanje krasa pa je dokončno vzpostavil, ko je pisal svoji temeljni deli Občni zemljepis (Jesenko 1873) in Prirodoznanski zemljepis (Jesenko 1874). 5 Sklep Razumevanje pojavov s katerimi se ukvarja znanost, se skozi čas neprestano spreminja in enako velja tudi za razumevanje krasa. Poznavanje teh procesov je pomembno tako s stališča razumevanja znanstvenih objektov in materije samih, kot tudi s stališča zgodovine znanosti. Pri tem je analiza bese­dilnekdanjihučbenikovzelopomembna.Sstranidržavepotrjeniučbenikivednopokažejonato,kako innakakšennačinjebilouveljavljenoterpredstavljenoznanjenekegačasa.Negledenaznanjeinname­neavtorjevučbenikovlahkovučbenikihpredstavljenevsebineobravnavamokotvdružbikonsenzualno dogovorjeno, osvojeno in sprejeto znanje. Enako v veliki meri velja tudi za Jesenkove geografske učbe­nike, ki so nastajali v obdobju od leta 1865 do leta 1890. Njegovi učbeniki nam povedo, da je bil občni pojem krasa osvojen vsaj od leta 1860 dalje, splošne pojavne oblike krasa, kot naravnega pojava, pa so bile v tistem obdobju že v celoti razumljene. Obdobja, ki so sledila, so to znanje poglobila, predvsem pa so se pričela ukvarjati s procesnimi in genetskimi zakonitostmi krasa. Če je dosedanja krasoslovna literatura temeljna znanstvena dela za razumevanje krasa iskala predvsem v delih druge polovice 19. stoletja, nam Jesenkovi učbeniki kažejo, da je začetke temeljnega znanstvenega spoznavnega procesa o krasu treba premakniti v zgodnejša obdobja razvoja znanstvene misli in temeljiteje preiskati litera­turo, ki je nastala pred letom 1860. Učbeniki Janeza Jesenka nedvomno tvorijo intelektualni korpus, ki predstavlja pomemben mejnik vdotedajskromnislovenskigeografskitertudiširšegledanonaravoslovniinhumanističniliteraturi.Tako Občnizemljepis(Jesenko1873)kotPrirodoznanskizemljepis(Jesenko1874)sepovsebiniinnačinupisa­nja približujeta standardu univerzitetnih učbenikov ali kar statusu samostojnih strokovno-znanstvenih besedil, kiso bila povsemvskladus tedanjim stanjem hitro razvijajočeseznanosti. VčlankusmopredstavilizeloozeksegmentanalizeJesenkovihgeografskihučbenikov. Našaanali­zajebilausmerjenazgoljvpregledrabeterminainpojmakras.Nedvomnobibilosmiselnonadaljevati z analizo teh učbenikov. Že izhajajoč iz podanega, bi lahko nadaljevali z analizo tega, kako je Jesenko obravnaval kraške pojave v celoti in kako jih je razumel v odnosu na ostale pojave. Prav tako bi bila zanimiva analiza njegovega razumevanja astronomije, meteorologije, hidrologije in geologije, ter seveda tudi panog družbene geografije. Morda še pomembnejša pa bi bila podrobna analiza njegove­ga prispevka k slovenski strokovni in znanstveni terminologiji. Prav pri tem se vse premalo zavedamo, kako pomemben je bil njegov prispevek. Zahvala: Članek je nastal v okviru dejavnosti programske skupine »Podzemne vode in geokemija« (P1-0020) s sedežem na Geološkem zavodu Slovenije, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Bögli, A. 1980: Karst Hydrology and Physical Speleology. Heidelberg. Bohinc, V. 1925: Razvoj geografije v Slovencih. Geografski vestnik 1. Bonacci, O. 1987: Karst Hydrology: With Special Reference to the Dinaric Karst. Heidelberg. Bratec Mrvar, R., Kladnik, D. 2008: Janez Jesenko – Malce pozabljeni velikan slovenske geografije. Geografski vestnik 80-1.Bratec Mrvar, R., de Brea Šubic,S., Kladnik, D. 2008: Janez Jesenko - geografski domoljub iz Poljanske doline. Loški razgledi 55. Cvijić, J. 1893: Das Karstphanomen. Versuch einer morphologischen Monographie. Arbeiten des Geographischen Institutes der k.k. Universität Wien. Wien. Cvijić, J. 1895: Karst – Geografska monografija. Beograd. Dreybrodt, W. 1988: Processes in Karst Systems. Heidelberg. Ferk, M., Zorn, M. 2015: Kras – večpomenski izraz z mednarodno veljavo. Kronika 63-3. Ford, D., Williams, P. 2007: Karst Hydrogeology and Geomorphology. Chichester. Gams, I. 1973: Razvoj slovenskih besed kras in dolina v mednarodna termina do konca 19. stoletja. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana. Gams, I. 1974: Kras zgodovinski, naravoslovni in geografski opis. Ljubljana. Gams, I. 1993: Origin of the term »karst«, and the transformation of the Classical Karst (kras). Environmental Geology 21-3. DOI: https://doi.org/10.1007/BF00775293 Gams, I. 1994: Spremenljivi pomen krasa za krasoslovje med razvojem pojma kras. Annales, Series historia naturalis 4-4. Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. Jesenko, J. 1865: Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke. Gorica. Jesenko, J. 1873: Občni zemljepis. Ljubljana. Jesenko, J. 1874: Prirodoznanski zemljepis. Ljubljana. Jesenko, J. 1876: Mali občni zemljepis. Gorica. Jesenko, J. 1882: Zemljepis za prvi razred srednjih šol. Ljubljana. Jesenko, J. 1883: Zemljepis za drugi in tretji razred srednjih šol. Ljubljana. Jesenko, J. 1885: Avstrijsko-ogerska monarhija: Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. Ljubljana. Jesenko, J. 1890: Zemljepis za prvi razred srednjih šol, Drugi popravljeni in skrajšani natis. Ljubljana. Kranjc, A. 1994: O imenu in zgodovini pokrajine Kras. Annales, Series historia naturalis 4-4. Kranjc,A.2011:Theoriginandevolutionoftheterm»Karst«.ProcediaSocialandBehavioralSciences19. DOI: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2011.05.170 Kranjec, S. 1964: Geografija. Slovenska matica 1864–1964. Ljubljana. Seidl, F. 1899: Cerkniško jezero. Ljubljanski zvon 19-10. Shaw, T. R. 1992: History of Cave Sciences. Sydney. Sweeting, M. M. 1972: Karst Landforms. London. Žigon, T., Almasy, K., Lovšin, A. 2017: Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju – Kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Ljubljana. 7 Summary: Term karst in Janez Jesenko geographical textbooks (translated by the author) Understanding of phenomena that science is considering is continuously changing through time. One example is the karst. Knowledge of these perception processes is essential both from the point of understanding scientific objects per se as well as from the standpoint of the history of science. From thatpointofview,theanalysisofthetextsoftheoldertextbookscanbeveryimportant.Textbookswhich were approved by the state authorities and based on the official curricula always show how knowledge has been put into practice and presented over time. Regardless of the knowledge and intentions of the authors,thecontentpresentedinthetextbookscanbeconsideredasconsensuallyagreed,acquiredand accepted knowledge in the society. In the second half of the 19th century, Janez Jesenko (1838–1908) was an essential writer of eight Sloveniangeographicaltextbooks.AmonghismostimportantworksaretheGeneralGeographyof1873 and the Natural History Geography of 1874 which according to the quality and extent can be consid­eredasgeographicalmonographiesratherthantextbooks.Hisothergeographicaltextbookswerewritten in accordance with the curriculum valid for different classes of high schools and real-high schools in the area of Inner Austria. Jesenko addressed Carniola, the entire Austro-Hungarian Empire, and the worldasawhole.Hebasedhisdescriptionsmostlyonscientificliteratureinvariouslanguages(German, French, Italian, English). Carniola and surrounding lands were described also according to his own experiences. However, no other geographical works than textbooks are known from him. As he wrote his textbooks during a period when some significant geographical discoveries were still in progress, descriptions of more remote areas were often lacking. Nevertheless, its descriptions were very con­temporary, mainly considering the current science of the time. Much of Jesenko’s geographical descriptions were related to Carniola and the area which is today defined as the Dinaric Karst. From this point, it is interesting to analyze how Jesenko in his textbooks understood karst. This is important because his descriptions were made before the first fundamental karstological scientific works were created (e.g., work of Martel, Cvijić, Katzer, Grund). By analyzing Jesenko’s geographical textbooks, we can see how the concepts of karst as a phenomenon and karst as a geographical entity has evolved in the second half of the 19th century. All Jesenko’s geographical texts books were carefully analyzed and compared between each other. For the propose of interpretation, his descriptions of karst and karstic phenomena were written out from the original texts and classified according to the current scientific knowledge about karst. Jesenko’s first textbook of 1865, and especially both of his main and most important works from 1873 and 1874, prove to us that the term karst in Slovenian language as a common name and as term was already established in the mid-19th century and that the geographical name Karst (in Slovenian Kras) undoubtedly represented the entire area of what today is referred as the Dinaric Karst. Jesenko distinguished different karst landscapes, including the present-day Karst, which he most commonly calls the Karst of Trieste (in Slovenian Tržaški Kras). He did not place the latter in a context that would favouritoverotherkarstlandscapes.JesenkoalsoknewthekarstphenomenaoutsidetheDinaricKarst. In all lexical definitions of karst, he described its characteristics, which he closely related to the char­acteristic surface and subsurface morphology, to various underground forms and to the groundwater. These descriptions were mostly identical to modern knowledge of karst. From a phenomenological perspective,Jesenkodescribedkarstinitspresentsense.Accordingtotoday’sknowledgeofkarst,Jesenko’s textsdifferedinhisunderstandingofkarstificationprocesses. Hedidn’texplainthemfromthephysics and chemistry point of view but mainly described it. This is understandable, because, understanding of some of the fundamental physicochemical laws underlying the present-day knowledge of karst was established only after the creation of Jesenko’s textbooks. Jesenko’s textbooks tell us that the general notion of karst has been recognized at least since 1860, andthegeneralappearanceofkarstasanaturalphenomenonwasalreadyfullyunderstoodatthattime. The periods which follows deepenedthis knowledge and, above all, began todeal with theprocess and geneticlawsofkarst.Ifthepresentkarstliteraturesofarsoughtbasicscientificworksforunderstanding karst mainly in the works of the second half of the 19th century, Jesenko’s textbooks show us that the beginnings of the basic scientific recognition process about karst need to be moved to earlier periods of scientific thought development. It is necessary to investigate more thoroughly the literature written before 1860. DOLOČANJE EROZIJE V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Z GAVRILOVIĆEVO ENAČBO AVTORJI dr. Mauro Hrvatin ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana, Slovenija mauro@zrc-sazu.si dr. Rok Ciglič ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana, Slovenija rok.ciglic@zrc-sazu.si dr. Dénes Lóczy UniversityofPécs,FacultyofSciences,InstituteofGeographyandEarthSciences,Ifjúságstreet6,H–7624 Pécs, Madžarska loczyd@gamma.ttk.pte.hu dr. Matija Zorn ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana, Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91206 UDK: 504.121:629.052.9(497.41) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Določanje erozije v gričevjih severovzhodne Slovenije z Gavrilovićevo enačbo Preučevanje intenzivnosti erozijskih procesov spada med temeljne in pogosto obravnavane geomorfolo­ške dejavnosti ter običajno vključuje tako terenske meritve kot tudi računalniško modeliranje. V Sloveniji so terenske meritve redke, zato prevladuje modeliranje erozijskih procesov. Pri slednjem je zaradi svoje preprostosti kljub pomanjkljivostim zelo priljubljena Gavrilovićeva enačba v več različicah. V prispevku predstavljamouporabnostgeografskihinformacijskihsistemovpriizračunuposameznihčlenovGavrilovićeve enačbe. Z njeno pomočjo smo za panonska gričevja severovzhodne Slovenije ocenili intenzivnost erozije. KLJUČNE BESEDE erozija, GIS, Gavrilovićeva enačba, gričevje, Goričko, Haloze, Slovenske gorice, Slovenija ABSTRACT Determination of erosion in low hills of northeast Slovenia with Gavrilović equation The study of the intensity of erosion processes is one of the fundamental and often treated geomorpho­logical activities. It usually involves both field measurements, as well as computer modelling. In Slovenia, field measurements are rare, so modelling of erosion processes prevail. Due to its simplicity the Gavrilović equation (and its derivatives) is very popular for the calculations of erosion; despite its shortcomings. The paper presents the usefulness of geographic information systems in the calculation of individual parame­ters of Gavrilović equation. The Gavrilović equation was used to calculate the intensity of erosion in Pannonian low-hills of north-eastern Slovenia. KEY WORDS erosion, GIS, Gavrilović equation, low hills, Goričko, Haloze, Slovenske gorice Hills, Slovenia Uredništvo je prispevek prejelo 20. septembra 2019. 1 Uvod Preučevanje erozijskih procesov običajno poteka na dva načina: z meritvami ali z modeliranjem (Zorn2008).Pomanjkljivostimeritevso,dazanjepotrebujemodoločenčasterrazmeromavisokamate­rialna sredstva, ne glede na to, ali meritve potekajo v laboratoriju ali na terenu. Njihova prednost je, da potekajo ob »pravih« pokrajinskih spremenljivkah. Pri modelih, predvsem empiričnih, pa je ravno obratno. Njihova prednost je hitrost izračuna, velika pomanjkljivost pa posploševanje ali celo neupo­števanje določenih pokrajinskih spremenljivk. Prierozijimoramoločitimedsproščanjemgradivapopobočjih(vsepreperinskoinkamninskogra­divo, ki se premika po pobočjih) ter odplavljanjem gradiva (vse suspendirano in kamninsko gradivo, ki se premešča v vodotokih). Meritve prvega so bile v Slovenji redke (Zorn 2008), za drugo pa obsta­ja redni monitoring suspendiranega gradiva, ki ga na nekaterih slovenskih vodotokih izvaja AgencijaRepublikeSlovenijezaokolje(Ulaga2005;2006;Bezjak,ŠrajinMikoš2013;2016).Redkesotudimeri­tve nesuspendiranega gradiva. Povezane so predvsem z meritvami odloženega gradiva za pregradami na vodotokih (Mikoš 2000). Več je bilo modeliranja erozijskih procesov (Zorn 2008) s popolno prev­ladoempiričnihmodelov,predvsemGavrilovićeveenačbe(Gavrilović1962;1970;1972)innjenihrazličic (Lazarević 1968; 1985; Pintar, Mikoš in Verbovšek 1986), ki jih kljub pomanjkljivostim (Staut 2004) v Sloveniji in državah bivše Jugoslavije uporabljamo že več desetletij za napovedovanje erozijskih pro-cesov. »…Njena »klasična« uporaba zahteva veliko »ročnega« preračunavanja, z razvojem geografskih informacijskihsistemovinvsenatančnejšimidigitalnimimodelivišinpasejenjenauporabamočnopoeno­stavila…«(KomacinZorn2008,84).Enačbaomogočaizračunavanjetakosproščanjakotodplavljanja gradiva. V besedilu večino izračunov povzemamo po prirejeni (»slovenski«) različici Gavrilovićeve enačbe po Pintarju, Mikošu in Verbovšku (1986), v končni preglednici pa za primerjavo navajamo tudiizračunepoizvirniGavrilovićevienačbi(Gavrilović1962;1970;1972)terrazličicipoLazareviću (Lazarević 1968; 1985). Več del je že obravnavalo uporabnost geografskih informacijskih sistemov (GIS-ov) pri izračuna­vanju nekaterih koeficientov Gavrilovićeve enačbe, na primer Globevnikova s sodelavci (2003), Staut (2004),KomacinZorn(2008),Milevski,BlinkovinTrendafilov(2008)terHrvatin,ZorninPerko(2014). Nekaterirezultatikažejo,dazuporaboGISmetodzaizračunavanjeposameznihkoeficientovGavrilovićeve enačbe dobimo nižje vrednosti sproščanja gradiva (Dragičević, Karleuša in Ožanić 2016). 2 Gričevja severovzhodne Slovenije NaseverovzhoduinvzhoduSlovenijeseodGoričkeganaseverudovznožjaGorjancevnajugumenja­vajo najbolj prostrane ravnine in gričevja v državi. Ker ležijo na jugozahodnem robu velike Panonske kotline, imenujemo ta del panonska Slovenija (Belec 1998; Ciglič in Nagy 2019). Zapanonskisvetjeznačilnaizrazitapokrajinskadvojnost.Naenistranisoravnine,kisojihvlede­nih dobah s prodom in peskom nasule večje reke Mura, Drava, Sava in Krka, na drugi strani pa se med njimivzpenjajorazgibanalapornata,peščenainilovnatagričevja,kisojihrekeinpotokirazčlenilivraz­potegnjenaslemenazboljalimanjširokimivmesnimizamočvirjenimidolinami.Kjerjenavoljovečravnega površja, soga shidromelioracijamimarsikjeosušili,strugerek inpotokovparegulirali(Kert1974). Podnebje je celinsko s hladnimi zimami in toplimi poletji. Količina padavin se zmanjšuje od jugo­zahoda proti severovzhodu. V obdobju od 1981 do 2010 so na primer Haloze letno prejele od 1000 do 1200mmpadavin,medtemkojihjeGoričkoprejelomanjkot900mm(Bertalanič2018).Razporeditev padavin med letom kaže na celinski padavinski režim s poletnim viškom. Toplotni obrat v dolinah in na ravninah je manj opazen, pač pa je v gričevju zastopan izrazit toplotni pas, kjer so ugodne raz­merezarastvinsketrte. Osojnapobočjagričevsopovečinigozdnata. Vgozdovihprevladujejolistavci (Belec 1998). Panonskisvetjenajboljrodovitna kmetijska pokrajina Slovenije.Na ravninahsta vospredjupolje­delstvo in živinoreja, v gričevju pa živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo (Belec 1998). VokviruraziskavesmoobravnavalitrigričevnatepokrajineseverovzhodneSlovenije:Goričko,Haloze in Slovenske gorice (preglednica 1). 3 Gavrilovićeva enačba in njene različice Enačbajenastalanazačetku60-ihlet20. stoletjavSrbiji. IzdelaljojeSlobodanGavrilovićintako kot drugi empirični modeli temelji na »…povezanosti odvisne z vrsto merjenih ali ocenjenih neod­visnihspremenljivkspomočjoregresijskeanalize.[…] Prednostitemetodeso,dajelahkoumljiva,njena aplikacija pa je enostavna, slabost pa, da se končni kvantitativni rezultat jakosti erozije izvaja iz kva­litativnih ocen parametrov (spremenljivk) [koeficientov, opomba avtorjev], zastopanih v enačbi…« (Staut2004,10–11). Kvalitativneoceneenačbenihkoeficientovtemeljijonavnaprejpripravljenihpre­glenicah, na podlagi katerih subjektivno določamo predvidene vrednosti koeficientov. Podrobneje o samih koeficientih in njihovih vrednostih pišejo Gavrilović (1962; 1970), Lazarević (1968; 1985) in Staut (2004). UporabaGavrilovićeveenačbepravilomapotekapo»hidrogeografskihobmočjih«oziromadelihpore-čij.VprimeruobravnavanihgričevijseverovzhodneSlovenijesmoozemljerazdelilina42takšnihobmo­čij (slika 1), ki skupaj obsegajo 1686,62km2 oziroma 8,32% države. Posamezna hidrogeografska območjasoporečjamanjšihvodotokovalipahomogenideliporečijvečjihvodotokov,vnašemprime­ruPesniceinŠčavnice.Sproščanjeinodplavljanjegradivasmoizračunalizavsakohidrogeografskoobmoč­je posebej. Preglednica 1: Osnovne značilnosti obravnavanih gričevij. gričevje velikost kamnine in prst povprečni naklon (°) raba tal in kmetijstvo naselja Goričko Slovenske gorice Haloze 492 km2 1034 km2 241 km2 kremenov prod in pesek, melj, peščena glina; distrična rjava prst, evtrična rjava prst, psevdoglej laporovec, lapor, glina, pesek; evtrična rjava prst, distrična rjava prst, hipoglej, psevdoglej laporovec, lapor, pesek; rendzina, ranker, rigolana prst, psevdoglej 5,7o 7,1o 14,6o po osojah borovi gozdovi; živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja nižji vzhodni del vinogradniški, višji zahodni del gozdnat; pomembna živinoreja razložena slemenska in dolinska naselja s številnimi zaselki; središča Grad, Gornji Petrovci, Prosenjakovci, Kobilje predvsem slemenska razložena naselja; središči Lenart v Slovenskih goricah, Pesnica pri Mariboru razložena slemenska in dolinska naselja s številnimi zaselki; središča Makole, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč Slika 1: Obravnavana hidrogeografska območja v gričevjih severovzhodne Slovenije. Temeljne razlike med izvirno enačbo in nekaterimi njenimi izpeljankami so naslednje (Hrvatin, Zorn in Perko 2014; Dragičević, Karleuša in Ožanić 2016): • Lazarević (1968; 1985) je vrednosti koeficienta erodibilnosti (Y) zmanjšal na polovico, • avtorji slovenske različice enačbe (Pintar, Mikoš in Verbovšek 1986) so dva člena izpustili (tempe­raturnikoeficientin.),enegapazamenjalioziromaspremenili(maksimalne24-urnepadavinenamesto povprečnih letnih padavin) (preglednica 2), • Tosić in Dragičević (2012) sta predlagala prirejeno metodologijo za izračunavanje erozijskega koe­ficienta (Z), • Globevnikova in sodelavci (2003) so predlagali, da se za določanje koeficienta vegetacijske zaščite (Xa)uporabiklasifikacijarabetalCORINE,istikoeficientpastapriredilatudiFanettijevainVezzolijeva (2007). TudivnašemprimerusmozaradimodeliranjavGIS-uizračunavanjenekaterihkoeficientovneko­likopriredili(Hrvatin,ZorninPerko2014).Koeficientrazvitostierozijskihpojavovsmodoločilispomočjo indeksamočivodnihtokov(angleškorelativestreampowerindex;Lindsay2005),koeficientodplavljanja gradivaprislovenskirazličici enačbepasmodoločilispomočjoštirihkazalnikov:velikostizrngradiva, naklona pobočij, razpotegnjenosti hidrogeografskih območij in razvejenosti hidrografske mreže ozi­roma gostote vodnih tokov. 4 Priprava podatkov in uporaba GIS-a  Za izračun posameznih členov prirejenih različic Gavrilovićeve enačbe (preglednica 2) smo morali predhodnopripravitivečpodatkovnihslojev. Slojpovprečnihletnihtemperatur,izkaterihsmoizračunali temperaturnekoeficiente,inslojpovprečnihletnihkoličinkorigiranihpadavin,kiseuporabljatapriLazarevićevi različicienačbe,smopovzeliizgeoportalaAgencijeRepublikeSlovenijezaokolje(Spletna…2019). Sloj maksimalne 24-urne količine padavin smo izračunali iz arhivskih meteoroloških podatkov AgencijeRepublikeSlovenijezaokolje(Arhiv…2019). NarazpolagosobilipodatkizapostajeCankova, Cirkulane,Črešnjevec,Fram,GornjaRadgona,Kadrenci,Kančevci,Kobilje,Lendava,Mačkovci,Maribor (Tabor),Martinje,MurskaSobota(Rakičan),Ormož,Podgradje,PoličkiVrh,Ptuj,RogaškaSlatina,Sakušak(Zagorci), Srednja Bistrica, Starše, Stojno selo (Sveti Florijan), Šentilj v Slovenskih goricah, Turški Vrhpri Zavrču, Veliki Dolenci, Veržej, Vratji Vrh (Podgorje), Vučja Gomila in Žetale. Iz podatkov smo po Gumbelovi metodi izračunali vrednosti za dveletno povratno dobo ter podatke interpolirali na celot-no območje obravnavanih gričevij. Podatkovnislojkoeficientaerodibilnostismopripravilinatemeljuvektorskegaslojazemljevidatipov kamnin 1:250.000 (Zemljevid…2016; slika 2) in sicer glede na erozijsko odpornost kamnin (Ribičič,Šinigoj in Komac 2003). Pri tem smo dosledno upoštevali zgolj erozijskoodpornost in ne morebitnih dodatnih dejavnikov, kot je na primer naklon površja. Pri izvirni Gavrilovićevi enačbi očitno ni bilo tako, saj so v izvirni preglednici na primer rečne naplavine ter psevdooglejene in oglejene prsti manj erodibilne od karbonatnih, metamorfnih in flišnih kamnin (Staut 2004). Vrednosti koeficienta erodi­bilnosti (Y) za posamezno vrsto kamnine smo zato le v manjši meri povzeli po Gavriloviću (1962) in Lazareviću (1985) in jih večinoma določili sami (preglednica 3). VrednostikoeficientoverodibilnostisopohidrogeografskihobmočjihgričevijseverovzhodneSlovenije razmeroma visoke, saj povsod prevladujejo erozijsko slabše odporne usedline in kamnine. Povprečni koeficientierodibilnostisoz0,86najvišjinaGoričkem,kijepovečinizgrajenoizsipkihusedlin.Leneko­liko nižji so v Slovenskih goricah, kjer v povprečju dosegajo 0,82, najnižji koeficienti erodibilnosti pa so v povprečju v Halozah, kjer zaradi prevlade laporovca dosegajo vrednost 0,65. Koeficient vegetacijske zaščitenosti združuje koeficient rabe tal in koeficient zaščitenosti površja terpredstavljataštevilskoocenozaščitenostizemljiščapredatmosferskimivpliviinerozijo(Staut2004). Podatkovni sloj za geografski informacijski sistem smo pripravili s pomočjo vektorskega sloja rabe tal Preglednica 2: Parametri izvirne Gavrilovićeve enačbe (Gavrilović 1962; 1970), ki jih je uporabil tudi Lazarević (1968; 1985) ter različica po Pintarju, Mikošu in Verbovšku (1986). izvirna Gavrilovićeva enačba različica po Pintarju, Mikošu in Verbovšku sproščanje gradiva W =··· TP . Z 3 · F aa Legenda: = povprečno letno sproščanje gradiva (m3/leto) Wa T = temperaturni koeficient Pa = povprečna letna količina padavin (mm) Z = erozijski koeficient območja F = površina hidrogeografske enote (km2) 0 T = t + 01, 10 Z =· ·+Y Xa ( . Ja ) t0 = povprečna letna temperatura (oC) Y = koeficient erodibilnosti Xa = koeficient vegetacijske zaščitenosti . = koeficient razvitosti erozijskih pojavov = povprečni naklon območja (%) Ja ˇ 15, M . = 20 H · K · FW wd . . Legenda: M . = povprečno letno sproščanje gradiva (m3/leto) ˇ = maksimalne dnevne padavine (mm) Hwd. K. = erozijski koeficient območja FW = površina hidrogeografske enote (km2) K = K · K · ( K + J ) .. E . Z . 0 FW K. E = koeficient erodibilnosti K. Z = koeficient vegetacijske zaščitenosti K. 0 = koeficient razvitosti erozijskih pojavov = povprečni naklon območja JFW odplavljanje gradiva · G = WR MY = K · M . a au . Y Legenda: Legenda: Ga = povprečno letno odplavljanje gradiva (m3/leto) MY = povprečno letno odplavljanje gradiva (m3/leto) Ru = koeficient odplavljanja gradiva K.Y = koeficient odplavljanja gradiva OD · R = uG 02·+( L 10 K = ,) .YM . O = obseg hidrogeografske enote (km) D = povprečna višinska razlika hidrogeografskega G = premostitvena zmogljivost voda v hidrografski območja (km) mreži L = dolžina hidrogeografske enote (km) Slika 2: Zemljevid kamninske sestave hidrogeografskih območjih gričevij severovzhodne Slovenije, na podlagi katere je bil izdelan podatkovni sloj koeficienta erodibilnosti. (Grafični…2019; slika 3) in se pri tem skoraj povsem držali vrednosti, ki jih je uporabil že Gavrilović (1970; preglednica 4). Vrednosti koeficientov vegetacijske zaščitenosti se po hidrogeografskih območjih gričevij seve­rovzhodneSlovenijeprecejrazlikujejo.Najvišje(0,32)sovpovprečjuvSlovenskihgoricah,kjerjetretjina zemljišč njivskih, tretjino porašča gozd, na petini zemljišč pa so urejeni travniki. Za nekatera hidro­geografska območja je značilen tudi visok delež vinogradov. V porečju Pušenskega potoka jih je 13%, v porečju Trnave pa kar 17%. Nekoliko drugačne so razmere na Goričkem, kjer je povprečna vrednost koeficienta vegetacijske zaščitenosti 0,30. Dobro tretjino zemljišč tudi tu zasedajo njive, precej več je gozdnih zemljišč (44%). Zaradi tega je manj travišč (13%), delež vinogradov pa je v povprečju krepko pod enim odstotkom. Zaradi manjše intenzivnosti rabe tal v Halozah je tudi povprečni koeficient vegetacijske zaščite­nosti ustrezno nižji (0,21). Njivskih zemljišč v Halozah je manj kot 5%, zato pa je skoraj 60% gozdov invečkot25%travišč.Medposameznimihidrogeografskimiobmočjisovelikerazlike.VporečjuTisovca vosrednjihHalozahjenaprimer1,9%njiv,0,5%vinogradovinkar79,7%gozda,vporečjuKojuhovskega potoka v vzhodnih Halozah pa je 7,5% njiv, 13,4% vinogradov in le 46, 5% gozda. Preglednica 3: Vrednosti koeficienta erodibilnosti (Y) po vrstah kamnin. vrsta kamnine koeficient Y kvartarna glina, melj in pesek 1,00 kvartarni silikatni prod neogenski in pleistocenski pesek in kremenov prod terciarna in pleistocenska glina miocenski apnenec 1,00 0,80 0,80 0,50 terciarni peščenjak in konglomerat terciarni lapor in laporovec paleozojski in mezozojski masivni apnenec permski in mezozojski dolomit karbonski in permski peščenjak in konglomerat 0,50 0,60 0,50 0,45 0,55 mezozojski in terciarni vulkanoklastiti permske in terciarne globočnine paleozojske nizkometamorfne kamnine paleozojske visokometamorfne kamnine 0,20 0,15 0,30 0,30 Preglednica 4: Vrednosti koeficienta vegetacijske zaščite (Xa) po vrstah rabe tal. vrsta rabe tal koeficient Xa njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki travišča 0,600 0,315 0,315 0,400 gozdovi pozidana zemljišča vode 0,100 0,001 0,027 ostala zemljišča 0,500 Koeficientrazvitostierozijskihpojavovsmougotavljalispomočjoindeksamočivodnegatoka(slika4; KomacinZorn2005).SlednjegasmoizdigitalnegamodelavišinizračunalisprogramomTerrainAnalysis System (Lindsay 2005). Indeks moči vodnega toka je mera denudacijsko-erozijskega potenciala vode, kitemeljinapredpostavki,dasevodnipretokindenudacijsko-erozijskasposobnostvodevečatasoraz­mernozvečanjempovršinespecifičnegaizsekaporečja(Hrvatin,PerkoinPetek2006).Vrednostkoeficienta razvitostierozijskihpojavovposameznegahidrogeografskegaobmočjapredstavljadesetinopovprečne vrednosti naravnega logaritma indeksa moči vodnega toka. Najvišjepovprečnevrednostikoeficientarazvitostierozijskihpojavovsepopričakovanjupojavljajo na hidrogeografskih območjih v Halozah (0,38), medtem ko so povprečne vrednosti na Goričkem in v Slovenskih goricah precej nižje in skoraj izenačene (0,28). Slika 3: Zemljevid rabe tal po hidrogeografskih območjih gričevij severovzhodne Slovenije, na podlagi katere je bil izdelan podatkovni sloj koeficienta vegetacijske zaščitenosti. Natemeljukoeficientaerodibilnosti,koeficientavegetacijskezaščitenosti,koeficientarazvitostiero­zijskih pojavov in povprečnega naklona, ki smo ga izračunali iz digitalnega modela višin Slovenije z ločljivostjo 25m, smo izračunali erozijski koeficient (slika 5), ki je mera, s katero ocenjujemo inten­zivnost oziroma gostoto erozijskih procesov (Staut 2004). Najvišje izračunane erozijske koeficiente, ki presegajo vrednost 1,10, imajo hidrogeografska območjaSejanskegapotoka,LešniceinTurjevSlovenskihgoricah.Tudisedemodosmihhidrogeografskih območij z erozijskimi koeficienti med 1,00 in 1,10 leži v Slovenskih goricah. Povsem očitno je, da so med obravnavanimi gričevji severovzhodne Slovenije zaradi kamninske sestave in intenzivnejše rabe tal najbolj izpostavljene eroziji ravno Slovenske gorice. Slika 4: Zemljevid indeksa moči vodnega toka po hidrogeografskih območjih gričevij severovzhodne Slovenije, na podlagi katerega je bil izdelan podatkovni sloj koeficienta razvitosti erozijskih pojavov. NaGoričkemzvisokimerozijskimkoeficientomizstopahidrogeografskoobmočjeLedave,vvzhod­nemdelugričevjapasovrednostipodpovprečne.Glavnivzroksovtemprimerunižjikoeficientirazvitosti erozijskih pojavov in nekoliko položnejša pobočja. Razmeroma skromni so tudi erozijski koeficienti v Halozah predvsem zaradi erozijsko odpornejše kamninske podlage in manj intenzivne rabe tal. 5 Rezultati Rezultate ocen sproščanja in odplavljanja gradiva v gričevjih severovzhodne Slovenije, ki smo jih dobilipo»slovenski«različiciGavrilovićeveenačbe(Pintar,MikošinVerbovšek1986),prikazujetasliki6 Slika5: Zemljevid povprečnih erozijskihkoeficientov pohidrogeografskihobmočjihgričevijseverovzhodne Slovenije. in7,vsirezultatiocensproščanjainodplavljanjagradiva,kismojihdobilipotrehrazličicahGavrilovićeve enačbe, pa so prikazani v preglednici 5. Po naših izračunih je s slovensko različico Gavrilovićeve enačbe letno sproščanje gradiva (slika 6) s1031,6m3/km2oziroma16,5t/havpovprečjunajboljintenzivnovSlovenskihgoricah,kijimz904,4m3/km2 oziroma 14,5t/ha sledijo Haloze in z 850,6m3/km2 oziroma 13,6t/ha Goričko. Med posameznimi hidrogeografskimi območji beležijo najvišje vrednosti sproščanja spodnja Pesnica,Sejanskipotok,LešnicainTurja.VsanaštetahidrogeografskaobmočjaležijovSlovenskihgori­cah,letnakoličinasproščenegagradivapapresega1100m3/km2.Večkot1000m3gradiva/km2seletno sprostiševpetihhidrogeografskihobmočjihvSlovenskihgoricah,obBeliinvzgornjemporečjuRogatnice v Halozah ter v zgornjem porečju Ledave na Goričkem. Slika 6: Količina sproščenega gradiva v hidrogeografskih območjih gričevij severovzhodne Slovenije (izračunana po metodologiji Pintarja, Mikoša in Verbovška 1986). Od800do1000m3gradiva/km2seletnosprostiobzgornjiinsrednjiŠčavnici,obGlobovnici,Velki in Drvanji v porečju Pesnice v Slovenskih goricah, v polovici hidrogeografskih območij v Halozah (Skrelska,Jesenica,spodnjaRogatnica,PsičinainKojuhovskipotok)terobMačkovskeminMartjanskem potokunaGoričkem.Manjkot800m3gradiva/km2paseletnosprostiobMlinskempotokuvSlovenskih goricah, obJelovškem potoku, Peklači in Tisovcu v Halozah ter v hidrogeografskih območjih v povir­ju Velike in Male Krke ter ob Lipnici in Kobiljskem potoku na Goričkem. Letno odplavljanje gradiva (slika 7) je po naših izračunih s slovensko različico Gavrilovićeve enač­bes639,7m3/km2oziroma10,2t/havpovprečjunajboljintenzivnovSlovenskihgoricah,s519,4m3/km2 oziroma 8,3t/ha jim sledijo Haloze in s 451,9m3/km2 oziroma 7,2t/ha Goričko. Slika 7: Količina odplavljenega gradiva v hidrogeografskih območjih gričevij severovzhodne Slovenije (izračunana po metodologiji Pintarja, Mikoša in Verbovška 1986). Preglednica 5: Ocene letnega sproščanja in odplavljanja gradiva v gričevjih severovzhodne Slovenije po treh različicah Gavrilovićeve enačbe. Goričko (12 hidrogeografskih območij) izračun po Gavriloviću izračun po Lazareviću izračun po Pintarju, Mikošu in Verbovšku m3 t m3/km2 mm t/ha sproščeno 3.254.335,07 5.206.936,11 6.901,50 6,90 110,42 odplavljeno 1.131.742,22 1.810.787,55 2.400,10 2,40 38,40 sproščeno 1.150.581,20 1.840.929,92 2.440,05 2,44 39,04 odplavljeno 400.131,30 640.210,08 848,56 0,85 13,58 sproščeno 401.068,88 641.710,20 850,55 0,85 13,61 odplavljeno 213.088,80 340.942,08 451,90 0,45 7,23 Haloze (10 hidrogeografskih območij) izračun po Gavriloviću izračun po Lazareviću izračun po Pintarju, Mikošu in Verbovšku m3 t m3/km2 mm t/ha sproščeno 1.924.751,97 3.079.603,15 8.041,58 8,04 128,67 odplavljeno 873.047,17 1.396.875,47 3.647,58 3,65 58,36 sproščeno 680.502,58 1.088.804,14 2.843,13 2,84 45,49 odplavljeno 308.668,79 493.870,06 1.289,61 1,29 20,63 sproščeno 216.464,00 346.342,39 904,38 0,90 14,47 odplavljeno 124.309,70 198.895,52 519,36 0,52 8,31 Slovenske gorice (20 hidrogeografskih območij) izračun po Gavriloviću izračun po Lazareviću izračun po Pintarju, Mikošu in Verbovšku m3 t m3/km2 mm t/ha sproščeno 8.867.216,85 14.187.546,96 9.087,78 9,09 145,40 odplavljeno 2.944.439,16 4.711.102,66 3.017,68 3,02 48,28 sproščeno 3.135.034,58 5.016.055,33 3.213,01 3,21 51,41 odplavljeno 1.041.016,45 1.665.626,32 1.066,91 1,07 17,07 sproščeno 1.006.530,48 1.610.448,78 1.031,57 1,03 16,51 odplavljeno 624.200,84 998.721,35 639,73 0,64 10,24 obravnavana gričevja severovzhodne Slovenije (42 hidrogeografskih območij) izračun po Gavriloviću izračun po Lazareviću izračun po Pintarju, Mikošu in Verbovšku m3 t m3/km2 mm t/ha sproščeno 14.046.303,88 22.474.086,21 8.328,08 8,33 133,25 odplavljeno 4.949.228,55 7.918.765,68 2.934,41 2,93 46,95 sproščeno 4.966.118,36 7.945.789,38 2.944,42 2,94 47,11 odplavljeno 1.749.816,53 2.799.706,46 1.037,47 1,04 16,60 sproščeno 1.624.063,36 2.598.501,37 962,91 0,96 15,41 odplavljeno 961.599,34 1.538.558,95 570,13 0,57 9,12 Večkot700m3gradiva/km2jeletnoodplavljenegavhidrogeografskihobmočjihLešnice,Rogoznice, spodnjePesniceinLibanje,od610do700m3gradiva/km2pavhidrogeografskihobmočjihsrednjePesnice,Sejanskegapotoka,Grajene,spodnjeŠčavnice,Pušenskegapotoka,srednjeŠčavnice,GlobovniceinTurje. Vseh 12 naštetih hidrogeografskih območij leži v Slovenskih goricah, s količino odplavljenega gradi­va od 600 do 610m3/km2 pa jim sledita porečji Jesenice in Rogatnice v Halozah. Od500do600m3gradiva/km2jeletnoodplavljenegavsedmihhidrogeografskihobmočjihvSlovenskihgoricah(povirnaŠčavnica,zgornjaPesnica,Velka,Drvanja,Trnava,CvetkovskipotokinzgornjaŠčav­nica), v treh hidrogeografskih območjih v Halozah (Psičina, Peklača in Skrelska) ter prav tako v treh hidrogeografskihobmočjihnaGoričkem(Mačkovskipotok,LedavainMartjanskipotok),manjkot500m3 gradiva/km2 pa je letno odplavljenega ob Mlinskem potoku v Slovenskih goricah, ob Beli, Jelovškem potoku, Tisovcu in Kojuhovskem potoku v Halozah ter v hidrogeografskih območjih v povirju Velike in Male Krke ter ob Lipnici in Kobiljskem potoku na Goričkem. 6 Sklep Podatki o eroziji prsti v Sloveniji so skopi in se med seboj močno razlikujejo. Dolgotrajne teren­skemeritveerozijeprstisoredke.OmenimolahkomeritveprivasiSmastpriKobaridu(HorvatinZemljič 1998) in v porečju Dragonje (Zorn 2008). V obeh primerih je bil ugotovljen izjemen vpliv rabe tal na erozijo prsti. Pri vasi Smast, ki letno prejme približno 1700mm padavin, je bila na primer pri naklo-nu površja 29o v mešanem gozdu izmerjena letna erozija komaj 6,3kg/ha, na travniku 39kg/ha, na krompirjevi njivi 3500kg/ha in na zorani njivi kar 22.400kg/ha (Horvat in Zemljič 1998). V dolini DragonjejeZorn(2008)ugotovil,dasezaradipovršinskegaspiranjapovršjevsakoletoznižaza0,4mm v gozdu, 0,2mm na travniku in za kar 9mm na goli prsti. Drugodpodržavisopotekalalekrajšaopazovanjainizračunavanjatermodeliranjenatemeljuempi­ričnihenačb,naprimervporečjuPivke(Kranjc1982),priLatkovivasivSavinjskidolini(Zupanc,Pintar in Mikoš 2000) ter v dolinah Mirne (Topole 1998), Rokave (Petkovšek 2002) in Dragonje (Globevnik s sodelavci 2003; Staut 2004). Priuporabimodelovlahkorezultatimočnoodstopajooddejanskihnaravnihrazmer(Favis-Mortlock, BoardmaninMacMillan2001;Zorn2008;Batistassodelavci2019),sajkotpraviBoardman(2006,77): »Odmodelovnesmemopričakovati,dabodoposnemalinaravo.Mišljeniso,dastvarnostpoenostavijo…«. To velja tudi za Gavrilovićevo enačbo, katere uporaba ni bila nikoli na podlagi terenskih meritev pri­lagojenaslovenskimrazmeram.Zatoselahkoupravičenosprašujemoozanesljivostiizračunanihvrednosti. Najpogostejšesoocene,dasevSlovenijiletnosprostiod5do6milijonovm3gradivanaleto(Rainer in Pintar 1972; Kolbezen 1979; Mikoš 1995; Horvat 2002), kar pomeni, da je letno specifično sproš-čanjeokrog4,2t/ha,letnozniževanjepovršjapapribližno0,26mm.Vprimerjavistemipodatkisezdijo naši izračuni po slovenski različici Gavrilovićeve enačbe pretirani, saj smo v panonskih gričevjih oce­nili specifično sproščanje na 15,4t/ha, letno zniževanje površja pa na 0,96mm. Še bolj pretirani pa se zdijo podatki po izvirni in Lazarevićvi različici enačbe (preglednica 5). Po drugi strani sta Mikoš in Zupančeva(2000)ugotovila,davSlovenijizaradierozijevsakoletovpovprečjuizgubimood5do10mm plodnih tal, v izredno neugodnih razmerah tudi več. Specifično sproščanje, izračunano iz tega podat-ka,kolebamed80in100t/ha/leto. Gledenaostalepodatkeoerozijiprstijetavrednostizrednovisoka, glede na terenske meritve površinskega spiranja pa ne (Zorn 2008). Podobnega velikostnega reda je tudi podatek Hrovata (1953), ki za Haloze navaja letno zniževanje za 1 cm. Velike razlike v ocenah erozije prsti so morda posledica tega, da so v sedemdesetih letih 20. stole-tja računali z veliko bolj grobimi podatki in brez možnosti natančnih GIS analiz ter so zato podcenili intenzivnosterozijskihprocesov.MordapaveljaravnoobratnoinpriGavrilovićevemrobustnemmode­lu natančnejši podatki precenijo intenzivnost geomorfnih procesov. Zahvala: Raziskavajebilaizvedenav okvirumednarodnegaraziskovalnegaprojekta»Primernieko-loškiukrepinapodročjupoplavnenevarnostivhribovitemobmočjuMadžarskeinSlovenije«(N6-0070), kigafinancirataJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenijeinmadžarskaNacionalna agencija za raziskave, razvoj in inovacije, ter v okviru raziskovalnega programa »Geografija Slovenije« (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RepublikeSlovenije. 7 Viri in literatura Arhiv meritev. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://meteo.arso.gov.si/ met/sl/archive/ (13.5.2019). Batista,P. V. G.,Davies,J.,Silva,M. L.N.,Quinton,J. N. 2019:Ontheevaluationofsoilerosionmodels: Arewedoingenough?Earth-ScienceReviews197.DOI:https://doi.org/10.1016/j.earscirev.2019.102898 Belec, B. 1998: Panonski svet. Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana. Bertalanič, R. 2018: Padavine v 21. stoletju. Predstavitev rezultatov projekta Ocena podnebnih spre­memb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Medmrežje: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/ Dokumenti/CPVO/Usposabljanje/54011f5b56/12nov18_padavine.pdf (13.5.2019).Bezak, N., Šraj, M., Mikoš, M. 2013: Pregled meritev vsebnosti suspendiranega materiala v Sloveniji in primer analize podatkov. Gradbeni vestnik 62-12.Bezak, N., Šraj, M., Mikoš, M. 2016: Analyses of suspended sediment loads in Slovenian rivers. Hydrological Sciences Journal 61-6. DOI: https://doi.org/10.1080/02626667.2015.1006230 Boardman, J. 2006: Soil erosion science: Reflections on the limitation of current approaches. Catena 68, 2-3. DOI: https://doi.org/10.1016/j.catena.2006.03.007 Ciglič, R., Nagy, G. 2019: Naturalness level of land use in a hilly region in north-eastern Slovenia. Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91101 Dragičević,N.,Karleuša,B.,Ožanić,N.2016:AreviewofGavrilovićmethod(erosionpotentialmethod) application. Građevinar 68-9. DOI: https://doi.org/10.14256/JCE.1602.2016 Fanetti,D.,Vezzoli,L.2007:Sedimentinputandevolutionoflacustrinedeltas:TheBreggiaandGreggio riverscasestudy(LakeComo,Italy).QuaternaryInternational173-174.DOI:https://doi.org/10.1016/ j.quaint.2007.02.008 Favis-Mortlock,D.,Boardman,J.,MacMillan,V.2001:Thelimitsoferosionmodeling.LandscapeErosion and Evolution Modeling. Boston. DOI: https://doi.org/10.1007/978-1-4615-0575-4_16 Gavrilović, S. 1962: Proračun srednje-godišnje količine nanosa prema potencijalu erozije. Glasnik šumarskog fakulteta 26. Gavrilović, S. 1970: Savremeni načini proračunavanja bujičnih nanosa i izrada karata erozije. Erozija, bujični tokovi i rečni nanos. Beograd. Gavrilović, S. 1972: Inženjering o bujičnim tokovima i eroziji. Beograd. Globevnik, L., Holjević, D., Petkovšek, G., Rubinić, J. 2003: Applicability of the Gavrilović method in erosion calculation using spatial data manipulation techniques. Erosion Prediction in Ungauged Basins: Integrating Methods and Techniques. IAHS Publication 279. Wallingford, Oxfordshire. GrafičnipodatkiRABAzaceloSlovenijo,različica/stanje31.3.2019.Ministrstvoza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2019. Horvat, A. 2002: Erozija. Naravne nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana. Horvat, A., Zemljič, M. 1998: Protierozijska vloga gorskega gozda. Gorski gozd. Ljubljana. Hrovat, A. 1953: Kraška ilovica: njene značilnosti in vpliv na zgradbe. Ljubljana. Hrvatin, M., Perko, D., Petek, F. 2006: Land use in selected erosion-risk areas of Tertiary low hills in Slovenia. Acta geographica Slovenica 46-1. DOI: ttps://doi.org/10.3986/AGS46103 Hrvatin, M., Zorn, M., Perko, D. 2014: Gavrilovićeva erozijska enačba in GIS. Digitalni prostor, GISv Sloveniji 12. Ljubljana. Kert,B.1974:PrikaznekaterihdružbenopogojenihučinkovpokrajinsketransformacijePesniškedoli­ne. Socialnogeografski aspekti socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinami. Ljubljana. Kolbezen,M.1979:TransporthribinskegamaterialanapotokihvzhodnegainjugovzhodnegaPohorja kot posledica erozije tal. Geografski vestnik 51. Komac, B., Zorn, M. 2005: Soil erosion on agricultural land in Slovenia – measurements of rill erosion in the Besnica valley. Acta geographica Slovenica 45-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS45103 Komac, B., Zorn, M. 2008: Izračunvpliva sprememb rabe tal naerozijo v Zgornjem Posočjus pomočjo GIS. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008. Ljubljana. Kranjc, A. 1982: Erozija v porečju Pivke. Geografski vestnik 54. Lazarević, R. 1968: Erozija u slivu Gvozdačke reke – prilog metodici za izradu karte erozije. Glasnik Srpskog geografskog društva 49-2. Lazarević, R. 1985: Novi postupak za odredjivanje koeficijenata erozije (Z). Erozija – stručno-infor­mativni bilten 13. Lindsay,J.B.2005:TheTerrainAnalysisSystem:atoolforhydro-geomorphicapplications.Hydrological Processes 19-5. DOI: https://doi.org/10.1002/hyp.5818 Mikoš, M. 1995: Soodvisnost erozijskih pojavov v prostoru. Gozdarski vestnik 53-9. Mikoš, M. 2000: Prodna bilanca reke Save od Jesenic do Mokric. Gradbeni vestnik 49-9. Mikoš, M., Zupanc, V. 2000: Erozija tal na kmetijskih površinah. Sodobno kmetijstvo 33-10. Milevski,I.,Blinkov,I.,Trendafilov,A.2008:SoilerosionprocessesandmodellingintheUpperBregalnica catchment.24thConferenceoftheDanubianCountries:OntheHydrologicalForecastingHydrological Bases of Water Management. Bled. Petkovšek,G. 2002:MeritvesproščanjainodplavljanjazemljinnapovodjuRokave. Raziskavespodročja geodezije in geofizike 2002: zbornik predavanj. Ljubljana. Pintar, J., Mikoš, M., Verbovšek, V. 1986:Elementiokolju prilagojenega urejanja vodotokov: alternativa utesnjevanjuživihnaravnihprocesovvtogeobjekte.DrugikongresovodamaJugoslavije.Beograd. Rainer,F.,Pintar,J. 1972:Ogrožanjetalzaradierozije,hudournikovinplazov. Zelenaknjigaoogroženo­sti okolja v Sloveniji. Ljubljana.Ribičič,M.,Šinigoj,J.,Komac,M.2003:NewgeneralengineeringgeologicalmapofSlovenia.Geologija 46-2. Spletnaobjektnastoritev(WFS)zaizdajanjeokoljskihprostorskihpodatkov.AgencijaRepublikeSlovenije zaokolje.Ljubljana.Medmrežje:http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx(8.5.2019). Staut, M. 2004: Recentni erozijski procesi v porečju Dragonje. Diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Topole, M. 1998: Mirnska dolina: regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem. Ljubljana. Tošić,R.,Dragićević,S.2012:Methodologyupdatefordeterminationoftheerosioncoefficient.Glasnik Srpskog geografskog društva 92-1. Ulaga, F. 2005: Monitoring suspendiranega materiala v slovenskih rekah. Acta Hydrotechnica 23-39. Ulaga, F. 2006: Transport suspendiranega materiala v slovenskih rekah. Ujma 20. Zemljevidtipovkamnin.GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,različica13.4.2016.Ljubljana, 2016. Zorn, M. 2008: Erozijski procesi v slovenski Istri. Geografija Slovenije 18. Ljubljana. Zupanc, V., Pintar, M., Mikoš, M. 2000: Simulacija erozije tal s poskusnega polja v Latkovi vasi s pomočjo modela GLEAMS 2.1. Novi izzivi v poljedelstvu 2000 – zbornik simpozija. Ljubljana. 8 Summary: Determination of erosion in low hills of northeast Sloveniawith Gavrilović equation (translated by Živa Malovrh) Studying erosion processes is usually conducted in one of two ways: using measurements or mod-elling.Themainshortcomingofusingmeasurementsisthattheyrequireacertainamountoftimeand relatively high material means, regardless of whether the measurements are done in the laboratory or inthefield.Theirmainadvantageisthattheyaredonewith»real«landscapevariables.Modelling,espe­cially empirical, is just the opposite. Its main advantage is the speed of the calculation, but the major drawback is that it requires generalization or even disregarding certain landscape variables. Whenexaminingerosion,itisimportanttodistinguishbetweensedimentproductionalongslopes and sediment yield in watercourses. Measurements of the former have been very scarce in Slovenia, while an ongoing monitoring of suspended sediment has been established for the latter and is mea­suredoncertainSlovenianwatercoursesbytheSlovenianEnvironmentAgency.Unsuspendedsediment has also rarely been measured. In most cases, it was related to measurements of sediments behind bar­riers on watercourses. A greater number of the modelling of erosion processes has been done using exclusivelyempiricalmodels,especiallytheGavrilovićequation(Gavrilović1962;1970;1972)andvar­iousversionsofit(e.g.,Lazarević1968;1985;Pintar,MikošandVerbovšek1986).Despitetheirdeficiencies, they have been used in Slovenia and countries of the former Yugoslavia for decades, predominantly for forecastingerosion processes.Theequation was generatedin theearly 1960s in Serbia by Slobodan Gavrilović. Like other empirical models, it is based on the correlation of the dependent variable to a host of measured or estimated independent variables using regression analysis. The equation enables calculations of both sediment production and sediment yield. Its main advantage is that it is straight-forwardandrelativelyeasytoapply,whileitsmaindrawbackisthatthefinalquantitativeresultoferosion is derived from the qualitative estimates of the coefficients that are represented in the equation. The qualitative estimates of the equation coefficients are based on pre-prepared tables that served as the foundation for the subjective determination of the estimates values ofthe coefficients. In recent years, severalauthorshaveusedgeographicalinformationsystems(GIS)toconductthecalculations.Forthis reason,thecalculationsofsomecoefficientshavehadtobesomewhatadjusted.Thepresentstudyencoun­tered a similar situation. Sediment production and yield were estimated for three Slovenian Pannonian low hills: Goričko, Haloze and Slovenske gorice. The climate is continental with cold winters and warm summers. The distribution of precipitation throughout the year points to a continental precipitation regime with a summermaximum.Theamountofprecipitationdecreasesfromthesouthwest(1200–1000mm)towards the northeast (900mm). The low hills are mostly marl with heavily varied reliefs and are interspersed with numerous watercourses. TheGavrilovićequationisgenerallyusedfor»hydrogeographicalareas«orsectionsofcatchments. In the case of the examined low hills of northeast Slovenia, the territory was divided in to 42 such sec­tions (Figure 1), encompassing a total of 1686.62km2 or 8.32% of the country. The values of the soil erodibility coefficients are relatively high in the hydrogeographical areas of thestudiedlowhills,aserodible(lessresistant)sedimentsandrocksareprevalentacrosstheentirearea. The average soil erodibility coefficients are the highest in Goričko with 0.86, which is mostly made up of fine sediments. They are only slightly lower in Slovenske gorice, with an average of 0.82, while the lowestsoilerodibilitycoefficientswerefoundtobeinHaloze,withanaverageof0.65duetothepreva­lence of marl. Thevalues of the soil protection coefficients vary significantly across the hydrogeographical areas of the studied low hills. They are highest (0.32) on average in Slovenske gorice, where a third of the land is fields, a third is covered by forests and a fifth of the area is covered by meadows. The situation is somewhat different in Goričko, where the average soil protection coefficient was found to be 0.30. Over a third of the surface area is also covered by fields, but there is significantly more forest (44%). Thismeanstherearefewergrasslands(13%)andtheshareofvineyardsisonaveragesignificantlybelow one percent. Due to the lesser intensity of land use in Haloze, the average soil protection coefficient is proportionately lower (0.21). There are under 5% fields in Haloze, but almost 60% of forest and over 25% of grasslands. The highest average values of the coefficient of type and extent of erosion were found to be in the hydrogeographical areas in Haloze (0.38), while the average values in Goričko and Slovenske gorice were significantly lower and almost identical (0.28). AccordingtothecalculationsusingaversionoftheGavrilovićequationaccordingtoPintar,Mikoš and Verbovšek (1986), theannual sediment production (Figure 6) with 1031.6m3/km2or 16.5t/ha on average is the most intense in Slovenske gorice, followed by Haloze with 904.4m3/km2or 14.5t/ha and Goričkowith850.6m3/km2or13.6t/ha.Theannualsedimentyield(Figure7)isonaveragemostintense in Slovenske gorice with 639.7m3/km2 or 10.2t/ha, followed by Haloze with 519.4m3/km2 or 8.3t/ha and Goričko with 451.9m3/km2or7.2t/ha.Taking into account that most common estimates rank the annualsedimentproductioninSloveniatobearound4.2t/haandtheannualsurfaceloweringatapprox­imately 0.26mm, our calculations seem excessive. Thesignificantdifferencesintheerosionestimatescouldbebecausepastcalculationsoperatedwith much less precise data and did not have the option of using accurate GIS analyses, whichmay have led to underestimations of the intensity of erosion processes. Perhaps the inverse is true and using precise, GIS-analysis-based data in Gavrilović’s robust model leads to exaggerated estimates of the intensity of geomorphological processes. PRIMERJAVA UPORABE PROSTOVOLJNIH GEOGRAFSKIH INFORMACIJ ZA SPREMLJANJE POPLAV IN POTRESOV AVTORJA dr. Mihaela Triglav Čekada GeodetskiinštitutSlovenije,Jamova2,1000LjubljanainUniverzav Ljubljani,Fakultetazagradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; mihaela.triglav@gis.si dr. Dalibor Radovan Geodetski inštitut Slovenije, Jamova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija; dalibor.radovan@gis.si DOI: 10.3986/GV91207 UDK: 504.4:001.102-021.59 COBISS: 1.02 IZVLEČEK Primerjava uporabe prostovoljnih geografskih informacij za spremljanje poplav in potresov Prostovoljnegeografskeinformacijeinzajemanjepodatkovmnožicstaizraza,kigovoritaouporabiinfor­macijzgeografskimpoložajem,kijihposredujejoneorganiziraniprostovoljcispomočjorazličnihspletnih orodij. Na primeru poplavin potresov bomo prikazali desetletno tujo prakso uporabe tovrstnih podatkov. Tovrstne podatke raziskovalci večinoma obravnavajo zgolj kot vhodni vir, ki pa je zelo uporaben pri kar­tiranju.Dobropriučeneprostovoljcelahkoobravnavamokot»senzorje«inanalitike.Kljubznatnemupovečanju števila prostovoljcev, pa vprašanja uporabe tovrstnih podatkov ostajajo: kako vzpodbuditi dovolj veliko množicoprostovoljcev, da bomo dobili zadovoljiv prikaz naravne nesreče, kako izločiti nepravilne podat-ke,kakoupoštevatiavtorstvopodatkovinkakopreprečitiizključenosttistihprostovoljcev,kinimajodostopa do spleta v času nesreče. KLJUČNE BESEDE prostovoljni geografski podatki, viri podatkov množic, fotografije, naravne nesreče, poplave, potresi ABSTRACT Comparison of the volunteered geographic information usage to monitor floods and earthquakes Volunteered geographic information and crowdsourcing are terms, which describe the use of information with a geographic description, provided by unorganized volunteers through various online tools. In the case of floods and earthquakes, a ten-year international practice of volunteered geographic information usage is presented. Such data are by professionals considered only as an input source, which is very use-fulformapping.Whentrained,volunteerscanbetreatedassensorsandanalysts.Despitethesignificantincrease in the number of volunteers, open issues of such data usage remain: how to animate enough volunteers to get a satisfactory display of a natural disaster, how to exclude incorrect data, how to take into account the authorshipofthedata,andhowtopreventtheexclusionofthosevolunteers,whichdonothaveaccessto the internet at the time of the accident. KEY WORDS volunteered geographic information, crowdsourcing, images, natural disasters, floods, earthquakes Uredništvo je prispevek prejelo 28. junija 2019. 1 Uvod Danes prostovoljci oziroma laiki lahko sodelujejo pri različnih geografsko orientiranih pobudah, ki jih najdemo na spletu. Lahko sodelujejo aktivno, tako da pošiljajo podatke namerno, torej se sami odločijo,alijihbodoposlali.Lahkopasodelujejotudipasivno,takodamobilnitelefonsamodejnopoši­lja geografske podatke o lokaciji uporabnika, seveda ob njegovem predhodnem soglasju. S skupnim imenom prostovoljno oddanim podatkom v besedilni, slikovni, video ali kakršnikoli drugi obliki, ki nakakršenkolinačinvsebujejopodatekogeografskilokacijidogodka,pravimo»prostovoljnegeografske informacije« (angleško volunteered geographic information, VGI). Podoben pomen ima izraz »množi-čni viri« (crowdsourcing). Večina avtorjev preglednih člankov oba angleška izraza uporablja kot sopomenki (Šumrada 2013; Bitner 2016; Albuquerque s sodelavci 2016; Klonner s sodelavci 2016; See ssodelavci2016). Širšipomenimaangleškiizraz citizenscience,kivključujetudisodelovanjelaikovpri obdelovanju podatkov ali reševanju problemov, čeprav ti nimajo nujno geografskega ozadja (Haworth s sodelavci 2018). Kot primer omenimo platformo Zooniverse.org, na kateri lahko sodelujemo pri pre-učevanjurazličnihprojektovspodročijzgodovine,biologije,astronomijeindrugihved,večinatehraziskav pa ni geografsko umeščena (Medmrežje 1). Koncept in poimenovanje prostovoljnih geografskih informacij je sorazmerno nov. Uvedel ga je Goodchild (2007) in opisal kot sodelovanje oseb, ki prostovoljno posredujejo geografske podatke, sajjim je to enostavno sodelovanje omogočil dotedanji razvoj spletnih orodij. Že pred tem so laiki sicer lahko sodelovali v različnih podobnih prostovoljnih raziskovalnih aktivnostih, vendar le organizira­no,torej v okvirurazličnih amaterskih društev,kjer sodobilitudi nasvetein navodila,kakosodelovati, ter nezanemarljivo, družbo enako mislečih. Omenimo samo štetje različnih vrst ptic, ki ga v Sloveniji biologi in ljubiteljski poznavalci ptic organizirano izvajajo že vse od leta 1988, v akciji pa vsako leto sodeluje od 200 do 300 prostovoljcev (Božič 2019). Rezultate posredujejo mednarodnim organizaci-jam, njihovo delo pa prepoznavajo tudi tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novodobnim zbiranjem prostovoljnih geografskih informacij (Albuquerque s sodelavci 2016). V današnjem času prostovolj­nih geografskih informacij pa so se navodila in sodelovanje preselili v virtualno okolje, saj sta razvoj spletnih in informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij ter enostavna dostopnost miniaturnih sen-zorjev,kisoževgrajenivpametnetelefone,popolnomaspremenilanačinekomuniciranjainobnašanja posameznikov v družbi (Sui in Delyser 2013). Prostovoljne geografske informacije lahko uporabljamo za različne namene: posodabljanje sple­tnih prosto dostopnih zemljevidov, kot sta na primer OpenStreetMap in Wikimapia, posredovanje popravkovzaposodabljanjeuradnihdržavnihtopografskihkart,ugotavljanjezemljiško-lastninskihpra­vic v deželah v razvoju, kjer še nimajo razvitih zemljiško-katastrskih evidenc (See s sodelavci 2016; Olteanu-Raimond s sodelavci 2017; Touya s sodelavci 2017; Triglav Čekada in Lisec 2019), spremlja­njeglobalnerabezemljiščinpokrovnostital(Fritzssodelavci2017)terzaspremljanjenaravnihnesreč. V tem sestavku se bomo osredotočili na naravne nesreče. V Sloveniji smo leta 2012 že preizkusili upo­rabnost sodelovanja javnosti pri preučevanju poplav (Triglav Čekada in Radovan 2013). Naravne nesreče so tako obsežni in siloviti naravni pojavi, da povzročijo materialno škodo in tudi človeškežrtve(OroženAdamič2005;ZorninKomac2011).Neposrednaškodazaradinaravnihnesreč je v Sloveniji med 0,6 in 3% BDP letno, če se ne zgodi kakšna nesorazmerno večja nesreča. Tudi v sve­tovnem merilu so ocene škod podobne. V manjših otoških državicah neurja povzročijo merljiv izpad BDP, pri večjih državah pa vpliv na BDP ni tako opazen (Zorn in Komac 2011). VSlovenijimednajpogostejšenaravnenesreče,kisovzadnjemdesetletjupovzročilenajvečškode, štejemo poplave, sušo, točo, zemeljske plazove in žled (Hozjan 2015). Omeniti moramo še občasne močne vetrove, ki povzročajo vetrolome, požare in redkejše močnejše potrese, ki povzročijo veliko materialno škodo. Med zelo pogoste naravne nesreče v Sloveniji štejemo še snežne plazove, ki so pomembni predvsem zaradi smrtnih žrtev in ne toliko zaradi obsega škode, saj so povečini omejeni na visokogorje. Raziskovalcinajvečkratuporabljajoprostovoljnegeografskeinformacijezaspremljanjeobseganarav­nihnesreč,precejmanjpazapripravooziromablažitevvplivanaravnihnesrečnaprizadetihobmočjih (Haworth s sodelavci 2018; Horita s sodelavci 2013). Pri tem izkoriščajo čustveno močan in kratko­trajendružbenispominnanaravnenesreče(Komac2009),sajsekmalupodogodkuvsivpletenidobro spomnijodogodka in so prav zato tudi pripravljeni v večjem številu pomagati s posredovanjem infor­macij o dogodku. Bolj kot se časovno oddaljujemo od dogodka, manjša je verjetnost, da bodo vpleteni še samoiniciativno poslali kakršnekoli informacije (Triglav Čekada in Radovan 2013). Uspešnost zbiranja prostovoljnih geografskih informacij je zelo odvisna od angažiranosti prosto­voljcev.Ljudjevprimerunaravnihnesrečzeloradinesebičnopomagajonakakršenkolinačin,torejtudi sposredovanjem informacij prek spleta. Vendar pa moramo pri tem za čim večjo prostorsko pokritost pridobiti ustrezno podrobne podatke o dogodku, za kar pa moramo izbrati učinkovit medij za vklju-čitevvelikegaštevilasodelujočih.Ohranjanjeangažiranostiprostovoljcevvakcijahzbiranjaprostovoljnih informacijjenamrečtesnopovezanoskakovostjotakopridobljenihpodatkov.Večjekotještevilovklju-čenihprostovoljcev,manjšeštevilonapaklahkopričakujemopriidentifikacijidogodkovoziromaobjektov, sajdogodkelahkopreverimospomočjonadštevilnihinformacij,torejizvečkratnihopisovistegadogod­ka ali objekta (Fritz, See in Brovelli 2017; Mooneley s sodelavci 2016; Hakley s sodelavci 2010). Vtemsestavkubomospomočjopregledatujihpraksuporabeprostovoljnihgeografskihinformacij na primeru poplav in potresov podali usmeritve, ki bi jih bilo v prihodnje smiselno upoštevati tudi pri izvajanju podobnih aktivnostih v Sloveniji. 2 Metodologija dela V analizi smo preučevane primere razvrstili glede na vrsto informacij in način sodelovanja pro­stovoljcevvakcijizbiranjaprostovoljnihinformacij.Prirazvrščanjunačinovsodelovanjaprostovoljcev oziroma uporabe različnih vrst prostovoljnih informacij, smo se oprli na razvrstitev, ki jo je podal Albuquerque s sodelavci (2016): 1) Prostovoljnegeografskeinformacijeobravnavamosamokotvhodnivir:kratkizapisi(orodjazaizde­lavo kratkih blogov, kot je na primer Twitter), slike in videoposnetki na socialnih omrežjih so vir osnovnihinformacij,kijihjetrebapreduporabošepreveritiinobdelati.Obdelavoinanalizopodat­kov izvedejo strokovnjaki (raziskovalci). 2) Prostovoljno kartiranje: prostovoljci dopolnjujejo že obstoječe spletne zemljevide (na primer OpenStreetMap, Wikimapia, Google Map Maker oziroma kasnejši Google My Map) s posledicami nesreč. Sodelujejo že obstoječi prostovoljci, torej taki, ki že imajo izkušnje iz sodelovanja v podob­nihakcijahinpodatkedopolnjujejolenapodlagifotointerpretacijenovihsatelitskihposnetkov.Taki prostovoljci velikokrat ne prihajajo iz lokalnega okolja, v katerem se je zgodila naravna nesreča in zato ne poznajo lokalnih značilnosti. 3) Prostovoljci so obravnavani kot »senzorji« in analitiki, saj delijo svoja opazovanja, sodelujejo pri obdelavipodatkovinrazširjanjurezultatov.Prostovoljcisodelujejotako,dauporabljajospletnaorod­ja,kisobilanamenskorazvitazasodelovanjevprimerunaravnihnesreč.Taorodjaomogočajotudi enostaven način vizualizacije rezultatov. Vsak primer smo ocenili še z vidika kakovosti pridobljenih podatkov. Kakovost lahko preučuje- mo z vidika zanesljivosti oddanega komentarja in jo merimo s preučevanjem vključenosti določenegaprostovoljcavnjegovovirtualnomrežoprijateljev(ZupančičinŽalik2019),preučevanjemštevilavklju-čenihprostovoljcev(Hakleyssodelavci2010)alisprimerjavorezultatovzuradnimipodatki(Senarante s sodelavci 2016). Omeniti je treba tudi negativne vidike sodelovanja javnosti pri preprečevanju posledic naravnih nesreč. Predvsem pri raziskavah, ki obravnavajo povečevanje odpornosti družbe na posledice narav­nihnesreč(Kuhlichessodelavci2011),velikokratzasledimoopozorila,dalahkoprostovoljcitudiškodijo ssvojimnekoordiniraniminnepremišljenimvključevanjemvreševalneakcijealispredstavitvijoposle­dic naravne nesreče samo na območjih, ki so znana osebam z dostopom do spleta oziroma so spletno pismene. Nenazadnje,nekaterilahkoškodijotudispošiljanjemoziromaprepošiljanjemnepreverjenih govoricalicelolaži(fakenews)(CrawfordinFinn2015;Bittner,MichelinTurk2016;Burns2018;Reuter in Kaufhold 2018; Haworth s sodelavci 2018). Nepreverjene govorice in laži se prek socialnih omrežij dokazanoširijovelikohitrejeindosežejoširšeobčinstvo,kotpravenovice(Vosoughi,RoyinAral2018). 3 Primerjalna analiza izbranih naravnih nesreč Predstavljamoizsledkeuporabeprostovoljnihgeografskihinformacijnaprimerihpoplavterorka­nov, ki tudi pogosto povzročajo poplave. Ocenili smo tudi izkušnje s potresi, saj se je pri potresu na Haitijuleta2010prvičpokazalazelovelikauporabnostprostovoljnihgeografskihinformacijzatakojš­nje usmerjanje državnih in mednarodnih humanitarnih organizacij pri odpravljanju posledic. 3.1 Poplave V svetu štejemo poplave med najpogostejše naravne nesreče, saj prizadenejo veliko število prebi­valcev in so odgovorne tudi za veliko žrtev. Med letoma 2013 in 2017 so poplave po nekaterih ocenah letnoprizadele10–12%svetovnegakopenskegaozemlja.Najpogostejšivzrokpoplavposvetusomočno deževjeinnalivi,sledijomonsunskepoplaveinpoplavezaraditropskihciklonov,nekajjihnastanetudi zaradi taljenja snega in ledu (Frantar 2015; 2016; 2017; 2018), izjemoma pa tudi zaradi porušitve jezov (Komac in Zorn 2016). Poplave so tudi v Sloveniji med najpogostejšimi naravnimi nesrečami, ki pov­zročajo ogromno materialne škode in občasno tudi človeške žrtve (Komac, Natek in Zorn 2008). Pravzaradipogostostipoplavsoseprostovoljnegeografskeinformaciježevečkratizkazalekotzelo uporabnezaspremljanjepotekanesrečeternaknadnoanalizoobsegapoplavinškode,kisojopovzro-čile.Vpregleduliterature,kijojenaredilHoritassodelavci(2013)inobravnavauporaboprostovoljnih geografskihinformacijprinaravnihnesrečah,jebilonajvečobjavpovezanihspožari,nadrugemmestu sobilepoplave,natretjemparazličnevrsteneviht,katerihposledicasolahkotudipoplave.Zahra,Imran in Ostermann (2018) so ugotovili, da je med sporočili na Twitterju, ki opisujejo naravne nesreče, naj­več tistih, ki se nanašajo na poplave, visokvodostaj in podobne posledice poplav, sledijo jim sporočila povezana z potresi. Kasnejši pregledi literature (Klonner s sodelavci 2016; Haworth s sodelavci 2018) so pokazali, da se veliko raziskav osredotoča na obdelavo prosto dostopnih brezplačnih kratkih tek­stovnih sporočil s socialnih omrežij (na primer Twitter in Facebook), kjer iščejo prostorske zgostitve sporočil,kinakazujejonaobsežnejšeposledicenesrečenadoločenemobmočju,alipazrazličnimiavto­matskimi postopki obdelave iščejo sporočila, ki se navezujejo na določeno naravno nesrečo. Vendar morajobitiraziskovalcipazljivi,sajprostorskazgostitevšenepomeninujnohujšihposledic;lahkopome­ni le, da je na tem območju več aktivnih prostovoljcev (Shelton s sodelavci 2014). Šele zadnjih nekaj letpolegsporočilpreučujejošefotografijesspletnihnaslovov,priloženektekstovnimsporočilom(Feng in Sester 2018). Na uporabnost prostovoljskih fotografij za naknadno oceno obsega poplave smo opo­zorili tudi že s slovenskim primerom poplav novembra 2012 (Triglav Čekada in Radovan 2013). Raziskave prosto dostopnih kratkih sporočil delajo raziskovalci brez eksplicitnega dovoljenja avtorjevbesedil,karutegnebitivprihodnostizaradizaostrovanjazakonodajespodročjavarstvaoseb­nih podatkov in avtorstva ostreje regulirano. Že pravica do pozabe iz evropske direktive GDPR ne bo več dovoljevala dolgoročnega hranjenja podatkov v arhivih socialnih omrežij (Ahmouda, Hochmair in Cvetojevic 2018). Tudi pisci tvitov se večinoma ne zavedajo, da lahko njihova sporočila nekdo nak­nadnouporabljašezadrugenamene,očemerbibilirajepredhodnoobveščeni(FieslerinProferes2018). Trenutnosoglavniizziviavtomatskeobdelavebesedilnihsporočilvrealnemčasunačiniskanjapra­vihinverodostojnihočividcev(naprimerzasporočilo»kletmijepoplavilo«),ločevanjetehodposrednih informatorjev (na primer sporočilo »moja teta je imela poplavljeno klet«) in izločanje večkrat prepo­slanih ali deljenih sporočil. Prave očividce lahko izluščimo s pomočjo preučevanja pomenske vsebine zapisanih besedil (Zahra, Imran in Ostermann 2018). Analiza vsebine sporočil očividcev lahko služi tudizaprepoznavanjeobsegapoplaveinodpravljanjaposledicnaravnenesrečenadoločenemobmoč­ju(Takahashi,TandocinCarmichael2015).AvtomatskaanalizabesedilnihsporočilsTwitterjainfotografij na primeru Pariza, Londona in Berlina, kjer so iskali zgostitve sporočil, da bi odkrili, kje prihaja do mestnihpoplavobhudihnalivih,jepokazala,dajemetodologijažetakonapredovala,dajobodovmestu Hannover v Nemčiji pričeli uporabljati kot komplementarno orodje za sledenje poplav (Feng in Sester 2018). Nekatere druge mestne uprave, kot so Doncaster v Veliki Britaniji ter Haag in Rotterdam na Nizozemskem,sožespoznalepraktičnouporabnostročnegapregledaprostovoljnihfotografijinvideo­posnetkov,zatojihuporabljajozasprotnoodločanjeotem,nakateroobmočjejeboljnujnoposlatiekipo za odpravljanje posledic poplav (Wehn in Evers 2015). Pri analizah besedilnih podatkov se raziskovalci zavedajo, da kratka sporočila velikokrat ne pred­stavljajoreprezentativnegavzorcavsehljudi,kisoudeleženivnaravninesreči(ReuterinKaufhold2018). Evropska študija Reuterja in Spielhoferja (2016) je pokazala, da podatke o naravnih nesrečah objavlja na različnih socialnih omrežjih 27% vprašanih. Med njimi je največ oseb v starostni skupini med 21 in 40 let ter več žensk kot moških. Največkrat objavljajo podatke o vremenskih razmerah ali opozori­lihinozaprtihcestah.Pogostejšesofotografije,redkejšipavideoposnetki.Omenitimoramo,dasoimeli v vzorcu sorazmerno majhen delež oseb starejših od 60 let (4%). Tudi med temi, ki objavljajo, jih veli­ko samo prepošilja že obstoječe podatke. Zato samo analiza sporočil na socialnih omrežjih v realnem časunemorepodatipopolnepokritostipoplavljenihobmočijinjomoramokombiniratizdrugimiobsto-ječimi viri spremljanja okolja. Prostovoljci lahko aktivno sodelujejo pri spremljanju poplav tudi v okviru že obstoječih spletnih orodij za spletno kartiranje, kot so OpenStreetMap, WikiMapia, Google Map Maker oziroma kasnejši Google My Maps. Omenimo tudi slovenski primer za zbiranje podatkov o visokih vodostajih, popla­vah in poplavnih karticah na Geopediji na zavihku Sporoči poplavo – Komisija za hidrografijo Zveze geografov Slovenije (Medmrežje 2). Vsem tem kartografskim orodjem je skupno, da lahko prostovolj­ci brez prevelikega truda dodajo nanj nov podatkovni sloj. Takšen sloj je v osnovi točkovni, kjer vsaka točkapredstavljaopisdogodka,dodanepasolahkošeslike,videoposnetkiinpovezavenarazličnasocial­na omrežja.Velika večina spletnih uporabnikov takšnekartografskeprikazeuporablja samoza iskanje informacij o trenutnem stanju, manjši del pa podatke tudi prispeva, zato vemo že vnaprej, da podatki niso popolni. Kakšen obseg poplave bomo kartirali na ta način, pa je zelo odvisno od tega, koliko ljudi za to obliko zbiranja podatkov sploh ve. Omenimoprimerzemljevidapoplav,kisozajelezveznodržavoQueenslandvAvstralijimeddecem­brom2010infebruarjem2011.IzdelalajojemedijskahišaAustralianBroadcastingCorporation,kiprek televizijskega,radijskegainspletnegakanalaobjavljavsakodnevnenoviceintorejznaposredovatinovi­ce do zelo širokega kroga potencialnih sodelujočih (Bittner, Michel in Turk 2016). Na podlagi programskega orodja Ushahidi (Medmrežje 3) so izdelali spletni kartografski vmesnik, na katerega so dodajali svoje novice o poplavi, uradna obvestila o poplavi, prostovoljne informacije s Twitterja (7% podatkov), Facebooka, Flickrja in Youtuba. Najbolj množični so bili ročni vnosi informacij, ki so jih prispevali anonimni prostovoljci. Skupno so na spletnem zemljevidu zbrali 1025 točkovnih informa­cij, od katerih so tri četrtine podatkov pred objavo preverili administratorji zemljevida. Ko so analiziralipodatke,sougotovili,dalahkogledenavsebinoštejejo70%objavmedobjave,kisojihpoda­li prostovoljci, vključeni v uradne ustanove, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic poplav (različne lokalne uprave in šole), le 30% pa laični posamezniki. Zaznali so tudi, da veliko podatkov na zemlje­viduniobjaviločividec,ampakposrednik.Bittner,MichelinTurk(2016)sicerzagovarjajotezo,daima včasu naravne nesreče informiranost javnosti večji pomen kot formalno avtorstvo, vendar kljub temu izpostavijo, da lahko zbiranje informacij iz drugih virov odpre množico avtorskih, moralnih in var-nostnih vprašanj, ki jih bo treba v prihodnje rešiti. NaprimeruorkanovIrmain Maria, kista shudimi poplavamiprizadelaFlorido(prvi5. septembra 2017 in drugi 18. do 20. septembra 2017), poglejmo, kako se zadnjih deset let organizirajo prostovoljci vokviruHumanitarianOpenStreetMapTeam(HOT),kiskrbizakartiranjenaravnihindrugihnesrečna OpenStreetMap žeodleta2010(Medmrežje4). Takojobpoplavi,orkanualidruginaravninesrečiHOT objavipozivzakartiranje posledicnesrečena svojispletni strani. Tam opredeli, nakatere vsebinenajse prostovoljciosredotočijo:samonapregledšeobstoječihstavb,samonaprevoznostcestalinapregledstavb in cest hkrati. Zabeležijo tudi, katera satelitska podatkovna podlaga je na voljo za prostovoljno kartira­nje. Približno dva meseca po naravni nesreči se prostovoljno kartiranje zaključi, naknadno pa podatke šepreverijo,daugotovijoalijebilocelotnoobmočjezadovoljivopokrito(Medmrežje5).Poslediceorka­naIrmasopredstavilitudinaspletnemzemljeviduGoogleMyMaps(Medmrežje6).Nazemljevidsododali geolociranezračnefotografijeposledic(poplave),uradnepotievakuacije,različnauradnaobvestilaonevar­nostihinsatelitskeortofotoposnetkeposebnihsnemanj,ločenepodnevih.NeprofitnaorganizacijaNational AllianceforPublicSafetyGIS(NAPSG)jepoorkanuIrmaizdelalašezemljevidsprostovoljnimifotografijami posledicorkana, in tone zgolj v ZDA, temvečna celotninjegovipoti (Clarke2017). Tretja možnost je preventivno spremljanje poplavne nevarnosti, torej aktivna vključenost prosto­voljcevvneposrednopreventivoinnadzorpoplavnalokalnihmestnihalidržavnihupravah,kiseukvarjajo z reševanjem. Prostovoljci sodelujejo s pomočjo namensko izdelanih spletnih orodij, ki jih nadzirajo državne uprave. Ta spletna orodja omogočajo dodajanje prostovoljnih opazovanj in istočasno zbira­nje podatkov iz samodejnih senzorjev. Orodja, ki omogočajo uporabo in prikaz rezultatov različnih vrst podatkov za isti namen, ki koristi tudi prostovoljcem, imenujejo prostovoljni observatoriji – citi­zen observatory (Grainger 2017). Nenazadnje naj bi prostovoljni observatoriji omogočali tudi večjo vključenostprostovoljcevvprocesspreminjanjapolitikzapreprečevanjenaravnihnesreč,karpaninujno, dasebouresničilo(WehninEvers2015;Horitassodelavci2016).Vnasprotjuodprejomenjenihoko­lij za spletno kartografijo, ko prostovoljci oddajajo le polstrukturirane informacije, pa v tem primeru prostovoljce obravnavamo kot »senzorje«, saj »oddajajo« vnaprej predpisane in pravilno strukturira­ne podatke. V slednjem primeru običajno sodelujejo priučeni (izbrani) prostovoljci, ki poznajo tematiko poročanja (na primer za spremljanje ravni vodotokov uporabimo podatke ljubiteljskih meteorologov).Pritemsenamkoličinapotencialnihprostovoljcevšezmanjša, vendarpadobimokako­vostnejše podatke. Takšne aplikacije imajo urejeno avtorstvo, saj prostovoljci med prvo prijavo v prostovoljski observatorij soglašajo z uporabo njihovih podatkov. Prvi primer prostovoljnega observatorija za spremljanje ravni vodotokov je spletno orodje Flood Citizen Observatory iz Brazilije (Degrossi s sodelavci 2014). To je spretna aplikacija, ki omogoča pro-stovoljcem vnašanje podatkov o višini vode na določenem merilnem mestu. Višino vode lahko določijo z odčitavanjem na obstoječih merilnih latah, z odčitavanjem z barvnega izrisa višine človeka v rečni strugi, ali pa z odčitavanjem z barvne lestvice, ki je naslikana na rob struge. Prostovoljec vnese vrednostivspletnoorodje,administratorspletnegaorodjajihpreveri,natopasopodatkinavoljotako prostovoljcem kot tudi ustanovam, ki skrbijo za zaščito pred poplavami. Drugi, kompleksnejši primer testnega prostovoljnega observatorija je spletno orodje WeSenseIt, ki so ga razvili na testnih primerih v Veliki Britaniji, Italiji in na Nizozemskem (Lanfranchi s sodelavci 2014). Prostovoljci, ki so jim razdelili posebej zanje izdelane enostavne merilne naprave za tempera-turo,zračnitlakinvišinovode,odčitkevnašajovnamenskospletnoorodje,kisamodejnozbirašepodatke iz mreže majhnih brezžičnih senzorjev, nameščenih na testnih vodotokih. Spletno orodje potem kom­binirapodatkeprostovoljcevinpodatkebrezžičnihsenzorjevtervrealnemčasuizdelaopozorilnitočkovni zemljevidnevarnostipoplav.Zemljevidjenavoljotakoprostovoljcemkotustanovi,kiseukvarjaspre­prečevanjem posledic poprav. Takšna spletna orodja naj bi igrala pomembno vlogo ne le pri zbiranju podatkovopoplavninevarnosti,temvečtudipripomirjanjujavnostiobnastopupoplave,splohčeoro­djenadzirajavnaustanova,kiseukvarjaspreprečevanjemposledicpoplav(Lanfranchissodelavci2014). Javnost večinoma verjame, da so podatki na spletnih straneh javnih ustanov bolj ažurni, točni in zane­sljivi (Reuter in Kaufhold 2018). 3.2 Potresi Močnejšipotresiimajovelikokratboljuničujočeposledicekotpoplave,takomaterialnekotpošte­vilučloveškihžrtev.Medletoma2014in2017jebiloposvetuletnomed39in58potresovzmagnitudo nad6,5,odkaterihjebilo30%do80%takšnih,kisozahtevalitudivečještevilosmrtnihžrtev(Jesenko 2015; 2016; 2017; 2018). V nasprotju od poplav nam pri potresih prostovoljci ne morejopomagati pri napovedovanjudogodkov.Pripotresihjeaktivnostprostovoljcevosredotočenazgoljnaopisovanjeposle­dic potresa. Te lahko preučujemo s pomočjo agregiranja obstoječih objav s socialnih omrežij, enako kot smo opisali na primeru poplav, ali pa prostovoljci sami dodajajo točke z opisom posledic potresa na že obstoječe ali nove spletne zemljevide. Pri spremljanju posledic potresov se je razvila še ena strategija spletnega prostovoljstva, in sicer, da podatke prispevajo oddaljeni prostovoljci, ki ne živijo v državi, v kateri se je dogodek zgodil, tem­večpomagajooddaleč(Albuquerquessodelavci2016).Takšniprostovoljcipomagajovokviruspletnega kartiranjatako,dauporabijoprostodostopnesatelitskeposnetkezakartiranjestanjapredinpopotresu. Prvi zelo uspešen primer takšnega sodelovanja je bil potres z magnitudo 7,0 na Haitiju 12. januar­ja2010(Zookssodelavci2010).Haitikotenaizmednajrevnejšihdržavnasvetunipredpotresomimela izdelanihustreznihdržavnihtopografskihkart,pravtakonibilazadovoljivokartirananaGoogleMaps aliOpenStreetMap.Zaradipotresajebilovelikoulicneprehodnih,zatoreševalcinisovedeli,kjesenaha-jajonajboljpomočipotrebniinkakoseprebitidonjih.Google,DigitalGlobeinGeoEyesovenemdnevu po nesreči poskrbeli za naročilo in obdelavo satelitskega posnetka z visoko ločljivostjo, ki so ga dali prosto na voljo vsem. Prostovoljni kartografi z vsega sveta so kartirali Haiti pred in po nesreči s pomočjo različnih spletnih kartografskih orodij. Omenimo OpenStreetMap, pri katerem je sodelo-valookoli500prostovoljcevscelegasveta(SodeninPalen2016).Istevsebinesokartiralitudinaplatformi Google Map Maker. Tretja skupina prostovoljcev je s pomočjo orodja Ushahidi izdelala pregledni zem­ljevid, na katerega je dodajala iz kreolščine v angleščino prevedena SMS- in MMS-sporočila. Posebej za ta namen so vzpostavili telefonsko številko, na katero so dobili od 1000 do 2000 besedilnih sporo-čilnadan,kijihjeprevajalookoli1000izseljencevizHaitija,živečihvKanadiinZDA(Mulderssodelavci 2016).Kervdržavizaradipotresamnogokjeinternetnapovezavanidelovala(alipajonibilo),soorga­niziraniprostovoljciposkrbeli,dajejavnaupravanaHaitijutepodatkezelohitrodobilatudinaprenosnih podatkovnih medijih (ključi USB) ali celo v obliki tiskanih zemljevidov. Zaradi prostovoljnih inicia­tivsolahkolokalneinmednarodnereševalneskupinevelikohitrejepomagaleterodstranjevaleposledice uničujočega potresa (Zook s sodelavci 2010). Kasnejše analize so sicer pokazale, da so se lokalni pre­bivalcičutiliizločene,sajsovsaspletnaorodjapodajalarezultatelevangleškemjezikuinnevdomačem jezikuHaitija.Nenazadnjesoimelioddaljeniprostovoljciboljšipreglednadrazmeramikotvečinadoma-činov, ki ni imela dostopa do interneta ali ni znala angleško (Zook s sodelavci 2010; Crawford in Finn 2015; Mulder s sodelavci 2016; Haworth s sodelavci 2018). Na opisanem primeru vidimo, kako se lahko s pomočjo različnih spletnih aplikacij hitro organi­zirajorazličneskupineprostovoljcev,kikartirajoistonesrečo.Natanačinselahkožetakomajhnaskupina prostovoljcevrazdelivmanjšeskupine,kiopravljajoistonalogozapripravoprikazovnarazličnihsple­tih zemljevidih. Tega so se zavedale lokalne prostovoljne ekipe v primeru potresa 22. februarja 2011 vChristchurchunaNoviZelandijizmagnitudo6,3,kisosemedsebojdogovorileinstrnilemočivizde­lavoenegasamegaspletnegazemljevida.Nanjemsoobjavljalipodatkeonajbližjihdelujočihtrgovinah, pitni vodi, straniščih, bankomatih, bencinskih črpalkah, nevarnostih in zaprtih cestah. Informacije so pridobivaliizrazličnihvirov:SMS,e-sporočil,Twiterjaindrugihsocialnihomrežij.Zemljevidjeteme­ljil na okolju Ushahidi, vzdrževali pa so ga prostovoljci. Zemljevid je deloval zgolj tri tedne, potem pa ga je zamenjal uradni zemljevid Uprave za varstvo pred naravnimi nesrečami (McDougall 2012). To seskladassplošnimprepričanjemjavnosti,damorajonadpodatkionaravnihnesrečahnaspletubdeti uradne ustanove (Reuter in Kaufhold 2018). Posledice potresa je vzporedno kartirala tudi mednarod­na skupnost OpenStreetMap (Medmrežje 7). Skupnost oddaljenih prostovoljcev je do potresov v Nepalu 25. aprila 2015 (magnituda 7,8) in 12. maja 2015 (magnituda 7,3) že tako narasla, da je pri izdelavi OpenStreetMap zemljevida Nepala sode­lovalovečkot8000prostovoljcev(SodeninPalen2016).Togrepripisatitudivelikemupovečanjuštevila vseh sodelujočih v OpenStreetMap med letoma 2010 in 2015, ko je na svetovni ravni naraslo z 200.000 na2,2milijona(Ahmouda,HochmairinCvetojevic2018).PopotresniOpenStreetMapzemljevidiNepala sobilitakohitroažurirani,dasojihmednarodniinlokalnikartografi,kisosodelovalipripripraviurad­nihzemljevidovzareševanje,prenašalivsvojaGIS-okoljavsakih30minut.Privzemalisojihkotnajbolj podrobno in najbolj ažurno kartografsko podlago, saj so bile državne kartografske podlage že zasta­rele(SodeninPalen2016).Ahmouda,HochmairinCvetojevic(2018)sonaknadnopreučiliprostorsko razporeditev prostovoljnih kartografov, glede na njihovo enoletno aktivnost pri posodabljanju ostalih vsebin na OpenStreetMap (pol leta pred in pol leta po dogodku). Ugotovili so, da so bili v enem mese-cu po potresu najbolj aktivni lokalni prostovoljci, ki so predstavljali 55% vseh sodelujočih, oddaljeni pa45%.Dvamesecapodogodkusejeskupnideležudeležencevgledenašteviloizpopotresnegaobdob­ja zmanjšalna30%, od tehje bilo 15%lokalnih in 85%oddaljenihprostovoljcev. Po štirihmesecih so pretežnoostalilešeoddaljeniprostovoljciinšetisopredstavljalile11%vsehprostovoljcev,kisosode­lovaliobsamempotresu.Ugotoviliso,dasolokalniprostovoljcivelikoboljaktivnivčasupotresainkmalu po njem, oddaljeni pa sodelujejo veliko dlje. Enako analizo so naredili za potres 24. avgusta 2016 v osrednji Italiji (magnituda 6,2). Tudi tu se jeskupnoštevilokartografovOpenStreetMapmočnopovečalovobdobjudvehmesecevpopotresu,ven­darsobilivseskoziboljaktivnioddaljeniprostovoljci. Tisovnajboljaktivnifazipredstavljali87%vseh udeležencev. Med temijebila velika večina takih, ki so bili že predhodno in tudi kasneje zelo vključe­ni v kartiranje različnih delov sveta. Torej so se aktivirali bolj izkušeni prostovoljci. V primeru Nepala sejeaktiviralotudivelikonovihlokalnihprostovoljcev,kipopotresuvNepalunaOpenStreetMapniso več sodelovali. VzporednozOpenStreetMapsolokalniprostovoljcivNepaluobpotresuvzpostavilišespletnizem­ljevid QuakeMap, ki je temeljil na okolju Ushahidi, vanj pa so dodajali preverjena besedilna sporočila in sporočila, pridobljena prek prav za ta namen vzpostavljene telefonske številke. Na ta zemljevid so polegpodatkovoposledicahpotresadodajalitudipodatkeopotrebahpreživelihnadoločenemobmoč­ju (Mulder s sodelavci 2016). Ker je sodelovalo največ prostovoljcev iz glavnega mesta Katmandu, bi obpregledurezultatovtegazemljevidalahkohitrosklepali,dadrugeregijeNepalanisobiletakomočno prizadete. Ta neenakost bi lahko vodila do neenakomerno dodeljene humanitarne pomoči, vendar so uradne lokalne ustanove za odpravljanje posledic naravne nesreče to preprečile s poudarjenim širje­njem podatkov o potrebah prizadetih tudi v drugih regijah. Potres z magnitudo 7,1, ki se je zgodil 19. septembra 2018 v Mehiki, je močno prizadel tudi vele­mesto Ciudad de México. V Mehiki so se organizirale različne skupine prostovoljcev, ki so na različne načinekartiraleposledicepotresapreko GoogleMyMaps, WikiMapiaindrugihprostodostopnihsple­tnih orodij (Tapia-McClung 2018). V Ciudad de Méxicu zasledimo iniciativo digitalnega medijskega podjetjaVerificado19S,kijezbiralopodatke250znanihprostovoljcevizrazličnihcivilnihiniciativkot tudi od anonimnih prostovoljcev (Funke 2017). Znani prostovoljci so na terenu preverjali vse podat­ke, ki so jih dobili od anonimnih prostovoljcev. Sprejemali so obvestila tako prek spletnih orodij, kot tudi prek prav za ta namen odprtega telefonskega klicnega centra. Zbirali so podatke o zemeljskih pla­zovih,puščanjuplina,podrtihalipoškodovanihstavbah,razpoložljivostizaklonišč,razpoložljivostipitne vode in hrane. Preverjene podatke so prikazali na interaktivnem zemljevidu. Funke (2017) omenja, da je bila prav preverba podatkov ključna, saj je po socialnih medijih krožilo veliko nepreverjenih govo­ric, od tega, kateri most se bo ravnokar podrl, do fantomskih rešenih otrok, katerih identitete oziroma njihovega obstoja kasneje nikoli niso odkrili. Tapia-McClung (2018) še izpostavlja, da se je pojavilo preveč prostovoljnih spletnih zemljevidov, zato si moral za pridobivanje popolne informacije o nevar­nostih ali prehodnosti določenega dela mesta kombinirati več spletnih zemljevidov. Prav tako omenja izključenostpotencialnihuporabnikovaliprostovoljcev,kisoživelinaobmočjih,kjersobilivečdnizapo­redomabrezelektričneenergije.Grezopetzaprimerdigitalneizključenosti,kigakotvelikproblemupo­rabe prostovoljnih geografskih informacij v časuvelikih nesreč omenjažeHaworth s sodelavci(2018). 4 Sklep Naprimeruuporaberazličnihtipovprostovoljnihgeografskihinformacijobvečjihpoplavah,orka­nihinpotresihvzadnjemdesetletjusmovideli,daseobpojavunaravnenesrečevednoangažirajorazlične skupinespletnih prostovoljcev,kiželijoinformacijeoposledicah nesrečečimprej posredovatičimšir­šemu krogu ljudi. Poleg lokalnih prostovoljcev se je razvila tudi zelo močna skupnost oddaljenih prostovoljcev, ki pričnejo kartirati območje nesreče zgolj na podlagi razpoložljivih prosto dostopnih satelitskih posnetkov. Ob povečanju števila prostovoljcev se je povečalo tudi število prosto dostopnih spletnihorodij,spomočjokaterihlahkonaenostavennačinkartiramonaravnenesreče.Kotsmovide­li na primeru potresa v Mehiki leta 2018, se lahko prostovoljne iniciative preveč razdrobijo na različna spletnaorodjainzatovsehinformacijnemoremodobitinaenemmestutudinaobmočjuzvelikokon­centracijo digitalnih prostovoljcev, kjer bi pričakovali dobro pokritost (Tapia-McClung 2018). Na podeželskihobmočjih,kjerjedigitalnihprostovoljcevmanj,oziromaimajooddaljeniprostovoljciobču­tek,dakartiranjetehdelovnitakopomembno,padobimošeboljpomanjkljivosliko.Zunanjiopazovalec lahkonapodlagiteganapačnosklepa,dajemestnoobmočjeboljprizadetokotpodeželje(Mulderssode­lavci 2016). Oddaljeni prostovoljci, ki uporabljajo satelitske posnetke, so lahko v veliko primerih tudi boljeobveščeniopotekunaravnenesrečekotdomačini,sajsotiševednolahkoizključeniizpodatkovnega toka prejemanja najbolj ključnih informacij za reševanje sebe in svoje lastnine. Ne vedo, kje se naha­jajo različna spletna orodja in kako se jih uporablja, kako jih lahko kombiniramo, ne znajo angleško, nimajoelektrikealipasplohnisospletnopismeni.Zatolokalneustanove,kivzpostavljajodomačasplet­naorodjazakartiranjenaravnenesrečespomočjoprostovoljnihgeografskihinformacij,šedanesvečinoma vzpostavijo klicni center za pridobivanje informacij, da preprečijo digitalno izključenost velike večine prizadetih v nesreči. Ker pa se znajo predvsem oddaljeni prostovoljci v veliko primerih hitreje organizirati kot uradne ustanovezaodpravljanjeposledicnesreče,soprostovoljnegeografskeinformacijedobrodošelhiterdoda­ten vir podatkov, ki pa ni popoln. Javnost tudi še vedno bolj verjame uradnim podatkom, za katere predvidevajo, da so preverjeni, kot prostovoljno pridobljenim podatkom, med katerimi so lahko tudi nepreverjene informacije (Reuter in Kaufhold 2018; Haworth s sodelavci 2018). Hitre in nepopolne prostovoljne geografske informacije moramo zato kombinirati s počasnimi in preverjenimi uradnimi podatki (Albuquerque s sodelavci 2016). Ker javnost pričakuje, da bodo uradne ustanove v času nara­vnenesrečebdelenadvsebinosocialnihmedijev,dasevnjihnebodopojavilenapačnealilažnenovice (Reuter in Kaufhold 2018), bo treba v prihodnosti več delati na koordiniranem sodelovanju med pro-stovoljnimi iniciativami in uradnimi ustanovami med naravno nesrečo in ne zgolj po njej. Tenapotkejesmiselnoupoštevatitudiprivzpostavljanjuprihodnjihprostovoljnihiniciativzasprem­ljanje naravnih nesreč pri nas. V kolikor bomo geografsko pismene prostovoljce razdrobili na več vzporednih akcij zbiranja prostovoljnih geografskih informacij, bo končni uspeh bolj skromen ali pa celo preveč odvisen od tujih oddaljenih prostovoljcev, ki ne poznajo naših lokalnih značilnosti. Zahvala: Raziskava je bila opravljena v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta L2-1826, ki ga sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnostRepublike Slovenije,Geodetska uprava Republike Slovenija in Ministrstvo za obrambo. 5 Viri in literatura Ahmouda,A.,Hochmair,H.H.,Cvetojevic,S.2018:AnalyzingtheeffectofearthquakesonOpenStreetMap contribution patterns and tweeting activities. Geo-spatial Information Science 21-3. DOI: https://doi.org/10.1080/10095020.2018.148666 Albuquerque, J. P., Eckle, M., Herfort, B., Zipf, A. 2016: Crowdsourcing geographic information for disaster management and improving urban resilience: an overview of recent developments and lessons learned. European Handbook of Crowdsourced Geographic Information. London. DOI: https:// doi.org/10.5334/bax.w Bittner, C. 2016: Diversity in volunteered geographic information: comparing OpenStreetMap and Wikimapia in Jerusalem. GeoJournal 82-5. DOI: https:// doi.org/10.1007/s10708-016-9721-3 Bittner, C., Michel, B., Turk, C. 2016: Turning the spotlight on the crowd: examining the participatory ethicsandpracticesofcrisismapping.ACME:AnInternationalJournalforCriticalGeographies15-1. Božič,L.2019.Januarskoštetjevodnihptic(IWC).Medmrežje:http://ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/ monitoringi/iwc (22.5.2019). Burns, R. 2018: Datafying disaster: Institutional framings of data production following superstorm Sandy. Annals of the American Association of Geographers 108-2. DOI: https://doi.org/10.1080/ 24694452.2017.1402673 Clarke, K. 2017: Mapping Photos of Hurricane Maria. Medmrežje: http://googlemapsmania.blog­spot.com/2017/09/mapping-photos-of-hurricane-maria.html (22.5.2019). Crawford, K., Finn, M. 2015: The limits of crisis data: analytical and ethical challenges of using social and mobile data to understand disasters. GeoJournal 80-4. DOI: https://doi.org/10.1007/s10708­014-9597-z  Degrossi, L. C., Albuquerque, J. P., Fava, M. C., Mendiondo, E. M. 2014: Flood citizen observatory: Acrowdsourcing-basedapproachforfloodriskmanagementinBrazil.26thInternationalConference on Software Engineering and Knowledge Engineering. Vancouver. Feng,Y.,Sester,M.2018:Extractionofpluvialfloodrelevantvolunteeredgeographicinformation(VGI) by deep learning from user generated texts and photos. ISPRS International Journal of Geo-Information 7-2. DOI: https://doi.org/10.3390/ijgi7020039 Fiesler,C.,Proferes,N.2018:»Participant«perceptionsofTwitterresearchethics.SocialMedia+Society 4-1. DOI: https://doi.org/10.1177/2056305118763366 Frantar, P. 2015: Poplave po svetu leta 2014. Ujma 29. Frantar, P. 2016: Poplave po svetu leta 2015. Ujma 30. Frantar, P. 2017: Poplave po svetu leta 2016. Ujma 31. Frantar, P. 2018: Poplave po svetu leta 2017. Ujma 32. Fritz,S.,See,L.,Perger,C.,McCallum,I.,Schill,C.,Schepaschenko,D.,Duarauer,M.,Karner,M.,Dresel, C., Laso-Bayas, J.-C., Lesiv, M., Moorthy, I., Salk, C. F., Danylo, O., Stun, T., Albrecht, F., You, L., Kraxner, F., Obersteiner, M. 2017: A global dataset of crowdsourced land cover and land use refe­rence data. Scientific Data 4. DOI: http://dx.doi.org/10.1038/sdata.2017.75 Fritz, S., See, L., Brovelli, M. 2017: Motivating and sustaining participation in VGI. Mapping and the Citizen Sensors. London. DOI: https://doi.org/10.5334/bbf.e Funke, D. 2017: After Mexico Citys earthquake this site is crowdsourcing to map emergency resour­ces. Poynter. Medmrežje: https://www.poynter.org/tech-tools/2017/after-mexico-city% C2%92s-earthquake-this-site-is-crowdsourcing-to-map-emergency-resources/ (22.5.2019). Goodchild, M. 2007: Citizens as sensors: the world of volunteered geography. GeoJournal 69-4. DOI: https://doi.org/10.1007/s10708-007-9111-y Grainger,A.2017:Citizenobservatoriesandnewearthobservationscience.RemoteSensing9-2.DOI: https://doi.org/10.3390/rs9020153 Hakley, M., Basiouka, S., Antoniou, V., Ather, A. 2010: How many volunteers does it take to map an areawell?ThevalidityofLinus’lawtoVolunteeredGeographicInformation.TheCartographicJournal 47-4. DOI: https://doi.org/10.1179/000870410X12911304958827 Haworth, B., Bruce, E., Whittaker, J., Read, R. 2018: The good, the bad, and the uncertain: contribu­tions of volunteered geographic information to community disaster resilience. Frontiers in Earth Science 6. DOI: https://doi.org/10.3389/feart.2018.00183 Horita, F. E. A., Degrossi, L. C., Assis, L. F. F. G., Zipf, A., Albuquerque, J. P. 2013: The use of volun­teeredgeographicinformationandcrowdsourcingindisastermanagement:Asystematicliterature review. Proceedings of the Nineteenth Americas Conference on Information Systems. Chicago. Horita, F. E. A., Albuquergue, J. P., Marchezini, V., Mendiondo, E. M. 2016: Bridging the gap between decision-makingandemergingbigdatasources:Anapplicationofmodel-basedframeworktodisa­stermanagementinBrazil.DecisionSupportSystems.DOI:https://doi.org710.1016/j.dss.2017.03.001 Hozjan, K. 2015: Vpliv podnebnih sprememb na naravne nesreče na območju Slovenije. Revija za geo­grafijo 10-1. Jesenko, T. 2015: Najmočnejši potresi po svetu leta 2014. Ujma 29. Jesenko, T. 2016: Najmočnejši potresi po svetu leta 2015. Ujma 30. Jesenko, T. 2017: Najmočnejši potresi po svetu leta 2016. Ujma 31. Jesenko, T. 2018: Najmočnejši potresi po svetu leta 2017. Ujma 32. Klonner,C.,Marx,S.,Uson,T.,PrortodeAlbuquerque,J.,Höfle,B.2016:Volunteeredgeographicinfor­mationinnaturalhazardanalysis:asystematicliteraturereviewofcurrentapproacheswithafocus on preparedness and mitigation. ISPRS International Journal of Geo-Information 5-7. DOI: https://doi.org/10.3390/ijgi5070103 Komac,B.,Natek,K.,Zorn,M.2008:GeografskividikipoplavvSloveniji.GeografijaSlovenije20.Ljubljana. Komac,B.2009:Socialmemoryandgeographicalmemoryofnaturaldisasters.ActageographicaSlovenica 49-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49107 Komac, B., Zorn, M. 2016: Naravne in umetne pregrade ter z njimi povezani hidro-geomorfni proce­si. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88204 Kuhlicke,C.,Steinführer,A.,Begg,C.,BianchizzaC.,Bründl,M.,Buchecker,M.,DeMarchi,B.,DiMasso Tarditti, M., Höppner, C., Komac, B., Lemkow, L., Luther, J., McCarthy, S., Pellizzoni, L., Renn, O., Scolobig,A.,Supramaniam,M.,Tapsell,S.,Wachinger,G.,Walker,G.,Whittle,R.,Zorn,M.,Faulkner, H. 2011: Perspectives on social capacity building for natural hazards: Outlining an emerging field of research and practice in Europe. Environmental Science and Policy 14-7. DOI: https://doi.org/ 10.1016/j.envsci.2011.05.001 Lanfranchi,V.,Ireson,N.,Wehn,U.,Wrigley,S.N.,Ciravegna,F.2014:Citizens’observatoriesforsitua-tionawarenessinflooding.Proceedingsofthe11thInternationalISCRAMConference.Medmrežje: http://eprints.whiterose.ac.uk/116349/1/iscram2014.pdf (22.5.2019). McDougall,K.2012:Anassessmentofthecontributionofvolunteeredgeographicinformationduring recent natural disaters. Spatially Enabling Government, Industry and Citizens: Research and Development Perspectives. Needham. Medmrežje 1: https://www.zooniverse.org/ (30.5.2019). Medmrežje 2: http://geopedia.si/#T3613_x499072_y112072_s9_b4 (30.5.2019). Medmrežje 3: https://crowdmap.com/mhi (30.5.2019). Medmrežje 4: https://www.hotosm.org/ (30.5.2019). Medmrežje 5: https://wiki.openstreetmap.org/wiki/2017_Hurricanes_Irma_and_Maria (30.5.2019). Medmrežje 6: https://google.org/crisismap/2017-irma (30.5.2019). Medmrežje 7: https://wiki.openstreetmap.org/wiki/2011_Christchurch_earthquake (30.5.2019). Mooney,P.,Minghini,M.,Laakso,M.,Antoniuu,V.,Olteanu-Raimond,A.-M.,Skopeliti,A.2016:Towards a protocol for the collection of VGI Vector data. ISPRS International Journal of Geo-Information 5-11. DOI: https://doi.org/10.3390/ijgi5110217 Mulder, F., Ferguson, J., Groenewegen, P., Boersma, K., Wolbers, J. 2016: Questioning big data: Crowdsourcingcrisis data towards and inclusivehumanitarian response.BigData & Society.DOI: https://doi.org/10.1177/2053951716662054 Olteanu-Raimond, A.-M., Laakso, M., Antoniou, V, Forte, C. C., Fonseca, A., Grus, M., Harding, J. Kellenberger, T., Minghini, M., Skopeliti, A. 2017: VGI in national mapping agencies: Experiences andrecommendations.MappingandtheCitizenSensors.London.DOI:https://doi.org/10.5334/bbf.m Orožen Adamič, M. 2005: Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik 52-1. Reuter, C., Kaufhold, M.-A. 2018: Fifteen years of social media in emergencies: A retrospective review andfuturedirectionsforcrisisInformatics. JournalofContingenciesandCrisisManagement26-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1468-5973.12196 Reuter, C., Spielhofer, T. 2016: Towards social resilience: A quantitative and qualitative survey on citi­zens’ perception of social media in emergencies in Europe. Technological Forecasting and Social Change 121. DOI: https://doi.org/10.1016/j.techfore.2016.07.038 See, L., Mooney, P., Foody, G., Basin, L., Comber, A., Estima, J., Fritz, S., Kerle, N., Jiang, B., Laakso, M.,Liu,H.-Y.,Milčinski,G.,Nikšič,M.,Painho,M.,Podor,A.,Olteanu-Raimond,M.-A.,Rutzinger, M.2016:Crowdsourcing,citizenscienceorvolunteeredgeographicinformation?TheCurrentstate ofcrowdsourced.ISPRSInternationalJournalofGeo-Information5-5.DOI:https://doi.org/10.3390/ ijgi5050055 Senaratne, H., Mobasheri, A., Ali, A. L., Capineri, C., Haklay, M. 2016: A review of volunteered geo­graphicinformationqualityassessmentmethods.InternationalJournalofGeographicalInformation Science 31-1. DOI: https:// doi.org/10.1080/13658816.2016.1189556 Shelton, T., Poortuis, A., Graham, M., Zook, M. 2014: Mapping the data shadows of Hurricane Sandy: Uncovering the sociospatial dimensions of ‘big data’. Geoforum 52. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.geoforum.2014.01.006 Soden, R., Palen, L. 2016: Infrastructure in the wild: What mapping in post-earthquake Nepal reveals about infrastructural emergence. Proceedings of the 2016 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems. DOI: https:// doi.org/10.1145/2858036.2858545 Sui, D., Delyser, D. 2013: Crossing the qualitative-quantitative chasm I: Hybrid geographies, the spa­tialturn,andvolunteeredgeographicinformation(VGI).ProgressinHumanGeography36-1.DOI. https://doi.org/10.1177/0309132510392164 Šumrada, R. 2013. Prostovoljno množično zajemanje prostorskih podatkov. Geodetski vestnik 57-4. DOI: https://doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2013.04.691-701 Vosoughi, S., Roy, D., Aral, S. 2018: The spread of true and false news online. Science 359-6380. DOI: https://doi.org/10.1126/science.aap9559 Wehn, U., Evers, J. 2015: The social potential of ICT-enabled citizen observatories to increase eParticipationinlocalfloodriskmanagement.TechnologyinSociety42.DOI:https://doi.org/10.1016/ j.techsoc.2015.05.002 Tapia-McClung, R. 2018: Volunteered geographic information, open data and citizen participation. InternationalConferenceonComputationalScienceandItsApplications.Cham.DOI:https://doi.org/ 10.1007/978-3-319-95171-3_56 Takahashi, B., Tandoc, E., Carmichael, C. 2015: Communicating on Twitter during a disaster: An ana­lysisoftweetsduringTyphoonHaiyaninthePhilippines.ComputersinHumanBehavior50.DOI: https://doi.org/10.1016/j.chb.2015.04.020 Touya, G., Antoniou, V., Christophe, S., Skopeliti, A. 2017: Production of topographic maps with VGI: Qualitymanagementandautomation.MappingandtheCitizenSensors.London.DOI:https://doi.org/ 10.5334/bbf.d Triglav Čekada, M., Lisec, A. 2019: Priložnosti uporabe prostovoljnih geografskih informacij v okvi­runacionalneprostorskepodatkovneinfrastrukture.Geodetskivestnik63-2.DOI:https://doi.org/ 10.15292/geodetski-vestnik.2019.02.199-212 Triglav Čekada, M., Radovan, D. 2013: Using volunteered geographical information to map the November 2012 floods in Slovenia. Natural Hazards and Earth System Sciences 13-11. DOI: https://doi.org/10.5194/nhess-13-2753-2013 Zahra,K.,Imran,M.,Ostermann,F.O.2018:UnderstandingeyewitnessreportsonTwitterduringdisa­sters. Proceedings of the 15th ISCRAM Conference. Medmrežje: https://mimran.me/papers/ Kiran_et_al_ISCRAM2018.pdf (30. 5. 2019). Zook,M.,Graham,M.,Shelton,T.,Gorman,S.2010:Volunteeredgeographicinformationandcrowd- sourcing disaster relief: A Case study of the Haitian Earthquake. World Medical and Health Policy 2-2. DOI: https://doi.org/10.2202/1948-4682.1069 Zorn, M., Komac, B. 2011: Damage caused by natural disasters in Slovenia and globally between 1995 and 2010. Acta geographica Slovenica 51-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS51101Zupančič,E.,Žalik,B.2019:DataTrustworthinessevaluationinmobilecrowdsensingsystemswithusers’ trust dispositions’ consideration. Sensors 19-6. DOI: https://doi.org/10.3390/s19061326 6 Summary: Comparison of the volunteered geographic information usageto monitor floods and earthquakes (translated by Mihaela Triglav Čekada) Since2007,researchershavebeenusingvolunteeredgeographicinformation(VGI)orcrowdsourcing to monitor various natural disasters. In this paper, we present an international practice of using such data for monitoring floods and earthquakes. Natural disasters are both extensive and violent natural phenomenathatcausematerialdamageaswellashumancasualties.InSlovenia,directdamagecaused by natural disasters is estimated to be between 0.6% and 3% of GDP per year, unless a disproportion­ate major disaster occurs (Zorn and Komac 2011). Worldwide, floods are among the most common naturaldisasters,andearthquakesareamongthemostdestructiveones.Between2013and2017,floods affected10–12%oftheworld’slandsurface.Heavyrains,monsoons,andtropicalcyclonesmostlycaused floods; some were caused by melting snow and ice (Frantar 2015 2016; 2017; 2018), and exceptional­ly due to dam failures (Komac and Zorn 2016). On the world scale, between 39 and 58 of the strongest earthquakes per year with 6.5 magnitude or more were observed during the same period, these earth­quakes also induced a higher number of fatalities (Jesenko 2015; 2016; 2017; 2018). The enormous potential of voluntary geographic information in natural disasters was first shown on the example of the 2010 Haiti earthquake, as volunteers made situation maps before and after the earthquakealmostovernight,thusfacilitatingcivilprotectionworkinsolvingandeliminatingthecon­sequences of the earthquake. Researchers often use voluntary geographic information to monitor the extent of natural dis-asters,andmuchlesstobepreparedortomitigatenaturaldisasterimpactintheaffectedareas(Horita et al. 2013; Haworth et al. 2018). In this way, they exploit the emotionally strong and short-lived social memoryof naturaldisasters (Komac2009). Duringthe eventitself,mostpeoplewant tohelp indifferentways;themore distantfrom the event weare,thefewerpeoplewillknowabouttheacci-dent andare willingto help(Triglav Čekada and Radovan2013). The more volunteers areinvolved, the more in detail we can describe the event, and the more errors will be automatically removed by other volunteers mapping the same area (Hakley et al. 2010; Mooney et al. 2016; Fritz, See and Brovelli 2017). Albuquergue et al. (2016) divides volunteer involvement in natural disasters in three groups: 1) Voluntary geographic information is considered only as an input source: short texts (tools for cre­atingshortblogssuchasTwitter),pictures,socialnetworkingvideosareasourceofbasicinformation, which needs to be processed before use. Professionals (researchers) carry out data processing and analysis. 2) Voluntarymapping:volunteerscomplementexistingonlinemaps(e.g.OpenStreetMap,WikiMapia, Google Map Maker or later Google My Map). They acquire data only based on new satellite imagery photointerpretation and often do not live in the local environment where the natural disaster has occurred and therefore do not possess local knowledge. 3) Volunteers are treated as sensors and analysts, as they share their observations, participate in the processing of data and the dissemination of results. In the case of floods, we describe the problem of dealing with VGI only as an input source. Often only short text messages (for example Twitter) do not show a representative sample of people involved in a natural disaster; data is used by researchers without the explicit authorization of authors, which will cause more problems in the future. Only eyewitnesses can be treated as reliable sources, so they shouldbeidentifiedinavastmajorityoftheforwardedtexts.Nevertheless,themethodologiesformon­itoringtextmessagingandrelatedphotographshavealreadybeendevelopedtotheextentthattheycan be used in Hanover in Germany as a complementary flood tracking tool (Feng and Sester 2018). Voluntarymappingusingopen-sourcewebmappingapplicationsisusedbothforfloodsandearth­quakes; its advantage, and simultaneously, the disadvantage is that remote mapping can be performed by remote volunteers who are not directly affected by the natural disaster. They do not possess local knowledge or know the local language, which makes the result less useful for the locals (an example oftheHaitianearthquake).Inaddition,suchremotevolunteerscanmapmorepreciselyinterestingareas (e.g. urban area), which are not necessarily the most affected areas in an accident, as it happened in the case of the 2015 earthquake in Nepal (Mulder et al. 2016). The advantage of remote volunteers is that they can very quickly produce a new map because they do not deal with the direct consequences of a disaster, so their maps can present changes in an area faster than the official maps. The diverse possibilities of participating in volunteer map creation initiatives from OpenStreetMap to Google My Mapandothercustom-designedapplicationsforanindividualnaturaldisaster,unfortunately,fragment the population of volunteers eager to map, and therefore the information presented in one mapping application is not complete. Therefore, a person in the affected area has to know which maps repre­sent which details and how to combine them to get the full picture; this case still happened in the 2018 earthquake in Mexico (Tapia-McClung 2018). Thus, VGI is not only an advantage but also allows the digital exclusion of online illiterates or those without access to electricity or the internet, as those can-notobtain all the information needed although they are known to the external observers (Haworth et al. 2018). In addition, a large number of unverified information is circulated on the internet, which in the event of natural disasters can not only initiate the rescue of non-existent persons but also causes unnecessarypanicamongothers.Thatiswhy,despitetheexistenceoffree-accessapplicationsforonline mapping,localorganizationsintheeventofnaturaldisastersstillorganizetheirownonlinetools,which include a dedicated call centre, where the locals communicate the consequences of a disaster, as this gives them information that is more complete and prevents the digital exclusion. Such initiatives usu­ally also verify the majority of information obtained before they publish them online. The third possibility of using VGI are citizens’ observatories when volunteers are treated as sen­sors and analysts, but they are at the moment only relatively sparsely used. In the paper, we presented twoexamplesofacitizenobservatoryformonitoringwaterrisingasameansoffloodprevention(Degrossi et al. 2014; Lanfranchi et al. 2014). Though such tools should enable better involvement of volunteers intheprocessoflocalspatialmanagementpolicychanges,thishasnotyethappened(Horitaetal.2016). However, since remote volunteers can in many cases be able to organize themselves more quickly than official institutions to deal with the consequences of the disaster, VGI is a welcome and fast addi­tionaldatasource,thoughnotperfect.QuickandincompleteVGIshouldtherefore,becombinedwith slow and verified official data (Albuquere et al. 2018). The general public also expects that during an ongoingnaturaldisasterofficialinstitutionswillmonitorthecontentonsocialmedia,sothatfalsenews will not appear in them (Reuter and Kaufhold 2018). Therefore, in the future it will be necessary to work more on coordinated cooperation between voluntary initiatives and official institutions. SLOVENSKI EKSONIMI V SOSEDSTVU SLOVENIJE AVTORJA dr. Drago Perko ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago@zrc-sazu.si dr. Drago Kladnik ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija drago.kladnik@zrc-sazu.si DOI: 10.3986/GV91208 UDK: 811.163.6’373.21(4) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije Število slovenskih eksonimov po svetu se zmanjšuje z oddaljenostjo od Slovenije, zato naj bi bilo njihovo število največje prav v bližnjih državah Slovenije. Na podlagi primerjalne analize zajetih zemljepisnih imen iz vseh pomembnejših atlasov sveta v sloven-skem jezikusmo pripravili dve preglednici slovenskih eksonimov. Obsežnejša preglednica ima 5038 imen, bolj zgoščena pa 3819 imen. Vsak eksonim ima 35 vsebinskih rubrik. VanalizislovenskiheksonimovvsosedstvuSlovenije,kivključuje9bližnjihdržav(Italija,Avstrija,Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija), smo upoštevali 279 zemljepisnihimen.Medpomenskitipieksonimovsonajboljpogostekopenskereliefneoblike(27,6%),med tipi slovenjenja pa eksonimi s popolnoma prevedenimi imeni (38,0%). Med izvirnimi jeziki eksonimov prevladujeta italijanščina (46,2%) in nemščina (30,8%). Najbolj pogosti slovenski eksonimi iz sosedstva Slovenije v slovenskih besedilih (poleg imen držav) so: Rim za Roma, Benetke za Venezia, Dunaj za Wien in Budimpešta za Budapest. KLJUČNE BESEDE zemljepisno ime, endonim, eksonim, slovenščina, slovenjenje, Italija, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija ABSTRACT Slovenian exonyms in Slovenia’s neighborhood ThenumberofSlovenianexonymsaroundtheworlddecreaseswithdistancefromSlovenia,sotheirnum­ber is supposed to be the highest in Slovenian neighboring countries. BasedonacomparativeanalysisofgeographicalnamesfromallimportantworldatlasesinSlovenianlan­guage we prepared two spreadsheets of Slovenian exonyms. Extensive spreadsheet has 5038 names and concise spreadsheet 3819 names. Each exonym has 35 thematic sections. IntheanalysisofSlovenianexonymsinSlovenia’sneighborhood,whichincludes9nearbycountries(Italy, Austria,Hungary,Croatia,BosniaandHerzegovina,Montenegro,Serbia,KosovoandNorthMacedonia), we considered 279 geographical names. Land relief forms (27.6%) are the most numerous semantic type ofexonymsandcompletelytranslatednames(38.0%)arethemostnumerousslovenizationtypeofexonyms. Among the original languages of exonyms Italian (46.2%) and German (30.8%) prevail. The most com­monly used Slovenian exonyms from Slovenia’s neighborhood in the Slovenian texts (besides the names of the countries) are: Rim ‘Rome’, Benetke ‘Venice’, Dunaj ‘Vienna’ and Budimpešta ‘Budapest’. KEY WORDS geographical name, endonym, exonym, Slovenian, slovenization, Italy, Austria, Hungary, Yugoslavia Uredništvo je prispevek prejelo 18. septembra 2019. 1 Uvod Število slovenskih eksonimov se zmanjšuje z oddaljevanjem od Slovenije (Perko in Kladnik 2017). Povprečna gostota slovenskih eksonimov na milijon km2 je v štirih slovenskih sosedah 522, na obrav­navanem območju (Italija, Avstrija, Madžarska in nekdanje republike Jugoslavije) 391, v Evropi 103, Aziji 18, Afriki 14, Severni Ameriki 8, Južni Ameriki 5 in Srednji Ameriki 4 (Perko in Kladnik 2017). Eksonimiskupajzendonimispadajokzemljepisnimimenom,skaterimisenajvečukvarjajojezi­koslovci in zemljepisci. Zemljepisno ime ali toponim (grško tópos ‘kraj’ in ónyma, narečna različica od ónoma ‘ime’) je lastno ime zemljepisnega pojava. Endonim (grško éndon ‘znotraj’) je zemljepi­snoimenekegapojavavenemodjezikov,kisegovorijonaozemljutegapojava, eksonim (grškoékso ‘zunaj’)paje zemljepisnoimenekegapojavavenemodjezikov,kisenegovorijonaozemljutegapoja­vainserazlikujeodendonimategapojava(Kadmon2000;Perko,JordaninKomac2017). Poenostav­ljenorečenojeendonimdomače,izvirnoimezemljepisnegapojava,eksonimpatujeimeistegapojava (Kladnik 2009). Slovenski endonimi so slovenska zemljepisna imena znotraj slovenskega etničnega ozemlja, slo­venskieksonimipaslovenskazemljepisnaimenazvsehostalihozemelj,česerazlikujejoodendonimov nanjih. ZatostadenimoslovenskizemljepisniimeniTržičinVidemzamestizitalijanskimaimenoma MonfalconeinUdineslovenskaeksonima,sajstaobezunajslovenskeganarodnostnegaozemlja,slovenski zemljepisni imeni Trst in Gorica za mesti z italijanskima imenoma Trieste in Gorizia pa sta slovenska endonima, saj sta obe znotraj slovenskega narodnostnega ozemlja. Ker gre za dvojezično ozemlje, sta tako slovenski kot italijanski imeni enakovredna endonima. Med slovenske eksonime v ožjem pomenu spadajo le slovenska zemljepisna imena, ki se povsem razlikujejoodizvirnihendonimov,naprimerNemčijazaDeutschland,vširšempomenupatudiposlo­venjena in prevedena zemljepisna imena (Pariz za Paris in Bavarski gozd za Bayerischer Wald). Problematikazemljepisnihimenjezeloširoka.ZgoščenosmojopovzelivzadnjihštevilkahGeografskega vestnika (Kladnik in Perko 2017; 2018; 2019). 2 Metodologija Zemljepisna imena smo zajeli iz 14 slovenskih atlasov sveta, med katerimi je tudi Cigaletov Atlant (1869–1877), prvi atlas sveta v slovenskem jeziku (Urbanc s sodelavci 2006; Kladnik s sodelavci 2006), pa tudi iz nekaterih pomembnejših leksikonov, na primer Velikega splošnega leksikona iz let 1997 in 1998, in Slovenskega pravopisa iz leta 2001. Na podlagi primerjalne analize zajetih imen smo pripravili dve preglednici slovenskih eksonimov. Obsežnejšavsebuje5038imen,boljzgoščenazboljuvejavljenimieksonimipa3819imen(Kladnikssode­lavci 2013). Vsak eksonim ima 35 vsebinskih rubrik: • 1 imenovalnik slovenskega eksonima, • 2 rodilnik slovenskega eksonima, • 3 pridevniška oblika slovenskega eksonima, • 4 izvirno zemljepisno ime (endonim), • 5 jezik izvirnega zemljepisnega imena, • 6 lega eksonima (celina, ocean), • 7 lega eksonima (država, morje), • 8 pomenski tip eksonima, • 9 zemljepisna širina eksonima, • 10 zemljepisna dolžina eksonima, • 11 stopnja slovenjenja eksonima, • 12 status eksonima glede na standardizacijo, Preglednica 1: Seznam slovenskih eksonimov v sosedstvu Slovenije. eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 1 Abruci Abruzzi italijanski naravna pokrajina F Italija 42° 12' S 13° 44' V 2 Abruci Abruzzo italijanski upravna enota I Italija 42° 12' S 13° 44' V 3 Abruški Apenin Appennino Abruzzese italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 42° 12' S 13° 44' V 4 Adiža Adige/Etsch italijanski/nemški kopenski hidronim I Italija 45° 10' S 12° 20' V 5 Allgäujske Alpe Allgäuer Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Nemčija/Avstrija 47° 19' S 10° 21' V 6 Ancij Antium latinski zgodovinsko naselje I Italija 41° 27' S 12° 38' V 7 Aniža Enns nemški kopenski hidronim K Avstrija 48° 14' S 14° 31' V 8 Apenini Appennini italijanski kopenska reliefna oblika F Italija 42° 29' S 13° 11' V 9 Apeninski polotok Penisola Italiana italijanski obalna reliefna oblika L Italija 42° 27' S 13° 13' V 10 Apuanske Alpe Alpi Apuane italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 44° 07' S 10° 13' V 11 Apulija Puglia italijanski upravna enota G Italija 40° 48' S 17° 06' V 12 Attersko jezero Attersee nemški kopenski hidronim J Avstrija 47° 53' S 13° 33' V 13 Aventin Aventino/Aventinus italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 53' S 12° 29' V 14 Avstrija Österreich nemški država L Avstrija 47° 31' S 14° 33' V 15 Bačka Bačka/Bácska srbski/madžarski naravna pokrajina C Srbija/Madžarska 45° 54' S 19° 27' V 16 Bakonjski gozd Bakony/Bakonyerdő madžarski kopenska reliefna oblika J Madžarska 47° 02' S 17° 41' V 17 Balkan Stara Planina/Balkan srbski/bolgarski kopenska reliefna oblika C Bolgarija/Srbija 42° 46' S 24° 38' V 18 Banjaluka Banja Luka bošnjaški/srbski/hrvaški naselje L Bosna in Hercegovina 44° 46' S 17° 12' V 19 Baranja Baranja/Baranya hrvaški/madžarski naravna pokrajina C Hrvaška/Madžarska 45° 58' S 18° 11' V 20 Bavarske Alpe Bayerische Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Nemčija/Avstrija 47° 36' S 11° 52' V 21 Bazilikata Basilicata italijanski naravna pokrajina F Italija 40° 39' S 15° 58' V 22 Bazilikata Basilicata italijanski upravna enota F Italija 40° 39' S 15° 58' V 23 Bela Möll nemški kopenski hidronim L Avstrija 46° 50' S 13° 23' V 24 Beli Drim Drini i Bardhë/Beli Drim albanski/srbski kopenski hidronim C Kosovo/Albanija 42° 06' S 20° 24' V 25 Beljak Villach nemški naselje L Avstrija 46° 37' S 13° 51' V 26 Belo jezero Weißensee nemški kopenski hidronim J Avstrija 46° 42' S 13° 21' V 27 Benečija Veneto italijanski upravna enota L Italija 45° 36' S 11° 56' V 28 Beneško nižavje Pianura Veneta italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 45° 39' S 12° 30' V 29 Benetke Venezia italijanski naselje K Italija 45° 26' S 12° 20' V 30 Bitolj Bitola makedonski naselje L Makedonija 41° 02' S 21° 20' V 31 Blatno jezero Balaton madžarski kopenski hidronim L Madžarska 46° 50' S 17° 44' V 32 Bodensko jezero Bodensee nemški kopenski hidronim J Nemčija/Avstrija/Švica 47° 34' S 9° 28' V 33 Bolsensko jezero Lago di Bolsena italijanski kopenski hidronim J Italija 42° 35' S 11° 56' V 34 Bosna in Hercegovina Bosna i Hercegovina bošnjaški/srbski/hrvaški država J Bosna in Hercegovina 43° 59' S 17° 52' V 35 Brenner Brennerpass/Passo del Brennero nemški/italijanski kopenska reliefna oblika G Avstrija/Italija 47° 00' S 11° 30' V 36 Breže Friesach nemški naselje K Avstrija 46° 57' S 14° 24' V 37 Brioni Brijuni hrvaški otoška reliefna oblika G Hrvaška 44° 55' S 13° 46' V 38 Brod na Kolpi Brod na Kupi hrvaški naselje L Hrvaška 45° 28' S 14° 51' V 39 Budim Buda madžarski naselje C Madžarska 47° 30' S 19° 02' V 40 Budimpešta Budapest madžarski naselje K Madžarska 47° 30' S 19° 03' V 41 Cavourjev prekop Canale Cavour italijanski kopenski hidronim J Italija 45° 26' S 8° 17' V 42 Celij Celio/Caelius italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 53' S 12° 30' V 43 Celovec Klagenfurt nemški naselje L Avstrija 46° 37' S 14° 18' V 44 Celovška kotlina Klagenfurter Becken nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 37' S 14° 21' V 45 Centralne Alpe Alpes centrales/Zentraler Alpen/ francoski/nemški/italijanski kopenska reliefna oblika J Francija/Švica/Avstrija/ 46° 35' S 8° 37' V Alpi Centrali Italija/Slovenija46 Cmurek Mureck nemški naselje L Avstrija 46° 42' S 15° 46' V eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 47 Čedad Cividale del Friuli/Cividât italijanski/furlanski naselje L Italija 46° 06' S 13° 26' V 48 Červinjan Cervigniano del Friuli/Çarvignan italijanski/furlanski naselje L Italija 45° 49' S 13° 20' V 49 Češki gozd Český les/Böhmerwald češki/nemški kopenska reliefna oblika J Češka/Nemčija/Avstrija 49° 14' S 13° 05' V 50 Črna gora Crna Gora srbski država J Črna gora 42° 46' S 19° 12' V 51 Črni Drim Crn Drim/Drinit i Zi makedonski/albanski kopenski hidronim J Makedonija/Albanija 42° 00' S 20° 22' V 52 Črni Kriš Crişul Negru/Fekete-Körös romunski/madžarski kopenski hidronim J Romunija/Madžarska 46° 42' S 21° 16' V 53 Dečani Deçan/Dečani albanski/srbski naselje C Kosovo 42° 32' S 20° 17' V 54 Dinarsko gorovje Dinarsko gorje/Dinarske planine/ hrvaški/srbski/albanski kopenska reliefna oblika J Hrvaška/Bosna in 43° 29' S 17° 39' V Alpet Dinaride Hercegovina/Črna gora/ Srbija/Kosovo/Albanija55 Dobrač Villacher Alpe/Dobratsch nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 36' S 13° 40' V 56 Dojransko jezero Dojransko ezero/Límni Doiráni makedonski/grški kopenski hidronim J Makedonija/Grčija 41° 13' S 22° 45' V 57 Dolina Aoste Valle d'Aosta/Vallée d'Aoste italijanski/francoski upravna enota J Italija 45° 44' S 7° 27' V 58 Dolina templjev Valle dei Templi italijanski zgodovinska pokrajina J Italija 37° 17' S 13° 36' V 59 Donava Donau/Dunaj/Duna/Dunav/ nemški/slovaški/madžarski/ kopenski hidronim L Nemčija/Avstrija/Slovaška/ 45° 09' S 29° 46' V Dunărea/Dunay hrvaški/srbski/bolgarski/ Madžarska/Hrvaška/Srbija/ romunski/ukrajinski Bolgarija/Romunija/ Moldavija/Ukrajina60 Dunaj Wien nemški naselje L Avstrija 48° 13' S 16° 22' V 61 Dunajska kotlina Wiener Becken nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 48° 11' S 16° 47' V 62 Dunajski gozd Wienerwald nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 48° 08' S 16° 06' V 63 Dunajsko Novo mesto Wiener Neustadt nemški naselje J Avstrija 47° 49' S 16° 15' V 64 Džerdap Đerdapska klisura/Porţille de Fier srbski/romunski kopenska reliefna oblika G Srbija/Romunija 44° 40' S 22° 32' V 65 Egadski otoki Isole Egadi italijanski otoška reliefna oblika J Italija 37° 58' S 12° 13' V 66 Emilija - Romanja Emilia-Romagna italijanski upravna enota H Italija 44° 29' S 11° 01' V 67 Eriks Erice/Eryx italijanski/grški zgodovinsko naselje F Italija 38° 02' S 12° 35' V 68 Eskvilin Esquilino/Esquilinus italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 54' S 12° 30' V 69 Firence Firenze italijanski naselje F Italija 43° 46' S 11° 15' V 70 Furlanija Friuli/Friul italijanski/furlanski naravna pokrajina K Italija 45° 58' S 13° 01' V 71 Furlanija - Julijska krajina Friuli-Venezia Giulia/Friul– italijanski/furlanski upravna enota K Italija 46° 09' S 13° 03' V Vignesie Julie72 Gardsko jezero Lago di Garda italijanski kopenski hidronim J Italija 45° 34' S 10° 38' V 73 Glina Glan nemški kopenski hidronim L Avstrija 46° 36' S 14° 25' V 74 Golica Koralpe nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 47' S 14° 58' V 75 Gradec Graz nemški naselje L Avstrija 47° 04' S 15° 27' V 76 Gradež Grado italijanski naselje K Italija 45° 41' S 13° 23' V 77 Gradiščanska Burgenland nemški upravna enota L Avstrija 47° 31' S 16° 32' V 78 Grajske Alpe Alpes Grées/Alpi Graie francoski/italijanski kopenska reliefna oblika J Francija/Italija 45° 30' S 7° 00' V 79 Hercegnovi Herceg Novi srbski naselje L Črna gora 42° 27' S 18° 32' V 80 Herkulanej Herculaneum/Ercolano latinski/italijanski zgodovinsko naselje I Italija 40° 48' S 14° 21' V 81 Hitri Kriš Sebes-Körös/Crişul Repede madžarski/romunski kopenski hidronim J Madžarska/Romunija 46° 55' S 20° 59' V 82 Hrvaška Hrvatska hrvaški država L Hrvaška 45° 34' S 15° 55' V 83 Hrvaško Zagorje Hrvatsko zagorje hrvaški kopenska reliefna oblika J Hrvaška 46° 07' S 15° 59' V 84 Hrvaško Zagorje Hrvatsko zagorje hrvaški naravna pokrajina J Hrvaška 46° 07' S 15° 59' V 85 Humin Gemona del Friuli/Glemone italijanski/furlanski naselje K Italija 46° 17' S 13° 08' V 86 Italija Italia italijanski država H Italija 42° 51' S 12° 31' V 87 Južni Apenin Appennino meridionale italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 39° 54' S 16° 13' V 88 Kalabrija Calabria italijanski upravna enota H Italija 38° 54' S 16° 26' V 89 Kalabrijski Apenin Appennino Calabro italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 39° 08' S 16° 38' V 90 Kampanija Campania italijanski upravna enota H Italija 40° 51' S 14° 51' V eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 91 Kampanijski Apenin Appennino Campano italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 41° 16' S 14° 55' V 92 Kampanijski otoki Arcipelago Campano italijanski otoška reliefna oblika J Italija 40° 37' S 14° 03' V 93 Kapitol Campidoglio/Capitolino/Capitolium italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 54' S 12° 29' V 94 Karlovec Karlovac hrvaški naselje I Hrvaška 45° 30' S 15° 33' V 95 Karlovška kotlina Karlovačka kotlina hrvaški kopenska reliefna oblika J Hrvaška 45° 30' S 15° 33' V 96 Karnijske Alpe Alpi Carniche/Karnische Alpen italijanski/nemški kopenska reliefna oblika J Italija/Avstrija 46° 37' S 12° 54' V 97 Karpati Karpaten/Karpaty/Kárpátok/ nemški/češki/slovaški/poljski/ kopenska reliefna oblika C Avstrija/Češka/Slovaška/ 49° 05' S 22° 33' V Karpati/Mun.ii Carpa.i/Karpati madžarski/ukrajinski/romunski/ Poljska/Madžarska/ srbski Ukrajina/Romunija/Srbija 98 Kitzbühelske Alpe Kitzbüheler Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 20' S 12° 18' V 99 Komsko jezero Lago di Como italijanski kopenski hidronim J Italija 46° 03' S 9° 17' V 100 Koroška Kärnten nemški upravna enota L Avstrija 46° 45' S 13° 53' V 101 Kosovo Kosovë/Kosova/Kosovo albanski/srbski država C Kosovo 42° 34' S 20° 52' V 102 Kosovo polje Fushë Kosovë/Kosovo Polje albanski/srbski naravna pokrajina G Kosovo 42° 38' S 21° 06' V 103 Kosovo polje Fushë Kosovë/Kosovo Polje albanski/srbski zgodovinska pokrajina G Kosovo 42° 38' S 21° 06' V 104 Kosovska Mitrovica Mitrovicë/Kosovska Mitrovica albanski/srbski naselje C Kosovo 42° 53' S 20° 52' V 105 Kotske Alpe Alpes Cottiennes/Alpi Cozie francoski/italijanski kopenska reliefna oblika J Francija/Italija 44° 59' S 6° 44' V 106 Kriš Körös madžarski kopenski hidronim K Madžarska 46° 43' S 20° 11' V 107 Krka Gurk nemški naselje L Avstrija 46° 52' S 14° 17' V 108 Krka Gurk nemški kopenski hidronim L Avstrija 46° 37' S 14° 32' V 109 Krmin Cormons/Cormons italijanski/furlanski naselje L Italija 45° 57' S 13° 28' V 110 Krške Alpe Gurktaler Alpen nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 55' S 13° 56' V 111 Kume Kýme/Cumae grški/latinski zgodovinsko naselje F Italija 40° 51' S 14° 03' V 112 Kvarnerski zaliv Kvarnerski zaljev hrvaški morski hidronim L Jadransko morje 44° 53' S 14° 31' V 113 Kvirinal Quirinale/Quirinalis italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 54' S 12° 29' V 114 Labotnica Lavant nemški kopenski hidronim L Avstrija 46° 38' S 14° 57' V 115 Lacij Lazio italijanski upravna enota I Italija 41° 58' S 12° 46' V 116 Lacij Latium latinski zgodovinska pokrajina I Italija 41° 58' S 12° 46' V 117 Lechtalske Alpe Lechtaler Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 16' S 10° 39' V 118 Lepontinske Alpe Alpes Lépontiennes/Alpi Lepontine francoski/italijanski kopenska reliefna oblika J Švica/Italija 46° 28' S 9° 00' V 119 Ligurija Liguria italijanski naravna pokrajina H Italija 44° 28' S 8° 40' V 120 Ligurija Liguria italijanski upravna enota H Italija 44° 28' S 8° 40' V 121 Ligurske Alpe Alpi Liguri italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 43° 56' S 7° 46' V 122 Ligurski Apenin Appennino Ligure italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 44° 34' S 9° 03' V 123 Lilibaj Lilybaeum latinski zgodovinsko naselje I Italija 37° 48' S 12° 26' V 124 Liparski otoki Isole Eolie/Isole Lipari italijanski otoška reliefna oblika J Italija 38° 35' S 14° 57' V 125 Lipnica Leibnitz nemški naselje K Avstrija 46° 47' S 15° 32' V 126 Litava Leitha nemški kopenski hidronim C Avstrija 47° 52' S 17° 17' V 127 Litavske gorice Leithagebirge nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 55' S 16° 37' V 128 Lombardija Lombardia italijanski naravna pokrajina H Italija 45° 37' S 9° 46' V 129 Lombardija Lombardia italijanski upravna enota H Italija 45° 37' S 9° 46' V 130 Lombardske predalpe Prealpi Lombarde italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 45° 46' S 9° 51' V 131 Lugansko jezero Lago di Lugano/Ceresio italijanski kopenski hidronim J Švica/Italija 45° 59' S 8° 58' V 132 Lukanija Lucania italijanski zgodovinska pokrajina H Italija 40° 18' S 16° 05' V 133 Lukanijski Apenin Appennino Lucano italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 40° 31' S 15° 48' V 134 Madžarska Magyarország madžarski država L Madžarska 46° 55' S 19° 15' V 135 Makedonija Makedonía/Macedonia grški/latinski zgodovinska pokrajina C Grčija/Makedonija/ 41° 00' S 21° 51' V Bolgarija/Srbija/Albanija136 Makedonija Makedonía/Makedonija/ grški/makedonski/ naravna pokrajina C Grčija/Makedonija/ 41° 00' S 21° 51' V Maqedonia bolgarski/albanski Bolgarija/Srbija/Albanija eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 137 Mali sveti Bernard Col du Petit-Saint-Bernard/ francoski/italijanski kopenska reliefna oblika J Francija/Italija 45° 41' S 6° 53' V Colle del Piccolo San Bernardo138 Malo Madžarsko nižavje Kisalföld madžarski kopenska reliefna oblika G Madžarska 47° 24' S 17° 14' V 139 Manfredonijski zaliv Golfo di Manfredonia italijanski morski hidronim J Jadransko morje 41° 33' S 16° 06' V 140 Marke Marche italijanski upravna enota F Italija 43° 21' S 13° 06' V 141 Medžimurje Međimurje hrvaški naravna pokrajina J Hrvaška 46° 26' S 16° 27' V 142 Mesina Messina italijanski naselje F Italija 38° 12' S 15° 33' V 143 Metapont Metapóntion/Metapontum grški/latinski zgodovinsko naselje I Italija 40° 23' S 16° 50' V 144 Metohija Rrafshi i Dukagjinit/Metohija albanski/srbski naravna pokrajina C Kosovo 42° 27' S 20° 23' V 145 Mezija Moisía/Moesia grški/latinski zgodovinska pokrajina H Srbija/Kosovo/Bolgarija/ 43° 57' S 22° 25' V Romunija 146 Milan Milano italijanski naselje C Italija 45° 28' S 9° 11' V 147 Milštatsko jezero Millstätter See nemški kopenski hidronim J Avstrija 46° 48' S 13° 35' V 148 Mohač Mohács madžarski naselje C Madžarska 45° 59' S 18° 41' V 149 Monošter Szentgotthárd madžarski naselje L Madžarska 46° 57' S 16° 16' V 150 Morava Morava/March češki/slovaški/nemški kopenski hidronim C Češka/Slovaška/Avstrija 48° 10' S 16° 59' V 151 Moravsko polje Marchfeld nemški naravna pokrajina L Avstrija 48° 13' S 16° 43' V 152 Mostič Brückl nemški naselje J Avstrija 46° 45' S 14° 32' V 153 Mureš Mureş/Maros romunski/madžarski kopenski hidronim F Romunija/Madžarska 46° 15' S 20° 12' V 154 Murica Mürz nemški kopenski hidronim L Avstrija 47° 25' S 15° 17' V 155 Neapelj Napoli italijanski naselje K Italija 40° 50' S 14° 15' V 156 Nežidersko jezero Neusiedler See/Fertő tó nemški/madžarski kopenski hidronim C Avstrija/Madžarska 47° 50' S 16° 46' V 157 Nizke Ture Niedere Tauern nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 16' S 13° 46' V 158 Noriške Alpe Norische Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 03' S 14° 35' V 159 Oglej Aquileia italijanski naselje L Italija 45° 46' S 13° 22' V 160 Ohridsko jezero Ohridsko ezero/Liqeni i Ohrit makedonski/albanski kopenski hidronim J Makedonija/Albanija 41° 02' S 20° 43' V 161 Orobske Alpe Alpi Orobie italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 46° 03' S 9° 55' V 162 Osojsko jezero Ossiacher See nemški kopenski hidronim L Avstrija 46° 40' S 13° 58' V 163 Osojščica Gerlitzen nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 42' S 13° 55' V 164 Ötztalske Alpe Ötztaler Alpen/Alpi Venoste nemški/italijanski kopenska reliefna oblika J Avstrija/Italija 46° 46' S 10° 53' V 165 Ovčje polje Ovče Pole makedonski naravna pokrajina J Makedonija 41° 52' S 21° 57' V 166 Pad Po italijanski kopenski hidronim K Italija 44° 58' S 12° 33' V 167 Padova delta Delta del Po/Foci del Po italijanski obalna reliefna oblika J Italija 44° 57' S 12° 20' V 168 Padsko nižavje Pianura Padana/Val Padana italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 45° 08' S 10° 15' V 169 Palatin Palatino/Palatinus italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 53' S 12° 29' V 170 Pasterca Pasterze nemški kopenski hidronim I Avstrija 47° 05' S 12° 44' V 171 Peč Pejë/Peja/Peć albanski/srbski naselje G Kosovo 42° 40' S 20° 17' V 172 Pečuh Pécs madžarski naselje C Madžarska 46° 05' S 18° 14' V 173 Pelagijski otoki Isole Pelagie italijanski otoška reliefna oblika J Italija 35° 42' S 12° 44' V 174 Peninske Alpe Alpi Pennine/Alpes Pennines/ italijanski/francoski/nemški kopenska reliefna oblika J Italija/Švica 45° 59' S 7° 40' V Walliser Alpen175 Pešta Pest madžarski naselje K Madžarska 47° 30' S 19° 03' V 176 Piava Piave italijanski kopenski hidronim I Italija 45° 32' S 12° 44' V 177 Piemont Piemonte italijanski upravna enota C Italija 45° 03' S 8° 04' V 178 Piemont Piemonte italijanski naravna pokrajina C Italija 45° 03' S 8° 04' V 179 Plitviška jezera Plitvička jezera hrvaški kopenski hidronim J Hrvaška 44° 53' S 15° 37' V 180 Pompeji Pompeii/Pompei latinski/italijanski zgodovinsko naselje F Italija 40° 45' S 14° 29' V 181 Poncijski otoki Isole Ponziane/Isole Pontine italijanski otoška reliefna oblika J Italija 40° 57' S 12° 57' V 182 Predarlska Vorarlberg nemški upravna enota J Avstrija 47° 13' S 9° 54' V eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 183 prekop Donava–Tisa–Donava Kanal Dunav-Tisa-Dunav srbski kopenski hidronim B Srbija 45° 35' S 19° 37' V 184 Prespansko jezero Prespansko ezero/Limni Megáli makedonski/grški/albanski kopenski hidronim J Makedonija/Grčija/ 40° 53' S 21° 02' V Préspa/Liqeni i Prespës Albanija 185 Primorske Alpe Alpi Marittime/Alpes Maritimes italijanski/francoski kopenska reliefna oblika J Italija/Francija 44° 07' S 7° 23' V 186 Priština Prishtinë/Priština albanski/srbski naselje C Kosovo 42° 40' S 21° 10' V 187 Pulj Pula hrvaški naselje L Hrvaška 44° 52' S 13° 51' V 188 Pustriška dolina Val Pusteria/Pustertal italijanski/nemški kopenska reliefna oblika J Italija/Avstrija 46° 44' S 12° 15' V 189 Raba Raab/Rába nemški/madžarski kopenski hidronim L Avstrija/Madžarska 47° 41' S 17° 38' V 190 Ravena Ravenna italijanski naselje F Italija 44° 25' S 12° 12' V 191 Reka Rijeka hrvaški naselje L Hrvaška 45° 20' S 14° 26' V 192 Republika Srbska Republika Srpska srbski upravna enota J Bosna in Hercegovina 44° 44' S 17° 28' V 193 Reški zaliv Riječki zaljev hrvaški morski hidronim J Jadransko morje 45° 15' S 14° 23' V 194 Retija Raetia/Rhaetia latinski zgodovinska pokrajina L Švica/Nemčija/Avstrija 47° 26' S 9° 39' V 195 Retijske Alpe Alpi Retiche/Rätische Alpen italijanski/nemški kopenska reliefna oblika J Švica/Italija 46° 23' S 9° 54' V 196 Rim Roma italijanski naselje K Italija 41° 54' S 12° 29' V 197 Romanja Romagna italijanski zgodovinska pokrajina F Italija 44° 14' S 12° 06' V 198 rt Correnti Capo delle Correnti italijanski obalna reliefna oblika A Italija 36° 39' S 15° 05' V 199 rt Spartivento Capo Spartivento italijanski obalna reliefna oblika A Italija 37° 56' S 16° 04' V 200 Rt svete leuške Marije Capo Santa Maria di Leuca italijanski obalna reliefna oblika J Italija 39° 48' S 18° 22' V 201 rt Teulada Capo Teulada italijanski obalna reliefna oblika A Italija 38° 52' S 8° 38' V 202 Rubikon Rubicone/Rubico italijanski/latinski kopenski hidronim F Italija 44° 10' S 12° 27' V 203 Salentski polotok Penisola Salentina/Salento italijanski obalna reliefna oblika J Italija 40° 19' S 18° 02' V 204 Salzburška Salzburg nemški upravna enota I Avstrija 47° 18' S 13° 10' V 205 Salzburške Alpe SalzburgerAlpen/SalzburgerKalkalpen nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija/Nemčija 47° 34' S 13° 03' V 206 Sardinija Sardegna italijanski otoška reliefna oblika H Italija 40° 04' S 9° 04' V 207 Sardinija Sardegna italijanski upravna enota H Italija 40° 04' S 9° 04' V 208 Selinunt Selinous/Selinus grški/latinski zgodovinsko naselje I Italija 37° 35' S 12° 50' V 209 Severne apneniške Alpe Nördliche Kalkalpen nemški kopenska reliefna oblika J Nemčija/Avstrija 47° 30' S 13° 13' V 210 Severni Apenin Appennino settentrionale italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 44° 17' S 10° 14' V 211 Sicilija Sicilia italijanski otoška reliefna oblika H Italija 37° 34' S 14° 09' V 212 Sicilija Sicilia italijanski upravna enota H Italija 37° 34' S 14° 09' V 213 Sicilski Apenin Appennino Siculo italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 37° 54' S 14° 02' V 214 Siget Szigetvár madžarski naselje C Madžarska 46° 03' S 17° 48' V 215 Sisek Sisak hrvaški naselje J Hrvaška 45° 29' S 16° 22' V 216 Skadrsko jezero Skadarsko jezero/Liqen i Shkodrës srbski/albanski kopenski hidronim J Črna gora/Albanija 42° 10' S 19° 19' V 217 Solnograd Salzburg nemški naselje J Avstrija 47° 48' S 13° 03' V 218 Sombotel Szombathely madžarski naselje K Madžarska 47° 14' S 16° 37' V 219 Spodnja Avstrija Niederösterreich nemški upravna enota J Avstrija 48° 15' S 15° 46' V 220 Srbija in Črna gora Srbija i Crna Gora srbski zgodovinska upravna enota J Srbija/Črna gora 43° 10' S 19° 46' V 221 Srednji Apenin Appennino centrale italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 42° 31' S 13° 01' V 222 Stubajske Alpe Stubaier Alpen nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 46° 58' S 11° 10' V 223 Svinja Saualpe nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 51' S 14° 39' V 224 Šentvid ob Glini Sankt Veit an der Glan nemški naselje L Avstrija 46° 46' S 14° 22' V 225 Šmohor Hermagor nemški naselje L Avstrija 46° 38' S 13° 22' V 226 Špik nad Policami Iôf di Montasio/Jôf dal Montâs italijanski/furlanski kopenska reliefna oblika L Italija 46° 26' S 13° 26' V 227 Štajerska Steiermark nemški upravna enota K Avstrija 47° 15' S 15° 08' V 228 Tablja Pontebba/Ponteibe italijanski/furlanski naselje L Italija 46° 30' S 13° 18' V 229 Taljament Tagliamento/Tiliment italijanski/furlanski kopenski hidronim F Italija 45° 39' S 13° 06' V 230 Tamiš Timiş/Tamiš romunski/srbski kopenski hidronim C Romunija/Srbija 44° 51' S 20° 38' V 231 Tibera Tevere italijanski kopenski hidronim K Italija 41° 44' S 12° 14' V 232 Tirolska Tirol nemški upravna enota I Avstrija 47° 14' S 11° 17' V eksonim, slovensko ime endonim, izvirno ime izvirni jezik pomenski tip stopnja slovenizacije lega (država, morje) zemljepisna širina zemljepisna dolžina 233 Tirolska Tirol nemški zgodovinska pokrajina I Avstrija/Italija 46° 58' S 11° 24' V 234 Tisa Tysa/Tisza/Tisa ukrajinski/madžarski/srbski kopenski hidronim C Ukrajina/Madžarska/Srbija 45° 08' S 20° 17' V 235 Toskana Toscana italijanski naravna pokrajina F Italija 43° 28' S 11° 06' V 236 Toskana Toscana italijanski upravna enota F Italija 43° 28' S 11° 06' V 237 Toskanski Antiapenin Antiappennino Toscano italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 43° 08' S 11° 00' V 238 Toskanski otoki Arcipelago Toscano italijanski otoška reliefna oblika J Italija 42° 31' S 10° 25' V 239 Toskansko-Emilijski Apenin Appennino Tosco-Emiliano italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 44° 06' S 10° 51' V 240 Travensko jezero Traunsee nemški kopenski hidronim J Avstrija 47° 52' S 13° 48' V 241 Travna Traun nemški kopenski hidronim I Avstrija 48° 16' S 14° 22' V 242 Trazimensko jezero Lago Trasimeno italijanski kopenski hidronim J Italija 43° 08' S 12° 06' V 243 Trbiž Tarvisio italijanski naselje L Italija 46° 30' S 13° 35' V 244 Tremitski otoki Isole Tremiti/Isole Diomedee italijanski otoška reliefna oblika J Italija 42° 08' S 15° 30' V 245 Trentinsko - Južna Tirolska Trentino-Alto Adige/Trentino-italijanski/nemški/ naravna pokrajina J Italija 46° 38' S 11° 24' V Südtirol/Trentin-Südtirol retoromanski246 Trg Feldkirchen im Kärnten nemški naselje L Avstrija 46° 43' S 14° 06' V 247 Trident Trento/Trient italijanski/nemški naselje K Italija 46° 04' S 11° 07' V 248 Tržič Monfalcone italijanski naselje L Italija 45° 49' S 13° 32' V 249 Tržiški zaliv Golfo di Panzano italijanski morski hidronim L Jadransko morje 45° 45' S 13° 35' V 250 Ture Tauern nemški kopenska reliefna oblika K Avstrija 47° 01' S 13° 19' V 251 Turin Torino italijanski naselje C Italija 45° 04' S 7° 41' V 252 Tuskulum Tusculum latinski zgodovinsko naselje F Italija 41° 48' S 12° 43' V 253 Umbrija Umbria italijanski naravna pokrajina H Italija 42° 58' S 12° 29' V 254 Umbrija Umbria italijanski upravna enota H Italija 42° 58' S 12° 29' V 255 Umbrijsko-Markeški Apenin Appennino Umbro-Marchigiano italijanski kopenska reliefna oblika J Italija 43° 15' S 12° 49' V 256 Vardar Vardar/Axiós/Vardáris makedonski/grški kopenski hidronim C Makedonija/Grčija 40° 30' S 22° 43' V 257 Veliki Klek Großglockner nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 47° 04' S 12° 42' V 258 Veliki sveti Bernard Col du Grand Saint Bernard/ francoski/italijanski kopenska reliefna oblika J Švica/Italija 45° 52' S 7° 10' V Colle del Gran San Bernardo259 Veliko Madžarsko nižavje Alföld/Nagy-Magyar-Alföld madžarski kopenska reliefna oblika J Madžarska 47° 00' S 21° 16' V 260 Velikovec Völkermarkt nemški naselje L Avstrija 46° 40' S 14° 38' V 261 Vezuv Vesuvio italijanski kopenska reliefna oblika I Italija 40° 49' S 14° 26' V 262 Videm Udine/Udin italijanski/furlanski naselje L Italija 46° 04' S 13° 14' V 263 Viminal Viminale/Viminalis italijanski/latinski kopenska reliefna oblika I Italija 41° 54' S 12° 30' V 264 Visoke Ture Hohe Tauern nemški kopenska reliefna oblika J Avstrija 47° 07' S 12° 40' V 265 Volšperk Wolfsberg nemški naselje F Avstrija 46° 50' S 14° 51' V 266 Vulci Velch/Velx etruščanski zgodovinsko naselje C Italija 42° 25' S 11° 38' V 267 Vzhodna riviera Riviera di Levante italijanski obalna reliefna oblika J Italija 44° 10' S 9° 36' V 268 Vzhodna Tirolska Osttirol nemški upravna enota J Avstrija 46° 55' S 12° 32' V 269 Vzhodne Alpe Ostalpen/Alpi Orientali nemški/italijanski kopenska reliefna oblika J Avstrija/Nemčija/Italija/ 47° 04' S 12° 35' V Slovenija 270 Zahodna Morava Zapadna Morava srbski kopenski hidronim J Srbija 43° 42' S 21° 24' V 271 Zahodna riviera Riviera di Ponente italijanski obalna reliefna oblika J Italija 44° 00' S 8° 10' V 272 Zahodne Alpe Alpes Occidentales/Alpi francoski/italijanski/ kopenska reliefna oblika J Francija/Italija/Švica 45° 54' S 7° 15' V Ocidentali/West Alpen nemški 273 Zahodni Karpati Západní Karpaty/Západné Karpaty/ češki/slovaški/poljski/ kopenska reliefna oblika J Češka/Slovaška/Poljska/ 49° 32' S 20° 06' V ZápadníKarpaty/NyugatiKárpátok/ madžarski/romunski Madžarska/Romunija Carpa.ii de Vest274 Zgornja Avstrija Oberösterreich nemški upravna enota J Avstrija 48° 07' S 13° 53' V 275 Ziljske Alpe Gailtaler Alpen nemški kopenska reliefna oblika L Avstrija 46° 41' S 13° 09' V 276 Zillertalske Alpe Zillertaler Alpen/Alpi della Zillertal nemški/italijanski kopenska reliefna oblika J Avstrija/Italija 47° 01' S 11° 52' V 277 Železna županija Vas megye madžarski upravna enota J Madžarska 47° 09' S 16° 48' V 278 Železno Eisenstadt nemški naselje C Avstrija 47° 51' S 16° 31' V 279 Ženavci Jennersdorf nemški naselje L Avstrija 46° 56' S 16° 08' V • 13priporočljivostrabeeksonima(nujna,priporočljiva,manjpriporočljiva,nepriporočljivaalinepo­trebna, neprimerna raba), • 14 alternativni eksonim (alonim), • 15 do 24 različice slovenskega eksonima v referenčnih slovenskih atlasih in drugih virih, • 25do32angleška,francoska,nemška,španska,ruska,italijanska,hrvaškainmadžarskaoblikaeksonima, • 33 etimologija eksonima, • 34 opombe o eksonimu, • 35 koordinate eksonima na zemljevidu. Za eksonime iz seznama s 3819 imeni smo izdelali zemljevide: za ves svet v merilu 1:50.000.000, za nekatere dele sveta, predvsem Evropo, kjer je gostota slovenskh eksonimov večja, pa tudi v večjih merilih. ZaanalizoslovenskiheksonimovvbližnjihdržavahSlovenijesmonapodlagitehzemljevidov pripravili dva izseka, dva nova zemljevida v merilu 1:15.000.000, ki pokrivata območje upoštevanih držav. Te bližnje države (Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Severna Makedonija) v nadaljevanju članka krajše označujemo kot »sosedstvo«. Končno število slo­venskiheksonimovvsosedstvuje279.Odtegasejih15dvakratponovi,kerimaistieksonimdvapomena: Abruci(naravnapokrajina,upravnaenota),Bazilikata(naravnapokrajina,upravnaenota),HrvaškoZagorje (kopenska reliefna oblika, naravna pokrajina), Kosovo polje (naravna pokrajina, zgodovinska pokraji­na),Krka(naselje,kopenskihidronim),Lacij(upravnaenota,zgodovinskapokrajina),Ligurija(naravna pokrajina, upravna enota), Lombardija (naravna pokrajina, upravna enota), Makedonija (zgodovinska pokrajina,naravnapokrajina),Piemont(upravnaenota,naravnapokrajina),Sardinija(otoškareliefnaobli­ka,upravnaenota),Sicilija(otoškareliefnaoblika,upravnaenota),Tirolska(upravnaenota,zgodovinska pokrajina),Toskana(naravnapokrajina,upravnaenota)inUmbrija(naravnapokrajina,upravnaenota). 3 Pomenski tip eksonimov Določilismo16pomenskihtipov,kisoprilagojenisvetovnimrazsežnostiminobičajnidelitvigeo­grafskih pojavov: • celina: takih slovenskih eksonimov v sosedstvu ni, v ostalem delu sveta pa jih je 11 ali 0,3% (na pri­mer Afrika, Evropa), • država: takih eksonimov je v sosedstvu sedem ali 2,5% (na primer Avstrija za Österreich, Hrvaška za Hrvatska), v ostalem delu sveta pa jih je 171 ali 4,7% (na primer Francija, Finska), • naselje: takih eksonimov je vsosedstvu 57 ali 20,4% (na primer Pečuh za Pécs, Peč za Pejë/Peja/Peć), v ostalem delu sveta pa jih je 432 ali 12,0% (na primer Carigrad, Atene), • zgodovinskonaselje:takiheksonimovjevsosedstvu10ali3,6%(naprimerPompejizaPompeii/Pompei, Ancij za Antium), v ostalem delu sveta pa jih je 102 ali 2,8% (na primer Troja, Bizanc), • kopenskareliefnaoblika:takiheksonimovjevsosedstvu77ali27,6%(naprimerApeninizaAppennini, Veliki Klek za Großglockner), v ostalem delu sveta pa jih je 420 ali 11,6% (na primer Andi, Turansko nižavje), • kopenskihidronim:takiheksonimovjevsosedstvu48ali17,2%(naprimerBlatnojezerozaBalaton, Ohridsko jezero za Ohridsko ezero/Liqeni i Ohrit), v ostalem delu sveta pa jih je 346 ali 9,6% (na pri­mer Mrtvo morje, Ren), • morskihidronim:takieksonimisovsosedstvu4ali1,4%(naprimerTržiškizalivzaGolfodiPanzano, Reški zaliv za Riječki zaljev), v ostalem delu sveta pa jih je 341 ali 9,4% (na primer Indijski ocean, Rossova ledena polica), • podmorskareliefnaoblika:tovrstniheksonimovvprispevkuneupoštevamo(tudipriraziskavivseh slovenskih eksonimov na svetu jih nismo), saj zemljepisna imena podmorskih reliefnih oblik šteje­jo zaskupnosvetovno kulturno dediščino in jih vsak narod lahko poimenuje v svojem jeziku (Perko in Kladnik 2017), • otoška reliefna oblika: takih eksonimov je v sosedstvu 10 ali 3,6% (na primer: Sardinija za Sardegna, BrionizaBrijuni),vostalemdelusvetapajihje353ali9,8%(naprimerAzori,Velikikoralnigreben), • obalna reliefna oblika: takih eksonimov je v sosedstvu 9 ali 3,2% (na primer: Padova delta za Delta del Po/Foci del Po, Vzhodna riviera za Riviera di Levante), v ostalem delu sveta pa jih je 176 ali 4,9% (na primer Pirenejski polotok, Donavina delta), • naravna pokrajina: takih eksonimov je v sosedstvu 18 ali 6,5% (na primer Malo Madžarsko nižavje za Kisalföld, Ovčje polje za Ovče Pole), v ostalem delu sveta pa jih je 304 ali 8,4% (na primer Dežela kraljice Maud na Antarktiki, Sahara), • zgodovinska pokrajina: takih eksonimov je v sosedstvu 9 ali 3,2% (na primer Lacij za Latium, MakedonijazaMakedonía/Macedonia),vostalemdelusvetapajihje100ali2,8%,(naprimerAbesinija ali Burgundija), • upravnaenota:takiheksonimovjevsosedstvu29ali10,4%(naprimerGradiščanskazaBurgenland, RepublikaSrbskazaRepublikaSrpska),vostalemdelusvetapajihje221ali6,1%(naprimerBavarska, Južna Osetija), • zgodovinska upravna enota: tak eksonim je vsosedstvu 1 ali 0,4% (Srbija in Črna gora za nekdanjo državoSrbijaiCrnaGora),vostalemdelusvetapajihje101ali2,8%(naprimeravstroogrskaGalicija, Otomansko cesarstvo), • drugo (rečne zajezitve, zapornice prekopov, deli naselij, obzidja (na primer Kitajski zid), arheološka najdišča, litosferske plošče, izpostavljene točke na Zemljinem površju (na primer Južni tečaj), sesta­vljenazemljepisnaimena(naprimerBeneluks)itd.):takiheksonimovvsosedstvuni,vostalemdelu sveta pa jih je 34 ali 0,9%. 4 Izvirni jezik eksonimov Najpogostejšiizvirnijezikslovenskiheksonimovvsosedstvujeitalijanščina:v88primerihali31,5% se tapojavljasamostojno,v41primerihali14,7%pavpovezavizdrugimijeziki,naprimernemščino, furlanščino, latinščino. Drugijenemščina:v67primerihali24,0%sepojavljasamostojno,v19primerihali6,8%pavpove­zavizdrugimijeziki,naprimeritalijanščino,češčino,madžarščino. Tretjapopogostnostipajeskupina jugoslovanskih jezikov (bošnjaščina, črnogorščina, hrvaščina in srbščina): v 22 primerih ali 7,9% se pojavljasamostojno,v19primerihali6,8%pavpovezavizdrugimijeziki,naprimeralbanščino,mad­žarščino, romunščino. V 200 primerih ali 71,7% je izvirni jezik slovenskih eksonimov en sam, v 68 primerih ali 24,4% sta izvirna jezika dva (na primer Črni Drim za makedonski Crn Drim oziroma albanski Drinit i Zi ali DojranskojezerozamakedonskoDojranskoezerooziromagrškoLímniDoiráni),v11primerihali3,9% pa so izvirni jeziki trije ali več. Kombinacije z več jeziki se pojavljajo predvsem pri imenih za zemlje­pisne pojave, ki segajo čez več držav, tudi zunaj upoštevanega območja. Tak primer sta imeni Donava ssedmimijezikovnimirazličicami(nemškoDonau,slovaškoDunaj,madžarskoDuna,hrvaškoinsrbsko Dunav, romunsko Dunărea in ukrajinsko Dunay) ter Karpati s celo osmimi jezikovnimi različicami (nemškoKarpaten,češko,slovaškoinpoljskoKarpaty,madžarskoKárpátok,ukrajinskoKarpati,romunsko Mun.ii Carpa.i in srbsko Karpati). Slika 1: Zemljevida slovenskih eksonimov v sosedstvu Slovenije (z rdečo barvo so zapisane upravne enote(pokončno),zrjavobarvodržave(pokončno),zzelenobarvozgodovinskeupravneenote(pokončno) in zgodovinske pokrajine (nagnjeno), z modro barvo kopenski hidronimi (nagnjeno), z vijoličasto barvo kopenske reliefne oblike (nagnjeno), s črno barvo pa otoške reliefne oblike (pokončno), naselja (pokončno s črno pikico) in zgodovinska naselja (pokončno z zelenim kvadratkom); avtorica: Manca Volk Bahun, projekcija: WGS84, narejeno z Natural Earth, © GIAM ZRC SAZU). p str. 150–151 5 Stopnja slovenjenja eksonimov Preučitev eksonimov glede na stopnjo njihovega slovenjenja je zahtevno in do določene mere sub-jektivno opravilo. Glavna težava pri snovanju tovrstnih tipologij je umeščanje določenega eksonima v en sam tip, saj se zaradi poenostavitev, ki naj bi zagotovile dovolj razumljive kategorije, nekateri tipi prepletajo in se zato posamezna imena lahko razvrsti v več skupin. Izoblikovali smo 12 tipoloških skupin slovenjenja v smeri od najmanjše do največje stopnje podo­mačenja imen (Kladnik s sodelavci 2017): • eksonimizprevedenegaobčnegaimenainizvirnegalastnegaimena(tipA):takieksonimisovsosed­stvu trije ali 1,1% (na primer rt Correnti za Capo delle Correnti, rt Spartivento za Capo Spartivento), v ostalem delu sveta pa jih je 183 ali 5,1% (na primer globel Meteor, plošča Nazca), • eksonim iz prevedenega občnega imena in bolj ali manj poslovenjenjenega lastnega imena (tip B): takeksonimjevsosedstvuensamali0,4%(prekopDonava.Tisa.DonavazaKanalDunav-Tisa-Dunav), v ostalem delu sveta pa jih je 70 ali 1,9% (na primer gora Fudži, prekop Majna.Donava), • eksonimizprevzetegadrugotnegaizvirnegaimena(tipC):takiheksonimovvsosedstvu28ali10,0%(na primer Železno za Eisenstadt, Pečuh za Pécs), v ostalem delu sveta pa jih je 245 ali 6,8% (na pri­mer Armenija za Hayastan, Kanton za Guaˇngzhou), • eksonim iz izvirnega imena z opuščenimi posebnimi črkovnimi, naglasnimi in diakritičnimi zna­menji (tip D): takih eksonimov v sosedstvu ni, v ostalem delu sveta pa jih je 73 ali 2,0% (na primer Gdansk za Gdańsk, Panama za Panamá), • eksonim iz transliteriranega izvirnega imena s črkovnimi in diakritičnimi poenostavitvami (tip E): takiheksonimovvsosedstvuni(0,0%),vostalemdelusvetapajihje298ali8,2%(naprimerPandžab za Punjab, Tokio za Tokyo), • exonimiztranskribiranegaizvirnegaimenasposlovenjenokončnico(tipF):takiheksonimovjevsosed­stvu 19 ali 6,8% (na primer Toskana za Toscana, Mureš za Mureş/Maros), v ostalem delu sveta pa jih je 191 ali 5,3% (na primer Tirana, Pariz), • eksonim iz prevzetega in prilagojenega imena (tip G): takih eksonimov je v sosedstvu 8 ali 2,9% (na primer Apulija za Puglia, Kosovo polje za Fushë Kosovë/Kosovo Polje), v ostalem delu sveta pa jih je 128 ali 3,5% (na primer Abesinija, Nahičevan), • eksonim s fonetično zapisanim korenom in poslovenjeno končnico na podlagi latinskih pripon -ia, -ea (tip H): takih eksonimov je v sosedstvu 16 ali 5,7% (na primer Italija za Italia, Lombardija za Lombardia), v ostalem delu sveta pa jih je 185 ali 5,1% (na primer Francija, Azija), • eksonim s fonetično zapisanim korenom in slovensko končnico (tip I): takih eksonimov je v sosed­stvu 24 ali 8,6% (na primer Adiža za Adige/Etsch, Karlovec za Karlovac), v ostalem delu sveta pa jih je 220 ali 6,1% (na primer Afrika, Pireneji), • eksonim iz popolnoma prevedenega imena (tip J): takih eksonimov je v sosedstvu 106 ali 38,0% (na primer Visoke Ture za Hohe Tauern, Velika Kaniža za Nagykanizsa), v ostalem delu sveta pa jih je 1877 ali 51,9% (na primer Skalno gorovje, Nizozemska), • eksonim iz tradicionalno poslovenjenega imena s sledjo izvirnega korena (tip K): takih eksonimov je v sosedstvu 19 ali 6,8% (na primer Neapelj za Napoli, Budimpešta za Budapest), v ostalem delu sveta pa jih je 48 ali 1,3% (na primer Bavarska, Ren), • eksonimizslovenskegaimena(tipL):takiheksonimovjevsosedstvu55ali19,7%(naprimerCelovška kotlina za Klagenfurter Becken, Reka za Rijeka), v ostalem delu sveta pa jih je 97 ali 2,7% (na primer Rokavski preliv, Nemčija). 6 Razprava Pogostost sodobne rabe slovenskih eksonimov smo preverjali v zbirki Gigafida (2017), ki je v času našeraziskavevsebovala1,2milijardebesedizjavnodostopnihtiskanih(84,4%)inspletnihbesedil(15,6%) v slovenščini med letoma 1990 in 2011. Vendar se je pri vrednotenju pogostnosti pojavljanja posamez­negazemljepisnegaimenatrebazavedati,dasevštevilopojavljanjlahkovrinetudikakšnodrugolastno ime (recimo zemljepisno ali osebno). Tako je na primer število pojavljanj imena Tržič kar 22.487, ven­darnemoremovedeti,kolikoodtegaštevilasenanašanagorenjskomestoTržič,kolikopanaslovenski eksonimTržičzaitalijanskopristaniščeMonfalcone;številopojavljanjimenaMilanpajecelo89.113,ven­darnemoremovedeti,kolikoodtegaštevilasenanašanaosebnomoško imeMilan,kolikopanaslovenski eksonim Milan za italijansko mesto Milano ali istoimenski nogometni klub iz tega mesta. Na srečo pa Gigafidaločimedvelikoinmalozačetnico,zatoobčaimenaspreminjajoštevilopojavljanjsamonazačet­kustavka,kosozapisanazvelikozačetnico,česarpajegledenacelotnoštevilopojavljanjbistvenomanj. Najbolj pogosti slovenski eksonimi iz sosedstva Slovenije v slovenskih besedilih so imena držav: Hrvaškaima67.945pojavljanj,Italija49.467,Avstrija37.017,Madžarska21.491,Srbija17.045,Kosovo 15.271, Makedonija (zdaj Severna Makedonija) 9352, Črna gora 5143, Bosna in Hercegovina pa 2881 (ločeno Bosna 5428, Hercegovina 141). Popogostostisledijoimenavečjihmest:Rimima18.388pojavljanj,Dunaj18.037,Celovec5915,Benetke 5725,Budimpešta4247,Beljak3084,Čedad1748,Pulj1674,Firence1603,Priština1436inNeapelj1119. Večkot1000pojavljanjimajošeeksonimiBalkan,DonavainOglej,večkot500Vardar,Trbiž,Lipnica,Tisa, Sicilija, Brioni in Ture, več kot 200 Železno, Toskana, Pad, Breže, Sardinija, Apeninski polotok,Šmohor, Furlanija, Benečija, Vezuv, Banjaluka, Morava, Lombardija, Pompeji, Gradež, Piemont, Rubikon, Monošter, Kapitol, Kvarnerski zaliv, Furlanija - Julijska krajina, Palatin, Tirolska in Karpati, več kot 100 pa še Dobrač, Turin, Svinja, Blatno jezero, Romanja, Velikovec, Cmurek, Lacij, Kvirinal, VelikiKlek,Hercegnovi,Budim,Krmin,Kalabrija,Ligurija,RepublikaSrbska,Gardskojezero,Dečani, Apulija, Kosovska Mitrovica in Karlovec. Odslovenskiheksonimov,kiimajovečkot100pojavljanj,sesamoPuljpojavljamanjkratkotendo­nimPula(1674proti3214),NeapeljmanjkratkotNapoli(1119proti2279),BenečijamanjkratkotVeneto (382 proti 788), Banjaluka manjkrat kot Banja Luka (379 proti 479), Tirolska manjkrat kot Tirol (211 proti1169),TurinmanjkratkotTorino(186proti4333),HercegnovimanjkratkotHercegNovi(155proti 172),KalabrijamanjkratkotCalabria(118proti456)inKarlovecmanjkratkotKarlovac(100proti652). Zanimivoje,katerislovenskieksonimisepojavljajovvečkotstoletstaremšolskematlasu(Orožen 1899;1902;1904),kisogadolgaletadopropadaAvstro-Ogrskeuporabljalislovenskiosnovnošolci(učen­ciljudskihšolsslovenskimučnimjezikom),oziromakakšnespremembesosezgodilevenemstoletju. Nazemljevidusvetavmerilu1:140.000.000sonaupoštevanemobmočjuštirizemljepisnaimena(slo­venski endonim Alpe in slovenskimi eksonimi Rim, Dunaj in Dunav), na zemljevidu Evrope v merilu 1:22.000.000jenaupoštevanemobmočju44zemljepisnihimen.VtakratniItalijijezapisanih15slovenskih eksonimov(Italija,Turin,Milan,Benetke,Florenca,Rim,Napolj,Apenini,Pad,Tibera,Sardinija,Sicilija, Ligurskomorje,Tyrrhenskomorje,Liparskiotoki)in6izvirnih,italijanskihendonimov(Genoa,Ancona, Otranto,Palermo,MessinainElba),vtakratniAvstriji5slovenskihendonimov(Trst,Alpe,Mura,Drava, Sava, Jadransko morje), 5 slovenskih eksonimov (Avstrijsko, Dunaj, Gradec, Visoke Ture, Dunav) in 2izvirnaendonima(Inn,Sarajevo),vtakratniOgrski5slovenskiheksonimov(Ogrsko,Budapešta,Karpati, Tisa,Muriš)inizvirni,madžarskiendonim(Szegedin),vtakratniSrbiji2slovenskaeksonima(Belgrad, Vardar) in izvirni, srbski endonim (Morava) ter v takratni Črni gori po en slovenski eksonim (Črna Gora) in izvirni endonim (Cetinje). Naboljpodrobnihzemljevidihvmerilu1:5.000.000,kiprikazujejocelotnoAvsto-Ogrsko(slika2),invmerilu1:1.000.000,kiprikazujejoavtrijskedeželeŠtajersko,Koroško,KranjskoinPrimorskozvečinskim alipomembnimdeležemslovenskegaprebivalstva,ješenekajzanimivihslovenskiheksonimov,kisožesko­rajpozabljeni,čepravsojihšepreddobrimstoletjemuporabljalioziromaseonjihučilislovenskišolarji: • Bolcan za zdaj italijansko mesto Bolzano/Bozen na Torilskem, • Mrtvo pogorje za avstrijsko gorovje Totes Gebirge, • Salica za avstrijsko reko Salzach, • Murica za avstrijsko reko Mürz, • Šopronj za madžarsko mesto Sopron, • Sobotišče za madžarsko mesto Szombately, • Stolni Beligrad za madžarsko mesto Székesfehérvár, • Estergom za madžarsko mesto Esztergom, • Umak za hrvaško letoviško mesto Umag, • Sisek za hrvaško mesto Sisak, • Osek za hrvaško mesto Osijek, • Baker za hrvaško pristanišče Bakar, • Zader za hrvaško mesto Zadar, • Splet za hrvaško mesto Split, • Sleme za hrvaško goro Sljeme, • Dolgi otok za hrvaški otok Dugi otok, • Berbir za mesto Bosanska Gradiška (po turški trdnjavi), • Sobotica za srbsko mesto Subotica v Vojvodini, • Vršec za srbsko mesto Vršac v Vojvodini, • Beligrad za srbsko glavno mesto Beograd, • Novibazar za srbsko mesto Novi Pazar v nekdanjem Sandžaku, • Srbska Morava za srbsko reko Zapadna Morava, • Bolgarska Morava za srbsko reko Južna Morava, • Ercegnovi za črnogorsko letoviško mesto Herceg Novi. Zanimivo je torej, da smo Slovenci v obdobju Avstro-Ogrske uporabljali večje število slovenskih eksonimov (kar potrjuje tudi Atlant (slika 3), prvi atlas sveta v slovenskem jeziku, ki ga je med letoma 1869 in 1877 v snopičih izdajala Slovenska matica, takrat Matica Slovenska), kot pozneje, v obdobju Jugoslavije, ko smo precej slovenskih eksonimov opustili in jih zamenjali z izvirnimi srbsko-hrvaški-mi endonimi (in to celo za glavno mesto države, torej lep slovenski eksonim Beligrad oziroma Belgrad za srbski endonim Beograd), kar ohranjamo tudi v samostojni Sloveniji (Kladnik in Bole 2012). Za konec pa še, kako je z zakonitostjo, da se število eksonimov nekega jezika zmanjšuje z oddalje­nostjoodobmočja,kjersetajezikgovori.Nazačetkusmougotovili,dajepovprečnagostotaslovenskih eksonimov na milijon km2v slovenskih sosedah (štiri države) 522, v sosedstvu Slovenije (devet držav) 391 in v Evropi 103 (Perko in Kladnik 2017), kar to zakonitost potrjuje. Če pa upoštevamo vsako od devetih držav posebej, zakonitost zmanjšavanja števila eksonimov ni takoizrazita.Odvseh279slovenskiheksonimovvsosedstvuSlovenijesejih227ali81,4%pojavljasamo znotraj ene države, ostali pa v dveh ali več državah. Če upoštevamo samo imena znotraj posameznih držav,jepovprečnagostotaslovenskiheksonimovnamilijonkm2vAvstriji727,Italiji398,Hrvaški248, Madžarski 161, Črni gori 145, Srbiji s Kosovom 113, Severni Makedoniji 78 ter Bosni in Hercegovini 59, če pa upoštevamo vsa imena, je povprečna gostota slovenskih eksonimov na milijon km2v Avstriji 966, Italiji 435, Črni gori 362, Severni Makedoniji 350, Hrvaški 301, Srbiji s Kosovom 283, Madžarski 279terBosniinHercegovini78.Vprvemprimerugostotaslovenskiheksonimovsledizakonitosti,vdru-gem pa je ta zakonitost bistveno slabše izražena. Slika 2: Izsek zemljevida Avstro-Ogrske iz Zemljepisnega atlasa za ljudske šole s slovenskim jezikom iz leta 1904, na katerem so vidni zapisi nekaterih »pozabljenih« slovenskih eksonimov, na primer Zader, Splet, Osek, Sobotica, Beligrad (Orožen 1904). p Slika 3: Tudi na izseku zemljevida Avstrija iz Atlanta, prvega atlasa sveta v slovenskem jeziku, so vidni zapisi »pozabljenih« slovenskih eksonimov: Zader, Splet, Osek, Sobotica in Belgrad. p str. 156 Zahvala: Prispevek temelji na raziskovalnem programu Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga finan­cira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 7 Seznam virov in literature Gigafida 2017. Medmrežje: http://www.gigafida.net/ (15.10.2018). Kadmon, N. 2000: Toponymy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York. Kladnik,D.2009:Odprtedilemepomenskerazmejitveizrazovendonimineksonim.Geografskivestnik81-1. Kladnik,D.,Bole,D.2012:ThelifeofSlovenianexonymsandtheirfamiliarityintheprofessionalcom­ munity. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 Kladnik, D.,Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P.,VolkBahun, M. 2013: Slovenskieksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana.Kladnik,D.,Crljenko,I.,ČilašŠimpraga,A.,Geršič,M. 2017:AcomparisonofCroatianandSlovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Kladnik, D.,Perko,D. 2018:Velikainmalazačetnica terdrugiproblemizapisovanjaslovenskih zemlje­pisnih imen. Geografski vestnik 90-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV90207Kladnik,D.,Perko,D.2019:Šenekajproblemovpisanjazemljepisnihimenvslovenskemjeziku.Geografski vestnik 91-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV91107 Kladnik, D., Urbanc, M., Fridl, J., Orožen Adamič, M., Perko, D. 2006: Ein Kartenfund in Slowenien undseinFaksimilendruck:EinwichtigesEreignisfürSloweniensundÖsterreichshistorischeGeographie.Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesellschaft 148. Orožen, F. 1899: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje I. za Kranjsko in Primorsko v 7 zemljevidih. Dunaj. Orožen,F. 1902:Zemljepisniatlaszaljudskešolesslovenskimučnimjezikom. IzdanjeII. s14zemljevidi in listom, razlagajočim 1. zemljevid. Dunaj. Orožen, F. 1904: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Izdanje I. za Štajersko in Koroško v 7 zemljevidih. Dunaj. Perko,D.,Jordan,P.,Komac,B.2017:Exonymsandothergeographicalnames.ActageographicaSlovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777 Urbanc,M.,Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.2006:Atlantandslovenenationalconsciousnessinthesecond halfofthe19thcentury.ActageographicaSlovenica46-2.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS46204 8 Summary: Slovenian exonyms in Slovenia’s neighborhood (translated by Drago Perko) Ageographicalnameortoponymisapropernameofageographicalfeature.Allgeographicalnames are divided into endonyms and exonyms. An endonym is the geographical name of a feature in one of the languages spoken in the territory of the feature. An exonym is the geographical name of a fea­tureinoneofthelanguagesthatarenotspokenintheterritoryofthefeature,ifdifferentfromtheendonym of this feature. An endonym is the local (or original) name of a geographical feature and an exonym is a foreign name for the same feature. Slovenian endonyms are Slovenian geographical names within Slovenian ethnic territory, and Slovenian exonyms are Slovenian geographical names in all other ter­ritories if they differ from the endonyms there. We collected geographical names from the most important world atlases and encyclopedias in Slovenianlanguagefrom1869tothepresentandpreparedtwospreadsheetsofSlovenianexonyms.The extensive spreadsheet contains 5,038 names and the concise one has 3,819 names. Each exonym has thirty-five thematic fields: • 1) Nominative form of the Slovenian exonym; • 2) Genitive form of the Slovenian exonym; • 3) Adjectival form of the Slovenian exonym; • 4) Original geographical name (endonym); • 5) Language of the original geographical name; • 6) Exonym location (continent, ocean); • 7) Exonym location (country, sea); • 8) Semantic type of the exonym; • 9) Latitude of the exonym; • 10) Longitude of the exonym; • 11) Degree of Slovenianization of the exonym; • 12) Status of the exonym according to standardization; • 13)Recommendeduseoftheexonym(necessary,recommended,lessrecommended,notrecommended or unnecessary, inappropriate); • 14) Alternative exonym (allonym); • 15–24)VersionsoftheSlovenianexonyminthemostimportantSlovenianatlasesandsomeothersources; • 25–32)English,French,German,Spanish,Russian,Italian,Croatian,andHungarianformoftheexonym; • 33) Etymology of the exonym; • 34) Notes about the exonym; • 35) Coordinates of the exonym on the map. For the analysis of Slovenian exonyms in Slovenia’s neighborhood, which include 9 nearby coun-tries(Italy,Austria,Hungary,Croatia,BosniaandHerzegovina,Montenegro,Serbia,KosovoandNorth Macedonia;thelastsixcountrieswerepartsofex-Yugoslavia),weconsidered279geographicalnames. Wedefinedsixteen semantictypes,whichareadaptedtoglobaldimensionsandthestandarddivi­sion of geographical features: • Continent: in Slovenia’s neighborhood there are no such exonyms (0.0%) compared to 11 (0.3%) in the rest of the world. • Country:thereare7(2.5%)suchexonyms(e.g.,Avstrija ‘Austria’,Hrvaška‘Croatia’)comparedto171 (4.7%) in the rest of the world. • Settlement: there are 57 (20.4%) such exonyms (e.g., Pečuh ‘Pécs’, Peč ‘Pejë/Peja/Peć’) compared to 432 (12.0%) in the rest of the world. • Historical settlement: there are 10 (3.6%) such exonyms (e.g., Pompeji ‘Pompeii’, Ancij ‘Anzio’) com­pared to 102 (2.8%) in the rest of the world. • Land relief form: there are 76 (27.6%) such exonyms (e.g., Apenini ‘Apennines’, Veliki Klek ‘Grossglockner’) compared to 420 (11.6%) in the rest of the world. • Landhydronym:thereare48(17.2%)suchexonyms(e.g.,Blatnojezero‘LakeBalaton’,Ohridskojeze­ro ‘Lake Ohrid’) compared to 346 (9.6%) in the rest of the world. • Sea hydronym: there are 4 (1.4%) such exonyms (e.g., Tržiški zaliv ‘Gulf of Panzano’, Reški zaliv ‘Gulf of Rijeka’) compared to 341 (9.4%) in the rest of the world. • Undersea feature: these exonyms are not included in the article. • Island relief form: there are 10 (3.6%) such exonyms (e.g., Sardinija ‘Sardinia’, Brioni ‘Brijuni Islands/Brionian Islands’) compared to 353 (9.8%) in the rest of the world. • Coastalreliefform:thereare9(3.2)suchexonyms(e.g.,Padovadelta‘PoDelta’,Vzhodnariviera‘Riviera di Levante’) compared to 176 (4.9%) in the rest of the world. • Naturallandscape:thereare19(6.5%)suchexonyms(e.g.,MaloMadžarskonižavje‘LittleHungarian Plain’, Ovčje polje ‘Ovče Pole’) compared to 304 (8.4%) in the rest of the world. • Historicalregion:thereare9(3.2%)suchexonyms(e.g.,Lacij‘Latium’,Makedonija‘Macedonia’)com­ pared to 100 (2.8%) in the rest of the world. • Administrative unit: there are 29 (10.4%) such exonyms (e.g., Gradiščanska ‘Burgenland’, Republika Srbska ‘Republic of Srpska’) compared to 221 (6.1%) in the rest of the world. • Historical administrative unit: there is 1 (0.4%) such exonym (Srbija in Črna gora ‘Serbia and Montenegro’) compared to 101 (2.8%) in the rest of the world. • Others: the names of river dams and sluices, parts of settlements, defensive walls (e.g., Great Wall of China), archaeological sites, tectonic plates, isolated and extreme points on the Earth’s surface (e.g.,SouthPole),abbreviatedcompoundgeographicalnames(e.g.,Benelux),andsoon;inSlovenia’s neighborhoodthere are nosuch exonyms (0.0%) comparedto thirty-four(0.9%)in the restofthe world. The original language of Slovenian exonyms from Slovenia’s neighborhood are mostly Italian (in 129 cases (46,2%) and German (in 86 cases (30.8%)). In 200 cases (71.7%), the original language of the Slovenian exonyms is single, in 68 cases (24.4%) the original languages are two (e.g., for example ČrniDrim‘BlackDrim’forMacedonianCrnDrimorAlbanianDrinitiZiandDojranskojezero‘Dojran Lake’ for Macedonian Dojransko ezero or Greek Límni Doiráni), and in 11 cases (3.9%), the original languagesarethreeormore.ExampleswiththemostlanguagevariantsareDonava‘DanubeRiver’with seven languages (German Donau, Slovak Dunaj, Hungarian Duna, Croatian and Serbian Dunav, RomanianDunăreaandUkrainianDunay)andKarpati‘Carpathians’witheveneightlanguages(German Karpaten,Czech,SlovakandPolishKarpaty,HungarianKárpátok,UkrainianKarpati,RomanianMun.ii Carpa.i, and Serbian Karpati). WedeterminedtwelvetypologicalgroupsofSlovenianizationfromthesmallesttogreatestdegree of adaptation: • Exonym from translated common name and original proper name (type A): in Slovenia’s neighbor­hood there are 3 (1.1%) such exonyms (e.g., rt Correnti ‘Capo delle Correnti’, rt Spartivento ‘Capo Spartivento’) compared to 183 (5.1%) in the rest of the world. • ExonymfromtranslatedcommonnameandmoreorlessSlovenianizedpropername(typeB):there is 1 (0.4%) such exonym (prekop Donava.Tisa.Donava ‘Danube-Tisa-Danube Canal’) compared to 70 (1.9%) in the rest of the world. • Exonym from adopted secondary original name (type C): there are 28 (10.0%) such exonyms (e.g.,Železno ‘Eisenstadt’, Pečuh ‘Pécs’) compared to 245 (6.8%) in the rest of the world. • Exonymfromoriginalnamewithomittedspecialcharactersanddiacritics(typeD):therearenosuch exonyms (0.0%) compared to 73 (2.0%) in the rest of the world. • Exonym from transliterated original name with simplified letters and diacritics (type E): there are no such exonyms (0.0%) compared to 298 (8.2%) in the rest of the world. • ExonymfromtranscribedoriginalnamewithSlovenianizedending(typeF):thereare19(6.8%)such exonyms(e.g.,Toskana‘Toscany’,Mureš‘MureşRiver’)comparedto191(5.3%)intherestoftheworld. • Exonymfromborrowedandadaptedname(typeG):thereare8(2.9%)suchexonyms(Apulija‘Apulia’, Kosovo polje ‘Kosovo Polje’) compared to 128 (3.5%) in the rest of the world. • Exonym with phonetic form of the roots and Slovenianized endings from the Latin suffixes -ia, -ea (type H): there are 16 (5.7%) such exonyms (e.g., Italija ‘Italy’, Lombardija ‘Lombardy’) compared to 185 (5.1%) in the rest of the world. • ExonymwithphoneticformoftherootandSlovenianending(typeI):thereare24(8.6%)suchexonyms (e.g., Adiža ‘Adige River’, Karlovec ‘Karlovac’) compared to 220 (6.1%) in the rest of the world. • Exonym from fully translated name (type J): there are 106 (38.0%) such exonyms (Visoke Ture‘High Tauern’, Velika Kaniža ‘Nagykanizsa’) compared to 1,877 (51.9%) in the rest of the world. • Exonym from traditionally Slovenianized name with a trace of the original root (type K): there are 19 (6.8%) such exonyms (e.g., Neapelj‘Naples’, Budimpešta‘Budapest’) compared to 48 (1.3%) in the rest of the world. • Exonym from Slovenian name (type L): there are 55 (19,7%) such exonyms (Celovška kotlina ‘Klagenfurter Basin’, Reka ‘Rijeka’), compared to 97 (2.7%) in the rest of the world. Alllanguagesarecharacterizedbythefactthatthenumberofexonymsofalanguagedecreaseswith distance from the area where the language is spoken. The same applies to Slovenian exonyms. TheaveragedensityofSlovenianexonymspermillionkm2is522inSlovenia’sneighbors(fourcoun-tries), 391 in Slovenia’s neighborhood (nine countries), 103 in Europe, 18 in Asia, 14 in Africa, 8 in North America, 5 in SouthAmerica, and 4 in Central America. Considering only nine in detail inves­tigated countries the average density is 727 in Austria, 398 in Italy, 248 in Croatia, 161 in Hungary, 145 in Montenegro, 113 in Serbia (together with Kosovo), 78 in North Macedonia, and 59 in Bosnia and Herzegovina. ThefrequencyofthecurrentuseofSlovenianexonymswascheckedintheGigafidadatabase,which contains1.2billionwordsfrompubliclyavailableprintedtexts(84.4%)andwebtexts(15.6%)published in Slovenian between 1990 and 2011. The most common Slovenian exonyms from Slovenia’s neighborhood in the Slovene texts are the namesofcountries(Hrvaška‘Croatia’has67,945occurrences,Italija‘Italy’49,467,Avstrija‘Austria’37,017, Madžarska ‘Hungary’ 21,491, Srbija ‘Serbia’ 17,045, Kosovo ‘Kosovo’ 15,271, Makedonija ‘Macedonia’ 9,352, Črna gora ‘Montenegro’ 5143, Bosna in Hercegovina ‘Bosnia and Herzegovina’ 2881 (separate Bosnia5428,Herzegovina141)andthenamesofmajorcities(Rim‘Rome’has18,388occurrences,Dunaj ‘Vienna’ 18,037, Celovec ‘Klagenfurt’ 5915, Benetke ‘Venice’ 5725, Budimpešta ‘Budapest’ 4247, Beljak ‘Villach’3084,Čedad‘CividaledelFriuli’1748,Pulj‘Pula’1674,Firence‘Florence’1603,Priština‘Pristina’ 1436 and Neapelj ‘Naples’ 1119). A comparison of Slovenian atlases from the second half of 19th century and the beginning of the 20th century with today’s atlases shows that the number of Slovenian exonyms has decreased and that some Slovenian exonyms have almost sunk into oblivion, including the names of some major cities, for example: Zader for the Croatian city of ‘Zadar’, Splet forthe Croatian city of ‘Split’, Sobotica for the Serbian city of ‘Subotica’ and even Beligrad or Belgrad (meaning »white city«) for the Serbian capital Beograd ‘Belgrade’. Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović: Družbeni učinki urbanega kmetijstva Georitem 31 Ljubljana 2019: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 108 strani, ISBN 978-961-05-0177-0 (tiskana različica), ISBN 978-961-05-0178-7 (elektronski vir) Mestno kmetijstvo lahko v različnih oblikah odgovori na številne izzive, povezane z življenjem v mestih. V razvitih državah se ti nanašajo predvsem na okoljske probleme, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostnemu razvoju mest, kakovosti hrane ali na iskanje novih gospodarskih poti ter poslovnihmodelov.Pomembenpajetudidružbenividik,čemurseposvečanovaknjigavknjižnizbir­ki Georitem. V njej avtorji želijo predstaviti urbano kmetijstvo kot učinkovito sredstvo za doseganje širših družbenih učinkov s posebnim poudarkom na gradnji socialne vključenosti in kohezije. Rdeča nit poglobljenega teoretičnega uvoda in bogatega pregleda konkretnih primerov je participacija ozi­roma sodelovanje v odločevalskem procesu, ki je ključen dejavnik trajnostnega urbanega razvoja. V uvodnem poglavju se avtorji najprej posvetijo razjasnitvi osnovnih pojmov in tipologiji urba­nega kmetijstva. Zberejo tudi pregled dosedanjih dosežkov na področju preučevanja participacije in socialnegavključevanjaskoziurbanokmetijstvo.Tematikapresegamejeslovenskegaozemlja,zatoavtor­jiosvetlijotakonacionalneinstrumenteinzakonodajo,kiurejatopodročje,kottudimednarodnestrateške dokumente in številne projekte evropskega sodelovanja. V nadaljevanju sledi predstavitev dobrih praks urbanega kmetijstva s širšimi družbenimi učinki z območja Srednje in Vzhodne Evrope, ki jih avtorji razdelijo v skupine skupnostnih vrtov, vzgojno­izobraževalnihvrtov,socialnihvrtovinterapevtskihvrtov.Vknjigijepodrobnejepredstavljeninanaliziran tudiprimerurbanegakmetijstvavVelenju.Bralectakolahkospoznacelotenrazvoj,odprvihzametkov vzpostavljanjaponačeluvrtnegamesta,doraznovrstnihoblikurbanegakmetijstvatemelječihnasocial­nem vključevanju, ki so Velenjčanom na voljo danes. Avtorji ugotavljajo, da večji del urbanih vrtov nastane na pobudo lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij,zatosklepnapriporočilazarazvojtedejavnostivSlovenijivprvivrstinaslavljajopravnjih. Posebenpoudarekjenamenjenvključevanjuranljivihskupinprebivalstva–urbanokmetijstvojelahko učinkovit način za njihovo povezovanje z lokalno skupnosti, omogoča jim stik z odločevalci, obenem pa v njihova življenja prinaša mir, sprostitev, priložnost za druženje in prenos znanja. Na pomen tovr­stne družbene vrednosti opozarja tudi avtor predgovora, urbani sociolog Aidan Cerar. Knjiga je prosto dostopna na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/druzbeni­ucinki-urbanega-kmetijstva#v. Nika Razpotnik Visković MartinPogačar,JasnaFakinBajec,PetraKolenc,JernejTiran,KatarinaPolajnarHorvat,AlešSmrekar: Zeleno je dobro. Načrtovanje urbanih zelenih površin z ljudmi, ne za ljudi Ljubljana 2019: Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Založba ZRC, 71 strani, ISBN 978-961-05-0192-3 Po katalogu dobrih praks participativnega urbanega kmetijstva, ki ga je leta 2018 izdal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, je pričujoče delo še eno pozitivno presenečenje, kjer sta v ospred­juparticipacijainnačrtovanjezelenihpovršin.Participacijaoziromaparticipativnonačrtovanjejepostal popularen koncept, čeprav ga poznamo že dolgo časa. Klasično ali racionalno prostorsko načrtovanje, ki je bilo značilno za povojno obdobje vseh evropskih držav in je značilno tudi za današnjo Slovenijo, temeljinavlogidržavnihinstitucij,kivsodelovanjusstroko»usmerja«prostorskirazvoj.Zainteresirano javnost se razume bolj kot subjekt, ki ga je treba v najboljšem primeru ali »seznaniti« z načrtovalski­miciljiali»prepričati«vpravilnostprostorskihnačrtov,kijihnadzirajostrokovneinstitucije.Aževmed­vojnem obdobju so obstajali redki, a vplivni glasovi pomembnih ljudi kot sta Kurt Lewin in Lewis Mumford, ki sta vplivala na razvoj bolj sodelujočega in inkluzivnega prostorskega načrtovanja. Proces odločanja se bolj osredotoča na doseganje konsenza, medsebojnega učenja med strokovnjaki in pre­bivalciterustvarjanjanovegaznanja.Togibanjesejezačelokrepitivšestdesetihletihprejšnjegastoletja, še posebej po odmevnem delu Sherry Arnstein, ki je napisala knjigo A Ladder of Citizen Participation, kijepostalatemeljparticipativneganačrtovanja.Tojeprineslopovsemnovemetodeinvsebine,kiprej niso bile značilne za prostorsko načrtovanje: namesto tehničnih so se začeli uveljavljati bolj humani­stični in družboslovni pristopi, spremenila pa se je tudi vloga »strokovnjakov« oziroma planerjev, ki so postali pogajalci in mediatorji za doseganje konsenza. Publikacija Zeleno je dobro nudi dober pregled uporabnikom pri oblikovanju pristopov za razvoj inimplementacijoparticipativnihpristopovktrajnostnemuvključevanjuskupnostivnačrtovanje,upra­vljanje in vzdrževanje urbanih zelenih površin. Kot ugotavljajo avtorji priročnika, je sodelujoče oziromaintegrativnonačrtovanjezelenihpovršinšeposebejprimerno,sajigrajopomembnovlogovurba­nemprostoru:zmanjšujejoonesnaženje(zraka),izboljšujejopodnebje,ohranjajobiotskoraznovrstnost inekološkoravnovesjeternenazadnjeizboljšujejopočutjemeščankinmeščanov.Posebnododanovred­nostpriročnikavidimzlastivtem,danudimetodeinorodjazaparticipativnonačrtovanjezelenihpovršin, kisobilapreizkušenanakonkretnihobmočjihvEvropi.Potencialnegauporabnikavodiskozivsepotreb­nekorake,odocenestanja,doizboradeležnikovinboljalimanjznanihmetodkotsodrevoproblemov (angleškodecisiontree),parlamentavparkualiposvetovalneskupščine.Publikacijaserazlikujeodpod­obnihvtem,danuditaktikezaspodbujanjepovezanostimedljudmiternaslavljanekateraetičnavprašanja pomembna v participativnem načrtovanju: na primer kako zagotoviti udeležbo in upoštevati prema­lozastopaneskupine(ranljivedružbeneskupine)inkakoravnativprimeru,kodeležnikoziromaskupina želi»prevladati«alinasprotovativsakirešitvi.Polegorodijsovpriročnikuopisanetudikonkretneakci­jenatrehobmočjih,kjersotaorodjatudiuporabili.SlovenskiprimeropisujeobmočjevMariboruokoli objekta »Karantena«, kjer so želeli doseči idejno zasnovo za sanacijo zelenih površin. PriročnikjenastalmedizvajanjemprojektaUrbanizelenipasovi(UGB)injenavoljotudivsloven­ski(https://ikss.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zeleno-je-dobro#v)inangleškirazličici(https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/ publikacije/green-is-good#v).Menim,dajedobrogradivozlastizauradnepredstavnike,občine,načr­tovalceindruge,kiželijopreverjenainnatančnoopisanaorodjazaizvajanjeparticipativneganačrtovanja. Hkratijepriročnikpomembentudizanadaljnjorazvijanjepostopkovsodelujočeganačrtovanjainspod­bujanja participacije ne le med odločevalci in načrtovalci, temveč tudi širše med raziskovalci, kjer se vse bolj uporablja koncept participativnega raziskovanja. Nedvomno bo priročnik koristil tudi njim. David Bole Drago Perko, Rok Ciglič, Matija Zorn (uredniki): The Geography of Slovenia: Small but Diverse. World Regional Geography Book Series Cham 2020: Springer Nature Switzerland AG, 360 strani, ISBN 978-3-030-14065-6 (tiskana različica), ISBN 978-3-030-14066-3 (elektronski vir) ZnanstvenamonografijaTheGeographyofSloveniasicerniprvageografskapredstavitevnašedrža­ve v angleščini, je pa zagotovo najcelovitejša doslej in prinaša tudi daleč največ dognanj o Sloveniji. To izjemnodelonakar360straneh,opremljenozizvrstnimkartografskiminslikovnimgradivom,jeizšlo v knjižni seriji založbe Springer Nature World Regional Geography Book Series, v kateri do sedaj ni bilo predstavljenihprav dosti držav. To, da je sedaj med njimitudiSlovenija,je zatoše toliko pomembnejši dosežek. Ob pregledu vseh možnih tematik, s katerimi se danes ukvarjajo geografi po svetu, lahko kaj hitrougotovimo,dajemednjimirelativnozelomalopozornostinamenjenoravnotistemudelugeografije, ki je za stroko – vsaj v očeh negeografov – najbolj prepoznaven. V mislih imamo regionalno geogra­fijo. Še več, bolj ko je sodobni svet globaliziran in prepleten, a hkrati tudi nepredvidljiv ter zapletajoč se v nove in nove probleme, manj izhaja geografskih del, ki bi sosedom in svetu predstavljala geograf­skopodobonekedržave,regijealikulturneceline.TošeposebejveljazaEvropo,kjerregionalnogeografskih del o posameznih evropskih državah, pa tudi o Evropski uniji ali Evropi kot celoti, skoraj ni. Vsako takšno delo o posamezni evropski državi je zato treba pozdraviti, za nas pa je še toliko pomembnejše, če je to delo o Sloveniji. Knjigajerazdeljenana23poglavij.Prvopoglavje,kijepravzapravsvojevrstenuvodvcelotnomono­grafijo,sonapisalitrijeurednikiDragoPerko,RokCigličinMatijaZorn. Namenilisogakratkiuvodni predstavitviSlovenije kot evropski pokrajinski vroči točki. Sledi obravnava Slovenije v petih delih ozi­roma zaključenih celotah, pri čemer sta prva dva bolj analitična, tretji in četrti bolj sintetična, peti pa je neke vrste dodatek. Prvi del je namenjen fizični geografiji Slovenije, in sicer njeni kamninski sestavi, tektonski zgrad-bi, oblikam površja, vodovju, podnebju in vremenu, prsti in biodiverziteti. Drugi del, ki ga ravno tako sestavlja šest poglavij, predstavlja družbeno geografijo Slovenije. Začenjata ga dve poglavji o zgodovi­ni, sledijo poglavja o prebivalstvu, naseljih, gospodarstvu in kulturi. Tretji del vsebuje tri poglavja in jeboljregionalnousmerjen.Obravnavapokrajinsketipe,naravnogeografskeregijeinprikazeSlovenije na zemljevidih. Klasičen regionalnogeografski prikaz naše države bi bil s tem lahko nekako zaključen, vendar sle­dita še dva dela,ki julahkorazumemotudi kot nekakšnologičnonadaljevanje z različnimi aktualnimi temami. Četrti del knjige je namenjen človekovemu vplivu na okolje. Sestavlja ga pet poglavij, name­njenihnaravnimnesrečam,rabital,regionalnemurazvoju,degradacijiokoljainzavarovanimobmočjem. Čisto nekaj posebnega, nekakšna pika na i, pa je peti del, namenjen postavitvi Slovenije v svet in tudi Evropo. Tu sta dve poglavji. Prvo je namenjeno mednarodni primerjavi Slovenije, pri čemer so izpostavljenenekateremanjznane»visoke«uvrstitvenašedržave.Drugojenamenjenonekaterimnaj­bolj znanim slovenskim znamenitostim in izstopajočim značilnostim. Čeprav je ta del še posebej pomemben ravno za tujce, pa na enem kupu prinaša vrsto spoznanj in zanimivosti, ki so vse premalo znane tudi slovenski javnosti. V monografiji vsako poglavje sicer predstavlja zaključeno enoto, z lastno navedbo virov in litera­ture,vendarjolahkozlahkaberemokotsmiselnoceloto.Prinjejjesodelovalovečkot40avtorjev,povečini zGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,nekajpatudistrehdrugihinštitutovvokviruZRC SAZU.Uskladitidelotolikšnegaštevilaljudiinnapravitiredakcijo,kijepripeljaladotakosmiselnecelo­te, je mojstrovina brez primere, ki si zasluži resnično pohvalo. Pri delu, ki je šlo v takšno širino, lahko seveda vsak bralec najde svoj »nekaj«, kar bi po njegovem v knjigi moralo biti, pa ni. Vsak razumen človek pa ve, da se je temu nemogoče izogniti. Prav tako pa bo vsak razumen človek z velikim vese­ljem pohvalil urednike, vse ostale avtorje in dejstvo, da smo Slovenci po večletnem premoru spet prišli dozeloaktualneknjigeonašidržavi,povrhvsegaševangleščini.Sevedabijozveseljembralitudivslo­venščini. Jurij Senegačnik 166 Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU Ljubljana, 1.7.2019 Poleti 2019 so bile na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umet­nosti(ZRCSAZU)žepetnajstičorganiziraneinuspešnoizvedeneraziskovalneigralniceznaslovom Igrajmo se znanost. V preteklih letih se je potrdila domneva, da se želijo otroci skozi igro predvsem sprostiti,medsebojnospoznavatiindružiti,vsekakorpatudikajnovegavidetiinnaučiti. Zatojebilo tudivletošnjemletuorganiziranihvelikotematskoraznovrstnihigralnic,kisojihvodiličlaniposa­meznihraziskovalnihinštitutovZRCSAZU,kakortudizunanjisodelavci. Ževsaletadoslejjihoblikuje in koordinira Center za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU pod vodstvom Brede Čebulj Sajko. Delavnice so potekale tri tedne in so bile razdeljene na poljudno-znanstvene vsebine ter namenje­neotrokomstarimod6do14let. Vsaktedenjebiloblikovanzaenoskupino,vkaterijebilopribližno 15otrok. Sodelujočiinštitutiinostalizunanjiizvajalcisoorganiziralisvojtematskidan. Središčeigral­niškegadogajanjajebiladvoranaZemljepisnegamuzejaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRC SAZU, glede na temo ter program pa so otroci uporabljali in obiskali še druge prostore in kraje. GeografskidansmovodiliPrimožGašperičinErikLogarizGeografskegainštitutaAntonaMelika ZRC SAZU ter Teja Cimperman, profesorica razrednega pouka. Tematika letošnje geografske igralni­ce je bila raziskovanje mestnih vodnih površin, ki jih je, glede na potrebe in želje meščanov, ustvaril ali preoblikoval človek v različnih obdobjih razvoja mesta Ljubljana. Igralnico smo zato poimenovali »Dovodevsakapotnevodi«. Temeljilajenaterenskemdelu,tojenaraziskovanjuhidrološkihpojavov innjihovihznačilnostinaizbranihobmočjihmestaLjubljana,kjersotipojaviprisotni.Zaizvedbopro­grama smo izbrali naslednje lokacije: ribnik ob tivolski Čolnarni ter preoblikovane struge potokov Glinščice in Gradaščice. Po uvodni predstavitvi poteka, smo se drug drugemu na kratko predstavili, voditelji pa seznanili otroke s potekom geografskega dne. Skupino je sestavljalo pet deklet in osem fantov, starih med 7 in 14 let. Iz dvorane Zemljepisnega muzeja smo se peš odpravili proti ribniku ob tivolski Čolnarni, ki je zanimiv primer »mestne vode«. Ženaprviraziskovalnitočkisosemorali»mladigeografi«najprej»najti«oziromaorientirativpro­storu(slika1).PomagalismosizzemljevidomLjubljaneinkompasom.Obtemsmomladimraziskovalcem predstavili kartografske značilnosti prikaza površinskih vodnih pojavov ter ostalih kartografskih ele­mentov na zemljevidu. Pred začetkom terenskega dela smo se razdelili v štiri delovne skupine. Vsaka od skupin je preje-la prazen plakat ter posebno tematsko »vodno« mapo z delom načrta mesta Ljubljane in terenskimi listi.Spoznavanjemestnihvodjepotekalospomočjovprašanjnavnaprejpripravljenihdelovnihlistih. Značilnosti vode smo določali tako, da smo izbrali ustrezno dostopno merilno mesto, kjer smo dolo-čiliglobino,barvoinvonjvode,izmerilitemperaturozrakainvodeterspHlističidoločilinjenokislost oziroma bazičnost. Rezultate smo skupaj vpisali na delovni list. Ker smo pri odhodu na teren pozabi­linalepilo,smonaprviraziskovalnitočkiplakatzasnovalitako,dasmopolegnaslova,potiinposebnosti pustili prostor za delovne liste in terenske »dodatke« (na primer listi rastlin, vejice). Gradivo za plakat je nastajalo sproti. Poizpolnitvivsehdelovnihobveznostiprvegavzorčnegaobmočja,smoseodpravilidodrugerazi­skovalne točke, ki se je nahajala ob potoku Glinščica, v bližini živalskega vrta. Tam smo poleg ostalih nalog izmerili tudi hitrost vode, ki smo jo merili na preprost način. Izmerili in označili smo razdaljo meddvematočkama,vvodospustilivejico,listalikajpodobnegatermeriličas,kisogaomenjeni»plov­ci« potrebovali od ene do druge točke. S pomočjo dobljenih podatkov smo izračunali hitrost vode vpotoku.Rezultatesmopretvoriliinprimerjalimedsebojterugotovili,dajebilahitrostGlinščicepočas­nejša od 1 km/h, kar je veliko počasnejša od povprečne hitrosti hoje odraslega človeka, ki je 5km/h. Slika 1: Orientacija in iskanje raziskovalne točke na zemljevidu. Slika 2: Hoja po strugi Glinščice. Posebejzanimivojebilonadaljevanjepotipoumetnopreoblikovanibetonskistrugispodnjegatoka Glinščice (slika 2), ki se vije med pozidanimi zemljišči Viča. Ker so v strugi pred kratkim pokosili rast­je,jebilalažjeprehodnaterlemestomaoviranazrastjem,stranskimidotokiinnaplavinami.Izte»žabje« perspektive so bile hiše, železniška proga, Tržaška cesta in ostali objekti opazovani povsem z drugega gledišča, kot smo ga vajeni kot »navadni« pešci. Po strugi smo hodili do sotočja potokov Glinščica in Gradaščica. Tik za sotočjem se je nahajala zadnja točka, kjer so otroci povsem samostojno opravili vse meritve na potoku Glinščica (slika 3). Ko so vse podatke zapisali v delovni list, smo zbrali še zadnje gradivo za izdelavo plakata. Nato smo pospravili vso opremo, se skozi pokošen nasad invazivnih rast­lin dvignili iz struge ter skupaj odšli peš do našega izhodišča v središču mesta. PlakatsootrocidokončalipokosiluvdvoraniZemljepisnegamuzeja.Zrisanjem,pisanjeminleplje­njem, so zapolnili prazne prostore tako, da je dobil pečat posamezne skupine z najpomembnejšimi elementiraziskovalnepoti.Izdelaniplakatjepredstavljalglavnirezultatdelavnicsajjeprikazovalizmer­jene in ugotovljene rezultate raziskovalnega dela o vodah, s katerimi smo se srečali na naši poti. Letošnjo geografsko delavnico smo zaradi razdeljenega termina igralnic v začetku julija in drugi polovici avgusta izvedli le enkrat v juliju. Kljub zanesljivi vremenski napovedi, smo imeli organizatorji pripravljenihvečpoti.ZaradinapovedanihvisokihtemperaturinnizkegavodostajaGlinščice,smolahko izvedli različico poti s pohodom po njeni strugi. Kljub vročini so otroci brez omembe vrednih zadrž­kov in nasprotovanj sodelovali na raziskovalnih točkah ter prehodili zastavljeno pot. Primož Gašperič Poletna šola CEEPUS mreže GeoRegNet na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Trajnostna raba regionalnih virov Ljubljana, 1.7.–12.7.2019 CEEPUS mreža GeoRegNet združuje 19 oddelkov za geografijo ali regionalni razvoj iz 11 držav na območju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Namen mreže je spodbujanje mobilnosti študentov in uči­teljev geografije, organizacija strokovnih ekskurzij in poletnih šol, kar naj bi vodilo do tesnejše geografske povezanosti na pedagoškem in raziskovalnem področju, pa tudi do boljšega medsebojne­ga poznavanja in sodelovanja v tem delu Evrope. Organizacijo poletne šole je leta 2019 prevzel Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze vLjubljani.Poletnašolajebilaenaodprireditev,skaterimijeOddelekzageografijoobeležil100-letni-co geografije na Univerzi v Ljubljani. Z izborom vodilne teme poletne šole, to je »trajnostna raba regionalnih virov«, je Oddelek želel prikazati področja svojega pedagoškega in raziskovalnega delo­vanja,hkratipanaslovitiaktualnegeografskeprocesevkontekstutrajnostnegarazvoja. Regionalniviri namreč pomembno opredeljujejo razvojne potenciale regij (Černe, Piry in Plut 1984), njihova raba pa jeedenodnačinovzadoseganjeravnovesjamedglobalizacijoinregionalizacijskimiprocesi.Regionalni viri zato postajajo podlaga za oblikovanje drugačnih konceptov blagostanja, ki sledijo načelom traj­nostnega razvoja (Plut, Trobec in Lampič 2013). Regionalni viri niso samo okoljski viri (obnovljivi in neobnovljivi), ampak tudi človeški, gospodarski in ustvarjeni viri. Ključne teme o trajnostni rabi regionalnih virov, ki jih je osvetlila poletna šola, so bili pristopi pri vrednotenju in upravljanju regionalnih virov ter geografski procesi in dejavniki, ki so vplivali na traj­nostnoraboekosistemskihvirov,vode,prostora,človeškegakapitalaterinstitucij,kultureinkreativnosti v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Poletnešolesejeudeležilo21študentoviz12univerziz9držav:Poljske,Češke,Madžarske,Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Severne Makedonije, dodatno pa tudi iz Nemčije. Pri spo­znavanju problematike trajnostne rabe regionalnih virov, so jim pomagali predavatelji iz tujine (6 predavateljev iz Češke, Poljske, Bosne in Hercegovine, Združenih držav Amerike), Oddelka (9 preda­vateljev), pa tudi sodelavci (8) iz drugih organizacij: Društva mladih geografov Slovenije,Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK; EUSAIR Facility Point), ZemljepisnegamuzejaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,ObčineVitanje,Centravesolj­skih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga iz Vitanj, Občine Domžale, Mestne občine Koper inNaravnega rezervata Škocjanski zatok. Svečanoodprtjejebilo1.julija(slika1).Udeležencesonagovorilidr.RomanKuhar,dekanFilozofske fakultete,kijeorisal100-letnodelofakultete –soustanoviteljiceljubljanskeuniverze,dr.IrmaPotočnik Slavič, predstojnica Oddelka za geografijo, ki je predstavila pestro znanstveno, pedagoško in medna­rodnodelooddelka,dr.PavelPtáčekizMendloveuniverzevBrnu,Češka,novikoordinatorGeoRegNet mrežeterdosedanjakoordinatoricadr.LučkaLorberiz mariborskegaOddelkazageografijo.Prisotne je pozdravil tudi Lovro Jecl, predsednik Društva mladih geografov Slovenije (EGEA Ljubljana), ki je nanizaldejavnosti,kisojihzatuještudentepripravilimladislovenskigeografi.Dr.SimonKušarjenato predstavil obravnavano temo, udeležence poletne šole iz tujine ter povabil k praznovanju 100-letnice geografije na Univerzi v Ljubljani. V popoldanskih urah so študenti nadaljevali program s predava­njem dr. Katje Vintar Mally na temo okoljskih virov ter ogledom središča Ljubljane z dr. Dejanom Rebernikom. Drugi dan poletne šole (2. julij) so študenti prevzeli teme, ki so jih še posebej zavzeto spremljali celotnopoletnošolo.Danjebilnamenjenpredvsempredavanjem.Dopoldansospoznavaliekosistemske storitve (dr. Jiří Schneider, Mendlova univerza, Brno, Češka), posebej ekosistemske storitve obrečne­ga prostora. Z njimi so se seznanili tudi na krajšem terenskem delu ob Ljubljanici v središču mesta. Po ogledu Oddelčne knjižnice (vodila ga je Lucija Miklič Cvek), je dr. Irma Poročnik Slavič študentom predstavila problematiko staranja podeželskega prebivalstva. Tuditretjidanpoletnešole(3.julij)jebilnamenjenpredvsempredavanjem.Dopoldanskidelstazapol-niladr.JarosławDziałekindr.MonikaMurzyn-KupiszizJagelonskeuniverzevKrakovu,Poljska.Skupaj soobravnavalikulturoinnjenovlogopridoseganjutrajnostnegarazvoja.PoogleduZemljepisnegamuze­jaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU(eksponatejepredstavildr.PrimožGašperič),jesledilo popoldne,namenjenoobravnaviproblematikedegradiranihobmočijternjihoveoživitvekotorodjazaspod­bujanjetrajnostnegaurbanegainregionalnegarazvoja(dr.PavelPtáček,Mendlovauniverza,Brno,Češka). Četrti dan poletne šole (4. julij) sta prav tako prevzela dr. Jarosław Działek in dr. Monika Murzyn­KupiszizJagelonskeuniverzevKrakovunaPoljskem.Vospredjustabilavrednotenjekulturnihinnaravnih virov ter problematika naravnih nesreč. Peti dan (5. julij) so se študenti skupaj z dr. Tajanom Trobcem in dr. Simonom Kušarjem odpravi­li v Vitanje. Celodnevna strokovna ekskurzija je bila združena s sklepno predstavitvijo projekta »Po kreativnipotidoznanja«(PKP),kijenaslavljaltrajnostnorabovodnihvirovvObčiniVitanje.Dopoldanskiprogram je potekal v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika. Študente sta najprej nagovo­rila gostitelj, župan Občine Vitanje Slavko Vetrih in predstavnik Centra. Problematiko vodnih virov v Sloveniji je predstavil dr. Tajan Trobec, nato pa so študenti, ki so sodelovali pri PKP projektu, prika­zali pristop pri preučevanju vodnih virov ter zasnovo vodne učne poti »Od kapljice doreke«. Po kosilu je sledil terenski ogled na novo zasnovane vodne učne poti (slika 2). Vročina tistega dne je pomagala pri obrazložitvi, kakšna je vloga vodnih virov in kateri so izzivi njihove trajnostne rabe. Petkov večerni program so prevzeli člani Društva mladih geografov Slovenije, poskrbeli pa so tudi za aktivnosti v soboto in nedeljo. Ponedeljkov program (8. julij) je potekal v Hiši Evropske unije. Za študente so program pripravi­le sodelavke Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in EUSAIR Facility Point (koordinatoricadr.StašaMesec).Vospredjujebilamakro-regionalnadimenzijarabetrajnostnihvirov. Na delavnici so študenti predlagali različne strategije, pristope in ukrepe, kako za promocijo ter dose-ganje trajnostnega razvoja ustrezno vključiti relevantne deležnike in splošno javnost. Nalogo so opravili na izbranih primerih rabe regionalnih virov v srednjeevropskem prostoru. Torek9.julijjebilponovnoposvečenproblematikifunkcionalnoneizkoriščenegaprostora.Osrednji deljebilopoldnevnoterenskodelovDomžalah,kjersoštudentizdr.BarbaroLampič,NejcemBobovnikom in Juretom Košutnikom iz Občine Domžale najprej spoznali posamezne tipe funkcionalno degradira­nihobmočij,natopasamitestiralimetodezaznavanjainvrednotenjafunkcionalnodegradiranihobmočij. Naslednji dan (sreda, 10. julij) je večina dela zopet potekala v predavalnicah na Oddelku za geo­grafijo.Dopoldanskideljeprevzeldr.RahmanNurkovićizUniverzevSarajevu,BosnainHercegovina. Skupajsštudentijerazmišljalo(ne)trajnostnirabiregionalnihvirovvBosniinHercegovini.Popoldne je dr. Jernej Zupančič govoril o prostorskih virih obmejnih območij. Četrtek11.julijjebilžeboljsproščen.Študentisoseskupajzdr.BoštjanomRogljemindr.Simonom Kušarjem odpravili v Koper. O izzivih trajnostnega upravljanja obalnih virov ter izzivih povezanimi z vprašanji meje je na razgledni točki v Socerbu spregovoril dr. Boštjan Rogelj. V informacijskem cen­truNaravnegarezervataŠkocjanskizatoksejeekipipridružiltudiDavorDeranjaizMestneobčineKoper, kijespregovorilotrajnostnemrazvojuvobčiniKoperinizzivihusklajevanjarazličnihinteresovvpro­storu.SlediljeogledNaravnegarezervataŠkocjanskizatokzBojanoLipej,natopaprostozasamostojno raziskovanje koprskega mestnega središča. Poletna šola se je končala v petek 12. julija s presenečenjem. Ker je bila ravno takrat v Sloveniji, je ssvojimpredavanjemnavdušilaudeležencepoletnešoleindrugegosteznanaameriškageografinjaslo-venskegaroduterprijateljicaslovenskegeografijedr.LydiaM.PulsipherizUniverzeTennessee,Združene države Amerike (slika 3). V svojem predavanju je povezala nekdanjo kolonizacijo in današnje neoko­lonizacijskeproceseznačinomraberegionalnihvirov.Pozadnjemodmorusoštudentipredstavilirezultate samostojnega dela. Nato pa sta organizatorja poletne šole dr. Simon Kušar in dr. Boštjan Rogelj ude­ležencem razdelila potrdila o uspešno opravljeni poletni šoli. Študenti so z aktivnim sodelovanjem na poletni šoli lahko pridobili 5 ECTS, ki so jih lahko uveljavili na svojih študijskih programih. Slika 1: Iz otvoritve poletne šole. Slika 2: Reševanje regionalnega vira v Občini Vitanje. Slika 3: Poletno šolo je s svojim obiskom oplemenitila svetovno znana geografinja dr. Lydia M. Pulsipher iz Univerze Tennessee, Združene države Amerike. Bogat program poletne šole sta dopolnili tudi dve razstavi: literatura s področja regionalnih virov, ki so jo pripravile sodelavke iz Oddelčne knjižnice, ter plakati, ki so prikazovali mednarodno dejav­nost Oddelka za geografijo (zasnova in vsebinska priprava dr. Irma Potočnik Slavič). V dveh tednih medsebojnega druženja so udeleženci poletne šole spletli prijateljske vezi, okre­pilo se je sodelovanje med Oddelkom za geografijo in sodelavci iz partnerskih oddelkov in fakultet iz Srednje in Jugozahodne Evrope, hkrati je uspelo mednarodnemu občinstvu prikazati dosežke t.i. ljubljanske geografske šole ter promovirati študij geografije na Oddelku za geografijo. Poletna šola je odmevala tudi v domačih medijih (spletišča, Slamnik – glasilo Občine Domžale, prispevek na Radioteleviziji Slovenija, reportaža na youtube, ki so jo pripravili na SVRK), s čimer je bil narejen pomemben korak pri prepoznavnosti Oddelka za geografijov slovenskem prostoruter promociji geo­grafskegapristopa prinaslavljanjuaktualnih razvojnihizzivovpovezanihs trajnostno rabo regional-nih virov. Program,gradivainfotografijeizpoletnešolesodostopnina:http://geo.ff.uni-lj.si/english/georegnet_ summer_school2019. Simon Kušar Evropski forum Alpbach 2019 Alpbach, Avstrija, 14.–30.8.2019 Že več kot 70 let se v dolini Alpbach na Tirolskem (slika 1) vsako leto v drugi polovici avgusta zbi­rajopredstavnikipolitike,gospodarstva,znanostiinumetnostiznamenom,darazpravljajooaktualnih družbenihproblemih,dosežkihinrazvojnihizzivihtakonaevropskikottudiglobalniravni.Naforum so vedno vabljeni tudi mladi na začetku kariere. Slika 1: Dolina Alpbach na Tirolskem že več kot 70 let vsako leto gosti srečanje znanstvenikov, gospodarstvenikov, politikov in umetnikov –Evropski forum Alpbach. Slika 2: Eden od letošnjih predavateljev na Evropskem forumu Alpbach je bil Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Joseph E. Stiglitz. Letošnjiforumsejeosredotočilnavprašanjaorazmerjumedsvobodoinvarnostjo.Prvitedenforu-ma je bil namenjen strokovnim seminarjem, ki jih pripravljajo uveljavljeni strokovnjaki z različnih področij:letosstabilamedizvajalciseminarjevtudidvasvetovnoznanaekonomista,dobitnikNobelove nagrade za ekonomijo, Joseph E. Stiglitz (slika 2), ter posebni svetovalec pri OZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, Jeffrey Sachs. Vdrugemtednuforumasopotekalejavnerazpravevoblikiokroglihmiz.Razpravesosemeddru­gimdotaknile–tudizageografe–zeloaktualnihtematikomigracijah,globalizaciji,vlogiodprtihmeja in o digitalizaciji. Univerze, številna podjetja in raziskovalni inštituti so predstavili nova odkritja na področju znanosti in tehnologije, doktorandi pa so imeli priložnost predstaviti svoje disertacije med-narodni publiki. Dva dneva sta bila namenjena znanosti ter njeni vlogi pri razmerju med svobodo in varnostjo. Razpravesosedotakniletudivlogeraziskovalcevvdanašnjidružbiinvprašanjnjihovedružbene(ne)aktiv­nosti z vidika vse številčnejših lažnih novic, naraščajočega vpliva »psevdo-znanosti« in pretiranega poenostavljanja znanstvenih spoznanj v medijih. O vplivu medijev in drugih aktualnih izzivih v druž­binaevropskiinglobalniravnisejerazpravljalotudivpreostalihdneh,kisobilinamenjenirazpravam z vidika prava, politike, tehnologije in umetnosti. Forum je bil izvrstna priložnost za izmenjavo novih idej in razširjanje obzorij znanja. Udeleženci soimelivokviruštevilnihdružabnihdogodkovmožnostzaširitevmrežepoznanstev.ObiskEvropskega forumaAlpbachpriporočamvsakomur,kiželiosvežitisvojpoglednaaktualnedogodkeintokovespre­membvdružbi,hkratipaspoznavatiljudi,kijih(raziskovalno)zanimajosorodnapodročjainvprašanja.Številniseminarjiinrazpravesozaposameznikasvobodomiselnookolje,kjerlahkosoočilastnepogle­de s pogledi drugih udeležencev ter zagovarja (in/ali dodatno izoblikuje) svoja stališča. Erik Logar Sedmi projektni sestanek ter zaključna konferenca projekta MEDFEST Tavira, Portugalska, 3.–6.9.2019 VzačetkuseptembrasovTavirinajuguPortugalskepotekalisklepnidogodkiprojektaMEDFEST – Mediteranian culinary eritage experiences: how to create sustainable tourist destinations (Sredozemska kulinaričnodediščinskaizkušnja:kakoustvarititrajnostnoturističnodestinacijo). Gostiteljtokratnega srečanjaterzaključnekonferencajebiloDruštvozarazvojinaktivnodržavljanstvoInLoco(Associaçao In Loco) iz Fara. Prvidanprojektnegasrečanjasmoizkoristilizaštudijskiobiskobalnegazaledja.Prvipostaneksmo naredili na eni izmed podeželskih posesti, kjer smo poleg okušanja lokalne kulinarike (slika 1) imeli tudi priložnost aktivnega sodelovanja pri pripravi jedi. Najprej smo zamesili testo za kruh z zelišči in ga spekli v krušni peči, prav tako pa tudi pecivo. Po pokušini smo si ogledali obrat za predelavo plute. Pridobivanje plute, ki je naraven material in ga pridobivajo iz skorje hrasta plutovca (Quercus suber), je tradicionalna gospodarska panoga na Portugalskem, hkrati pa Portugalska pokriva okoli 50% sve­tovnegapovpraševanjapotemmaterialu.ŠtudijskiobisksmosklenilivFaru,središčuportugalskepokrajine Algarve. Gostiteljisopolegvečerjezanaspripravilitudipredstavitev pripraveeneizmedtradicionalnih portugalskih jedi (slika 2). Drugidansmonamenilizadnjemuprojektnemusestanku.VodjaprojektaNikaRazpotnikVisković (ZRCSAZU)jepredstavilazaključnofazoprojektateraktivnosti,kišesledijo.Posebnopozornostsmo namenili zaključnemu poročilu in usklajevanju zadnjih aktivnosti. Tretjidanjebilnamenjenzaključnikonferenci,kijepotekalavnekdanjemavguštinskemsamosta-nu, ki je bil ustanovljen leta 1542. Glavna tematika konference je bil trajnostni kulinarični turizem. Predstavitviprojektasosledilepredstavitvelokalnihdeležnikovposameznihprojektnihpartnerjev.Spoznali smonekateredobreprakse,kisoseuveljaviletudispomočjoprojektaMEDFEST.Vpopoldanskemdelu Slika 1: Na predvečer začetka projektnih aktivnosti v Taviri so nas gostitelji pogostili z izdelki lokalne kulinarike. Slika 2: Prikaz priprave lokalnih jedi v restavraciji v Faru. Slika 3: Sodelavki in sodelavca pri projektu MEDFEST na ZRC SAZU ter Aleksandra Pelicon in Katja Skok z Društva Planta (deležnik pri projektu) in Barbara Zmrzlikar s Slovenske turistične organizacije, ki je v projektu sodelovala kot pridružen partner. je bila na sporedu okrogla miza, v kateri so sodelovali svetovalci, ko so jih posamezni projektni part-nerji najeli za spremljanje in sprotno ocenjevanje projektnega dela. Zvečer je sledilo odprtje sejma o sredozemski kulinariki, ki je bil že sedmi po vrsti, in se ga je v treh dneh udeležilo več tisoč ljudi. Na sejmu je sodelovalo prek 150 ponudnikov lokalnih kulinaričnih in sorodnih produktov. Svojostojnico na sejmu je imel tudi projekt MEDFEST, kjer so lokalni deležniki predstavili svojo ponudbo. S tem sejmom smo glavne aktivnosti pri projektu MEDFEST, ki ga je koordiniral Geografski inšti-tut Antona Melika ZRC SAZU, sklenili. Matjaž Geršič Evropski teden regij in mest v Bruslju Bruselj, Belgija, 7.–10.10.2019 Med 7. in 10. oktobrom 2019 je v Bruslju, v okviru evropskega tedna regij in mest, ki ga vsako leto organizirataEvropskiodborregijinEvropskakomisija,potekalakonferencaznaslovom»Evropajelahko več…zaradikohezijskepolitike«.Namendogodkajepredstaviti,kakoevropskakohezijskapolitikaspod­buja regionalni razvoj in prispeva k zmanjšanju razvojnih razlik med regijami. Na dogodku se vsako leto zbere več tisoč predstavnikov evropskih institucij, lokalnih in regionalnih oblasti, raziskovalcev, strokovnjakov in predstavnikov medijev. Dogodek omogoča izmenjavo dobrih praks, znanja in izku­šenjnapodročjuregionalnegarazvojaterrazvojamest.Evropskitedenregijinmestjenajvečjidogodek namenjen političnemuobveščanjuorazvojukohezijske politiketerozaveščanjuodločevalcev opome-nu regij in mest pri oblikovanju politik Evropske unije. Na dogodku poteka izmenjava dobrih praks spodročjagospodarskegarazvojainsocialnevključenosti,čezmejnegasodelovanja,javno-zasebnihpart­nerstev, regionalnih inovacij in lokalnega razvoja. Letošnji dogodek je potekal v konferenčnem centru Square, Evropskem parlamentu, Evropskem odboru regij in nekaterih drugih lokacijah v Bruslju. Dogodka se je udeležilo preko 9000 udeležencev iz več kot 70 držav.Več kot 1000 govorcev je v šti­rih dneh predstavilo svoje prispevke na več kot 300 predavanjih. Srečanje je bilo vsebinsko razdeljeno na šest tematskih sklopov: 1) prihodnost Evropske unije ter vloga regij in mest, 2) pametnejša Evropa, 3)Evropabližjedržavljanom,4)boljzelenaEvropa,5)boljdružbenovključujočaEvropain6)boljpove­zana Evropa: mobilnost. DogodkasvaseudeležilidvepredstavniciGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU.Udeležili svasepredavanjindelavnicspodročijsodelovanjacivilnedružbevodločevalskihpostopkih,vlogeraz­vojapodeželjazaregionalnirazvoj,razvojamanjrazvitihindemografskoogroženihobmočij,doseganja in spremljanja ciljev trajnostnega razvoja ter izboljšanja trajnostne rabe zemljišč in naravovarstvenih rešitev. Več informacij o dogodku je dostopnih na: https://europa.eu/regions-and-cities/. Daniela Ribeiro, Maruša Goluža Uvodno srečanje partnerskih institucij v okviru projekta »100% lokalno« Val Poschiavo, Švica, 9.–13.10.2019 VšvicarskiobčiniValPoschiavo(slika1)ževečletuspešnorazvijajopristop»100%lokalno«.Znjim spodbujajolokalneproizvajalcehrane,gostinceindrugedeležnikekuporabipridelkovinsurovinizklju­ Slika 1: Udeleženci uvodnega srečanja v središču Slika 2: Peka tradicionalnega kruha iz izključno Poschiava. lokalnih sestavin. čno iz domače občine (slika 2). To ima ugodne učinke na lokalni družbeno-gospodarski razvoj: raz­vijajo se mreže medsebojnega sodelovanja, krepijo se lokalni gospodarski tokovi, vse bolj uspešno pa s tem pristopom v občino privabljajo tudi turiste, ki cenijo trajnostno naravnano turistično ponudbo. Namen 18-mesečnega projekta »100% lokalno«, ki ga financira Evropski parlament v okviru skla­da ARPAF II, jepreveriti možnosti za razvoj tega pristopa na štirih študijskih območjih alpskih držav:vUnterengadinu/BassaEngadinavŠvici,vPitztalunaavstrijskemTirolskem,vParkuJulijskihPredalp in v Alta Val Venosti/Obervinschgau v Italiji ter v Občini Bohinj v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji. Na uvodnem srečanju oktobra 2019 so se predstavniki partnerskih institucij (projekt vodi Inštitut za regionalni razvoj EURAC v Bolzanu v Italiji, partnerji pa so ZRC SAZU iz Slovenije ter UniversitadellaSvizzeraitalianainPoloPoschiavoizŠvice)podrobnejeseznanilisčasovniminvsebinskimpote­komfazprojekta.Slediljeogledprimerovdobrihpraks–kakovValPoschiavupristop»100%lokalno« uresničujejo lokalni pridelovalci in predelovalci hrane, gostinci in ostali turistični ponudniki. V inte­raktivnihdelavnicahsobilapredstavljenatudisodelujočaštudijskaobmočja,opravljenepasobiletudi že prve analize o možnostih prenosa pristopa »100% lokalno«. Projekt se bo nadaljeval z organizaci­jodelavnicnaštudijskihobmočjih,skaterimisebodovlokalniskupnostipreverilemožnostizaprenos dobrih praks. Erik Logar Vmesna konferenca projekta TRANS-BORDERS Bautzen, Nemčija, 7.11.2018 Saškoministrstvozagospodarstvo,deloinprometjevnemškemBautznu(lužiškosrbskoBudyšin) 7.novembra2018organiziralovmesnokonferencoprojektaTRANS-BORDERS,sofinanciranegaizpro­gramaInterregSrednjaEvropa.Prvidelkonferencejebilnamenjenpredstavitvamprvihrezultatovprojekta TRANS-BORDERSnapilotnemobmočjutromejemedČeško,NemčijoinPoljskoterSlovenijoinAvstrijo. Vdrugem delu konference so bile predstavljene dobre prakse in izkušnje na temo izboljšanja čezmej­nih železniškihpovezavvdrugih evropskihobmejnih območjih.Ena mednjimijena primertrikotnik med Nizozemsko, Nemčijo in Belgijo, kjer s projektom EurekaRail pripravljajo uvedbo več regional-nihčezmejnihželezniškihpotniškihlinij,kibodopovezovalebelgijskaLiegeinAntwerpen,nizozemske Maastricht,HeerleninWertternemškiAachen.Predstavljenajebilatudikompleksnaštudijavsehnede­lujočih čezmejnih železniških povezav v Evropski uniji. V sklopu konference je bil organiziran ogled tovarne vlakov Bombardier v Bautznu. Problematika čezmejnega javnega potniškega prometa, o kate­risejerazpravljalonakonferenci,jebilavpraksiprikazanananaslednjemjavnempromocijskemdogodku, ki so se ga udeležili tudi partnerji projekta. 9. aprila 2019 sta okraj Liberec na Češkem in KORID LK, ki je upravljavec javnega potniškega pro­metavokrajuLiberec,organiziralakrožnovožnjospotniškimvlakomnaobmočjutromejemedČeško, PoljskoinNemčijo.Potniškavlakovnakompozicija SiemensDesiro,kiedinaomogočaprevozpoželez­niškemomrežjuvsehtrehdržav,jena119kmdolgivožnji;40kmnaČeškem,22kmnaPoljskem,30km vNemčijiin27kmnaČeškempeljalaprekpostajLiberec,MnišekuLiberce,FrýdlantvČechách,Zawidow, Görlitz, Krzewina Zgorzelecka, Zittau, Hradek nad Nisou in nazaj v Liberec. Med železniškima postajama Frýdlant v Čechách na Češkem in Zawidow na Poljskem je prvič po koncu druge svetovne vojne zopet peljal potniški vlak. To je bil tudi prvi potniški vlak, ki je pripeljal v Zawidow po letu 1991, ko so poljske železnice ukinile lokalni potniški promet do tega obmejnega kraja. Na peronu pred poslopjemopuščene železniške postajeso poljski gostiteljiorganiziralikulturno umetniški program v obliki krajše gledališke igre na prostem, ki je na humoren način prikazala pre­magovanje razdalj z železniškim potniškim prometom v tem delu Evrope. Pred drugo svetovno vojno je bilo to območje odlično povezano z evropskim železniškim sistemom. Ob dnevnem vlaku med Wrocłavom in Parizom, so vozili še mnogi drugi do pomembnejših regionalnih središč. Na postaji Görlitz v Nemčiji je bila uradna tiskovna konferenca, kjer so predstavniki poljske regi­je Spodnja Šlezija, nemške dežele Saške ter okrožja Görlitz izpostavili pomen elektrifikacije železniške proge med poljskim Wrocłavom in nemškim Dresdnom –predvsem na nemškem odseku, saj so dela na poljskem odseku že v zaključni fazi. Železniška proga med mestoma Görlitz in Zittau v Nemčiji štirikrat prečka državno mejo med Nemčijo in Poljsko. Železniška postaja Krzewina Zgorzelecka leži na Poljskem, deluje pa kot železni­ška postaja za nemško mesto Ostritz na drugi strani reke Lužiška Nisa. To je posledica razmejitve po drugi svetovni vojni, ko je bilo to ozemlje predvojne Nemčije razdeljeno med Poljsko ter novo državo Nemško demokratično republiko. Železnica s te postaje vodi le do elektrarne Turów, nekdaj pa je bila speljana tudi do mesta Bogatynia. To je poljski ozemeljski žep stisnjen med Češko in Nemčijo, kjer leži pomemben premogovnik. Predstavljena je bila tudi načrtovana redna avtobusna potniška čezmejna proga Hrádek nad Nisou (Češka)–Zittau (Nemčija)–Bogatynia (Poljska)–Frýdlant (Češka)–Swieradów Zdrój (Poljska). Obeh dogodkov sva se z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU udeležila popisana. Primož Pipan, Matej Gabrovec 17. bienalna konferenca Mednarodnega združenja za preučevanje skupnega (International Association for the Study of the Commons –IASC) Lima, Peru, 1.–4.7.2019 Med 1. in 4. julijem je v Limi v Peruju potekala 17. bienalna konferencaMednarodnega združenja za preučevanje skupnega (International Association for the Study of the Commons – IASC), ki se je je udeležilo okrog 500 znanstvenikov in tudi praktikov iz 50 držav. Naslov konference je bil V obrambo skupnega–izzivi,inovacijeinukrepanje(InDefenseoftheCommons:Challenges,Innovation,andAction). Konferenco sta skupaj organizirali Fakulteta za družbene vede Katoliške univerze v Peruju (Pontificia Universidad Católica del Perú) in Oddelek za ekonomijo na Univerzi Andov v Kolumbiji (Universidad de los Andes). Beseda na tokratni konferenci je tekla o tem, kako si različni akterji po svetu prizadevajo ohrani-ti in braniti skupno, prav tako je bilo govora o izzivih in priložnostih, s katerimi se sooča skupno v 21. stoletju.Posebnapozornostjebilanamenjenavlogiskupnostnihpraksprioblikovanju,ustvarjanju,vzdrže­vanjuinobnoviskupnega.KonferencistapredsedovalaDeborahDelgadoizKatoliškeuniverzevPeruju in Juan Camilo Cardenas iz Univerze Andov v Kolumbiji. Nakonferencisosezvrstilatriplenarnapredavanja,vsklopudvanajstihsekcijpavečkot470znan­stvenih predstavitev. Dodatno so že pred konferenco potekale delavnice, med konferenco pa tako imenovani»dialogimedrazličnimideležniki«,»političnidialogi«,predstavitveplakatov,Ostrominfilm-ski festival z video predstavitvami, članski in regionalni sestanki združenja IASC, štiri konferenčne ekskurzije,nakaterihsmolahkospoznavaliprepletbogatekulturneinbiotskepestrostiPerujaterknji­žni sejem s predstavitvami knjig. Slika 1: Slovenske udeleženke konference IASC 2019 skupaj s predsednikom IASC in regijskim koordi­natorjem za Severno Ameriko Marcom Janssenom ter koordinatorko za Evropo Inso Theesfeld. NaplenarnihpredavanjihsmoprisluhnilipredavanjuFiorenzeMicheli(StanfordUniversity,ZDA) »Social-ecologicalvulnerabilityandadaptationtoachangingocean«,navdahnilnasjegovorWraysPerez Ramirez-a(predsednikGobiernoAutónomoTerritorialdelaNaciónWampi)»TerritoriosAmazónicos y autonomía: La experiencia del GTAN Wampis« in predavanje Brigitte LG Baptiste (Instituto de Investigación de Recursos Biológicos Alexander von Humboldt, Kolumbija) »Manejo compartido de la biodiversidad y los servicios ecosistémicos«. Nagrade Elinor Ostrom so prejeli Liliana Pechene Muelas za delo na področju uveljavljanja kole­ktivnih pravic avtohtonih prebivalcev Miska v Kolumbiji, Giuseppe Micciarelli, ki se osredotoča na inovativne pravne pristope, ki bi zlasti v mestih omogočali nove načine udeležbe državljanov in insti­tucionalno upravljanje skupnosti ter Ruth Meinzen-Dick, ki je raziskovala različne tipe skupnega s področja vode, gozdov, pašnikov, ribolova in genetskih virov. SlovenijosmonakonferencizastopaleMatejaŠmidHribarzGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRC SAZU, Špela Ledinek Lozej z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije (slika 1). Predstavile smo dva prispevka: Cultivating interdependen­cy: Insights into governance of the commons in the Slovenian Alps« (avtorice: Nevenka Bogataj, Mateja Šmid Hribar in Špela Ledinek Lozej) in Challenges and opportunities for improving multi-level gover­nance at the intersection of commons and ecosystem services« (avtorji: Catherine Tucker, Mimi Urbanc,NevenkaBogataj,MatejaŠmidHribar,RominaRodela,LuciaPiani,MauriziaSigurainAlexeyGunya). Prihodnja konferenca IASC bo oktobra 2021 v Arizoni. Več o konferenci si lahko preberete na konferenčni spletni strani: https://www.iasc2019.org/. Na spletnistranizdruženjaIASC(https://www.iasc-commons.org/)pažeoglašujejonaslednjikonferenco, ki bo oktobra 2021 v Arizoni. Mateja Šmid Hribar Mednarodna konferenca »Skrite geografije« Ljubljana, 29.–31.8.2019 PodokriljemEvropskezvezegeografovEUROGEOinvsodelovanjuzDruštvomučiteljevgeografije Slovenije,jeOddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,obpraznovanju100-letni­ce ustanovitve, med 29. in 31. avgustom 2019 organiziral mednarodno konferenco »Skrite geografije« (Hidden Geographies International Conference Slovenia; slika 1). Slika 1: Naslovnica spletne strani mednarodne konferenca »Skrite geografije«. Odziv mednarodne strokovne javnosti je bil izjemen, saj se je konference udeležilo blizu 150 ude­ležencev in udeleženk iz 32 držav (Albanija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Brazilija,Bolgarija,Kanada,Čile,Kitajska,Češka,Gruzija,Nemčija,Madžarska,Iran,Italija,Japonska,JužnaAfrika,JužnaKoreja,NovaZelandija,Poljska,Romunija,Rusija,Srbija,Slovenija,Španija,Tajvan, Nizozemska, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija, Združene države Amerike). Konferenca je potekala v prostorih Zdravniške zbornice v Ljubljani. Izvedenihjebilo113predavanj(odtegaštirivabljena),šestdelavnictercelodnevnaekskurzijavŠkoc­janske jame, Štanjel in Goče. Predstavljenih je bilo 25 posterjev (slika 2). Prvi dan konference se je začel s pozdravnimi govori predstavnice organizacijskega odbora kon­ference Tatjane Resnik Planinc, predsednika EUROGEO Rafaela de Miguela Gonzáleza, predsednika Društva učiteljev geografije Slovenije Rožleta Bratca Mrvarja ter predstojnice Oddelka za geografijo FilozofskefakulteteUniverzevLjubljaniIrmePotočnikSlavič.SledilistavabljenipredavanjiTraceyMcKay (Velika Britanija), ki je spregovorila o skritih geografijah v izobraževanju bodočih učiteljev na prime-ru srečanje z »drugostjo« v Muzeju dediščine Oranžnega reda v Belfastu, Severna Irska ter Andreja Mihevca (Slovenija), ki je govoril o skritih kraških pokrajinah. Po vabljenih predavanjih so do večera potekala predavanja (in delavnice), zaradi velikega števila razdeljena v posamezne sekcije: Skrite geo­grafijeindružba,Skritegeografijeinmetodologija,Geografijainizobraževanje(slika3),Skritegeografije inokoljeterIzvorskritihgeografij.Prvidansejesklenilzvodenimogledomljubljanskegastaregamest­nega jedra in večerjo na Ljubljanskem gradu. Drugi dan sta kot vabljena govorca najprej spregovorila Gerry O’Reilly (Irska) o skritih geografi­jah v času sprememb in konfliktov ter Josef Strobl (Avstrija) o geografiji »v živo« s poudarkom na geomedijih kot vmesnikih za razmišljanje o prostoru. Vabljenima predavanjema so tako kot prvi dan sledilapredavanja(indelavnice),razdeljenavposameznesekcijeinsesklenilassvečaniminagovori,vkate­rihsogovorciingovorkespregovoriliobogatistoletnizgodoviniOddelkazageografijoFilozofskefakultete Univerze v Ljubljani ter praznovanju štiridesete obletnice EUROGEO. Slika 2: Razstava in predstavitev posterjev. Slika 3: Predavanja so potekala v različnih sekcijah –na sliki sekcija Geografija in izobraževanje. Slika 4: Neformalno druženje udeležencev in udeleženk v času odmora. Konferenca je izpostavila pogosto spregledano dejstvo, da je večina »geografij« skritih ter ponu­dilapriložnostzarazpraveoizvorihinučinkihskritihgeografij,zavedanjunjihovegaobstoja,njihovem zaznavanju, razumevanju, razlagi in uporabi v raziskovanju, izobraževanju, odločanju, upravljanju ali v vsakodnevnem življenju. Udeleženci so ugotavljali, da so geografije skrite zato, ker so nam nevidne, namenoma prikrite, še neodkrite, ker jih ne poznamo, ali pa je naše »poznavanje« zaradi spremenlji­vosti pojava zastarelo. Skrite geografije lahko izredno močno vplivajo na družbene in naravne pojave in procese ter tudi na naša življenja. Potrdila se je izhodiščna teza, da je vloga geografije pri njihovem odkrivanju, namenskem prikrivanju (na primer v primeru varovanja naravnih virov, ranljivih skupin prebivalcev, strateških objektov), prepoznavanju njihovih pomenov, razumevanju, razlagi in predsta­vljanju izredno pomembna. Izjemen tehnološki razvoj in dostopnost informacij omogočata geografiji, geoinformatiki, kartografiji in drugim vedam, ki se ukvarjajo sprostorskimi vidiki naravnih ter druž­benih pojavov in procesov, odkrivanje ali vsaj boljše vrednotenje vedno novih, doslej skritih geografij. To pa sproža naraščajoče potrebe po ustrezni izbiri, razlagi in povezavi novega z obstoječim znanjem, pri čemer ima geografsko izobraževanje neprecenljivo vlogo. Prispevkizmednarodnekonferencebodoobjavljenivznanstvenimonografiji(SpringerBookSeries), vEuropeanJournalofGeographytervDelih,znanstvenirevijiOddelkazageografijoFilozofskeFakultete Univerze v Ljubljani. Tatjana Resnik Planinc 11. mednarodna konferenca o raziskovanju družbenih inovacij Glasgow, Združeno kraljestvo, 2.–4.9.2019 NaprehoduizpoletjavjesenjeKaledonskauniverzavGlasgowuorganizirala11.mednarodnokon­ferenco o raziskovanju družbenih inovacij z naslovom »Družbene inovacije: lokalne rešitve za globalne izzive«.Konferencesejeudeležiloprek300zainteresiranihraziskovalcev,praktikov,odločevalcevindru­gih deležnikov. Svoja najnovejša spoznanja so predstavili v obliki petih plenarnih predavanj in 61 posebnihsekcij.Kljubmnožičnizastopanostisštevilnihkoncevsvetapasobilievropskiudeleženciveči­nomaizstarihčlanicEvropskeunije,medtemkosopredstavnikidržavSrednjeinVzhodneEvropeobsegali lepeščico.Večinformacijokonferencijedostopnihnaspletnipovezavi:http://www.isircconference2019.com. Slovenska predstavnika, Jernej Tiran in Jani Kozina z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, sta sodelovala v organizaciji posebne sekcije z naslovom »Družbene inovacije v industrijskih mestih«, ki je povzemala nekatere glavne rezultate evropskega raziskovalnega projekta BRIGHT FUTURE(programJPIUrbanEurope,koordinatorGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU).Več informacij o projektu je dostopnih na spletni povezavi: https://giam.zrc-sazu.si/sl/bright-future. Štiri predstavitve te sekcije so obravnavale industrijska mesta kot območja gospodarske marginalizacije in političnega nezadovoljstva, ki jih prevladujoče razvojnestrategije le stežka naslavljajo. Poudarek je bil naprepoznavanjuinrazumevanjuprednostiinslabostitovrstnihmestkotpodlagizaoblikovanjenovih zamisliindružbenihinovacij.NatanačinjeClaireGordonzangleškenevladneorganizacijeSocialLife predstavilakonceptdružbenetrajnostikotizhodiščezatvorjenjedružbenihinovacij.JuhaSeppäzUniverze v Vzhodni Finski je govoril o industrijski preteklosti kot izzivu in prednosti razvoja nekdanjega goz­darskega mesta Kajaani. Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je predstavil industrijskokulturokotprednostpost-socialističnegamestaVelenje(slika1).MarcoBontjezUniverze vAmsterdamupajenakoncugovorilomožnostihponovneobuditverudarskihmestnaprimeruHeerlena na Nizozemskem. Konferenca o raziskovanju družbenih inovacij že enajsto leto zapored opozarja na težave družbe­nega razvoja in ponuja rešitve, ki jih lahko dosežemo samo družba kot celota. V času poudarjanja tekmovalnosti,konkurenčnostiinnenehneindividualnostivosredjeraziskovanjapostavljadružbokot kolektiv. Ob tem je velik del pozornosti še vedno namenjen tako ranljivim skupinam, ki potrebujejo največ pomoči, kot tudi glavnim akterjem inovacij, ki lahko v primernih okoliščinah sprožijo največ Slika1: Jernej Tiran med predstavitvijona 11. mednarodni konferenci o raziskovanjudružbenih inovacij. spremembnabolje.Nenazadnjejebilvelikpoudareknakonferencinamenjentudirazličnimgeografskim okoljem v vidika stopnje urbaniziranosti, lege, gospodarske razvitosti in podobno. Udeleženca konfe­rence po tej izkušnji zagotovo meniva, da so družbene inovacije eden od zelo primernih okvirov za naslavljanje družbenih izzivov v različnih geografskih kontekstih. Naslednje leto bo konferenca med 1. in 3. septembrom v Sheffieldu v Združenem kraljestvu. Več informacij bo kmalu sledilo na spletni povezavi: https://isircconference2020.com. Jani Kozina, Jernej Tiran Tematska konferenca Mednarodne geografske zveze Koper, 24.–28.9.2019 Konec septembra je v prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pote­kala tematska konferenca Mednarodne geografske zveze (International Geographical Union/Union Géographique Internationale). Ideja tematskih konferenc je predvsem v povezovanju različnih komi­sij, ki sestavljajo Mednarodno geografsko zvezo in s tem vpogled v prepletenost procesov v pokrajini. Skladno s pravili Zveze, morajo pri tematskih konferencah sodelovati vsaj štiri komisije, vsako leto pa sta lahko organizirani le 1–2 tovrstni konferenci. Naslov tematske konference v Kopru je bil »Preobrazba tradicionalnih kulturnih pokrajin« (Transformation of traditional cultural landscapes). Pobuda za konferenco je prišla s strani Komisije za spreminjanje rabe in pokrovnosti tal (Land Use and Land Cover Change), sodelovale pa so še Komisija zabiogeografijoinbiodiverziteto(BiogeographyandBiodiversity),Komisijazalokalniinregionalniraz­voj (Local and Regional Development),Komisija za Sredozemlje (Mediterranean Basin) in Komisija za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo (Land Degradation and Desertification). PriorganizacijidogodkastapolegžeomenjeneFakultetezahumanističneštudijesodelovalaGeografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Zveza geografov Slovenije. Slika 1: Udeleženci konference pred pričetkom uvodne slovesnosti. Slika 2: Opuščen del Sečoveljskih solin (Fontanigge) s propadajočimi solinarskimi hišami. Slika 3: Udeleženci pokonferenčne ekskurzije ob ruševinah na Pugledu. Slika 4: Razlagam o spremembi rabe tal v Bojancih je pozorno prisluhnil tudi predsednik Mednarodne geografske zveze, Japonec Yukio Himiyama. Slika 5: Skupinska fotografija udeleženk in udeležencev pokonferenčne ekskurzije ob izviru Krupe. Konference, ki je predstavljala največji letošnji dogodek Mednarodne geografske zveze, se je ude­ležilo preko 70 raziskovalcev iz 23 držav in štirih kontinentov (slika 1). Konferenca je bila sestavljena iz dveh delov. Prve tri dni so v dopoldanskem delu potekala predavanja, v popoldanskem pa stroko­vne ekskurzije. Vsak dan je bilo na sporedu vsaj eno plenarno predavanje, ostala predavanja pa so bila razdeljena v dve ali tri vzporedne sekcije. Udeleženci so predstavili skupno 60 referatov in 6 posterjev o izsledkih raziskav na področju fizične in družbene geografije, prostorskega in regionalnega načrto­vanja, naravnih nesreč, biodiverzitete in drugih tem. Popoldanske ekskurzije so bile po vsebini močno prepletene z osrednjo temo konference. Prva ekskurzija je potekala v Sečoveljske soline, kjer so ude­leženci spoznali pomembnost pridelave soli v preteklosti ter aktualno stanje. Najprej smo si ogledali opuščen del solin (Fontanigge; slika 2) z ohranjeno solinarsko hišo ter spoznali posebnosti naravnega habitata, pomembnega predvsem za nekatere vrste ptic. Sledil je tudi ogled solin na Leri, kjer se je ta dejavnostohraniladodanašnjihdni,pričemerjemetodapridobivanjasolilerahlomodernizirana.Drugi terenski dan je bil namenjen spoznavanju geografskih značilnosti obalnega zaledja, deloma terasira­nih obdelovalnih zemljišč, poraslih z vinogradi in oljčniki ter le v redkih primerih ohranjeno mešano kulturo oziroma culturo misto, kjer na isti parceli rastejo različne sadne in druge vrste. Dan smo skle­nili z obiskom vinske kleti Rodica, kjer smo se seznanili z ekološko pridelavo vina. Zadnji terenski dan je bil namenjen spoznavanju primorskih mest in obale. Pot smo pričeli v Kopru, se sprehodili skozi mestno jedro, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do Fiese. Pot smo pričeli ob jezercih, ki so nasta-la kot posledica kopanja materiala za opekarsko obrt ter sprehod nadaljevali pod piranskimi klifi do starega mestnega jedra. Drugi del konference je bil namenjen dvodnevni pokonferenčni ekskurziji. Prvi dan smo obiska­liKočevsko.PrvipostaneksmonarediliženaBlokah,kjersmosiogledaliponorBloščiceterspomočjo franciscejskih zemljevidov spoznali spreminjanje rabe tal na tem območju od 19. stoletja do današnjih dni. SledilajepotmimoGoteniceinKočevskeRekedoKočevja. PopoldnesmonajprejobiskaliPugled (slika3),opuščenokočevarskovas,zatempagrobiščepodMacesnovogoricoterRajhenav.Drugiteren­skidanjebilnamenjenBeliKrajini.PričelismovČrnomlju,potnadaljevalivBojance(slika4),kjersmospoznavaliuskoškodediščino,zatemŠokčevdvorobKolpiterkrajšipostaneknaredilipriMarindolskih steljnikih. Po kosilu smo si ogledali še izvir Krupe (slika 5) in spoznali naravovarstveno problematiko poveznostemobmočjem.StemsmoenotedenskotematskokonferencoMednarodnegeografskezveze v Sloveniji tudi sklenili. Miha Koderman, Primož Gašperič, Matjaž Geršič, Matej Gabrovec Jugovzhodna Evropa in meje –posvet o zgodovinskih in sodobnih predstavah in praksah Berlin, Nemčija, 14.–15.11.2019 Sredi novembra 2019 je v Berlinu potekal mednarodni posvet z naslovom Borders and Spaces in SouthEastEurope–HistoricalandContemporaryImaginationsandPracticesofB/ordering,kigajeorga­niziralBerlinskicenterzatransnacionalnopreučevanjemejapriHumboldtoviuniverzivBerlinu(Berliner Zentrum für transnationale Grenzforschung, Humboldt-Universität zu Berlin (slika 1); https://crossing­borders.hu-berlin.de/de). PosvetjebilposvečenmejamvjugovzhodniEvropioziroma»izkušnji«oblikovanjamejapredvsem naobmočjunekdanjeJugoslavijevzadnjihtrehdesetletjih,kijepomembnosooblikovaladružbeniraz­voj v regiji. Posvet so organizirali s ciljem po razpravi ali je mogoče bolje razumeti globoke družbene spremembe, ki jih je v številnih primerih spremljalo nasilje, z osredotočanjem na načine, kako so meje nastale ter kako so se posamezniki in družbene skupine soočile z njimi, se jim (ne)prilagodile. Predstavitve na posvetu časovno niso bile omejene zgolj na zadnja tri desetletja, pač pa so odsti­ralezgodovinskoperspektivonastajanjanacionalnihdržavinnjihmejanaBalkanuod19.stoletja.Sodobni primeri pa so osvetljevali današnjo mejno realnost v tem delu Evrope, predvsem povezano z migrant-sko problematiko. Slednjemu je bil posvečen tudi poseben film na koncu posveta. Zvrstilo se je blizu MATIJA ZORNMATIJA ZORN Slika1:Posvet je potekal na HumboldtoviuniverzivBerlinu,kjerje bilovsevznamenju »Humboldtovega leta 2019«, posvečenega 250-letnici rojstva Alexandra von Humboldta, ki se je v Berlinu rodil leta 1769. Slika 2: Berlin, kot nekdaj razdeljeno mesto, je že v simbolnem smislu primeren kraj za razprave o mejah. Nekdanja mejna črta med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. dvajset predstavitev raziskovalcev iz desetih držav, ki so bile razdeljene v pet sklopov: oblikovanje mej, kartiranje mej, mobilnost in meje, spomin in meje ter kultura, jeziki in meje. NaposvetovanjesmobilipovabljenituditrijepredavateljiizSlovenije.MarkoZajc(Inštitutzanovej­šozgodovino)jenaprimerumejanaozemljuSlovenijepredstavilrazmejitvenekomisijekotzgodovinskifenomen, Kaja Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije) je na primeru spreminjanja severovzhodne italijanske oziroma zahodne slovenske meje predstavila »politiko spominjanja« meje skozi spomeni­keinmuzeje,podpisani(GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU)pasemprestavilmejnekamne naobmočjudanašnjeSlovenijeodkonca19.stoletjadokoncadrugesvetovnevojne.Medostalimiizpo­stavimo grško predavanje,v katerem smo izvedeli, da se je po Prespanskem sporazumu med Grčijo in Severno Makedonijo o imenu makedonske države okrepila grška desnica, saj so ljudje sporazum spre­jeli kot »izdajo«. Zanimiva je bila tudi razprava o dveh skupinah Arabcev, ki jih danes srečamo v Bosni inHercegovini–migranti,ki»delujejo«pretežnoponočiinbogatiArabci,ki»delujejo«pretežnopodne- vi. Obe skupini se medsebojno ne »srečujeta«. Organizatorjisoudeležencepovabilinaposvetooblikovanjumeja,kiboleta2021predvidomapote­kal na Dunaju in bo posvečen razpadu habsburške monarhije in 100-letnici priključitve Gradiščanske k Avstriji. Matija Zorn 4. letna konferenca mednarodne zveze za znamčenje prostora IPBA (International Place Branding Association) Volos, Grčija, 27.–29.11.2019 MednarodnazvezazaznamčenjeprostoraIPBApodsvojimokriljemnasvetovniravnipovezujerazi­skovalce, strokovnjake iz marketinških in razvojnih agencij ter druge predstavnike javnih in zasebnih institucij,kiseukvarjajozrazvojemteritorialnihblagovnihznamk.Tridnevnakonferenca,kijebilaletos organizirana četrtič zapored, je bila sestavljena iz različnih tematskih sklopov predavanj in razprav. Slika 1: Skupinska slika udeležencev konference. Prvi dan konference je bil namenjen doktorskemu kolokviju s predstavitvami raziskav doktoran­dov, ki se je zvečer zaključil z družabnim dogodkom ob grški kulinariki. Naslednja dneva konference stabilarazdeljenanaštevilnetematskesklopepredavanj.Posameznisklopisobilinamenjeniizmenjavi praktičnih izkušenj, reševanju zagat pri vzpostavljanju ter upravljanju teritorialnih blagovnih znamk, predstavitvamrezultatovraziskav,obravnaviteoretsko-metodološkihizhodiščtercelorazmislekuovlogi umetnosti na tem področju. Konferenca se je zaključila z javno razpravo o prepoznanih raziskovalnih vrzelih, ki so bile povzete v obliki raziskovalne agende. Konferencesejeudeležilookrogstoudeležencevzvsegasveta.Tematskoraznolikapredavanja,šte­vilnepredstavitveraziskavindobraobiskanostdružabnihdogodkovsodokaz,dajepodročjeraziskovanja teritorialnih blagovnih znamk (vse bolj) zanimivo in aktualno. Naslednja konferenca bo v decembru 2020 v Barceloni. Erik Logar 194 Nova doktorica znanosti s področja geografije na Filozofski za humanistične študija Univerze na Primorskem Ksenija Perković: Družbeni in prostorski vidiki regionalne opredeljenosti in multikul­turne identitete – primer Vojvodine Socialandspatialaspectsofregionalaffiliationandmulticulturaliden­tity – the case of Vojvodina Doktorska disertacija: Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo, 2019, 385 strani Mentor: dr. Milan Bufon Somentorica: dr. Mateja Sedmak Zagovor: 11.4.2019 Naslov: Cesta Ceneta Štuparja 3, 1231 Ljubljana-Črnuče E-pošta: ksenija.perkovic@zrs-kp.si Izvleček:Disertacijaobravnavadinamikoodnosamedregionalnopripadnostjooziromaidentiteto, kijevezananateritorijpokrajineVojvodineinmultikulturnostjo,kijeopredeljenazvidikaetnične,jezi­kovneinverskepripadnostiprebivalcevVojvodine.Konkretnejesedisertacijaosredotočanaprepletanje kulturnih in teritorialnih identitet oziroma občutka pripadnosti prebivalcev regije. AvtonomnapokrajinaVojvodinavtempogledupredstavljaposebenprimersobivanjarazličnihkul­tur znotraj regije, še posebej, ker je le-ta del potencialno konfliktnega balkanskega prostora. V disertaciji jeuporabljenakombinacija geografsko-sociološkega pristopa k obravnavani tematiki, ki je prispevala k razumevanju prepletanja in součinkovanja širših geopolitičnih razmer ter medkul­turnihodnosovvokvirudružbenega inprostorskega razvoja multikulturneregijeternjenega položaja takovdržavnemkotevropskemprostoru.Prispevekdisertacijesekaževcelovitiobravnaviininterpretaciji medkulturnegasoočanjamedmanjšinskimiskupinamiinvečino,medpriseljenimiinavtohtonimipre­bivalci ter med regijo in državo. Ključne besede: regija, regionalna identiteta, avtonomija, etnonacionalna identiteta, multikultura­lizem, sobivanje, Vojvodina Valentina Brečko Grubar Novi doktorici znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Anja Šulin Košar: Optimalna velikost Ljubljane z vidika trajnostnega prostorskega razvoja Slovenije Optimal size of Ljubljana in terms of sustainable spatial development of Slovenia Doktorskadisertacija:Ljubljana,UniverzavLjubljani,Filozofskafakulteta,Študijskiprogamhumanistika in družboslovje – geografija, 2019, 235 strani Mentor: dr. Dejan Rebernik Zagovor: 26.2.2019 Naslov: Pavšičeva 6, 1000 Ljubljana E-pošta: anjasulin@gmail.com Izvleček: Teorija optimalne velikosti mest, ki se je prvič pojavila v 19. stoletju, pravi, da naj bi opti­malnovelikostmestadoseglizravnovesjemmedmestnimistroškiinkoristmi.Aenotenizračun,skaterim biugotovilioptimalnovelikostnekegamesta,jetežkodoločiti,sajsosimestamedsebojrazlična. V21. stoletjujevodilnonačelozarazvojmestpostalotrajnostnomesto.Polegtrajnostnegarazvoja,jezapro­storskirazvojSlovenijeinnjenihmestpomembentudipolicentričnirazvoj,kizmanjšujeregionalnerazvojne razlikemedregijami. StegavidikajevdoktorskidisertacijiobravnavanprimermestaLjubljane. Kakor ostala evropska mesta se tudi Ljubljana sooča s številnimi razvojnimi, socialnimi in okoljskimi vpra­šanji. Trajnostno kompaktno mesto je vizija, s katero bi Ljubljana lahko dosegla zastavljene razvojne cilje. Optimalno velikost je Ljubljana sicer že dosegla, zato naj se prostorsko ne bi več širila, saj bi s tem poseglivranljivonaravnookolje.Hkratibinjenopovečanjevvsehpogledihnegativnovplivalonaena­komeren regionalni razvoj države. Kljub vsemu se Ljubljana še vedno lahko širi,a le znotraj obstoječih meja, pri čemer pa bo pomembna ne samo mestna prostorska politika, temveč tudi državna. Ključnebesede:urbanageografija,urbanističnoplaniranje,optimalnavelikostmest,trajnostniraz­voj, policentrični razvoj, kompaktno mesto, Ljubljana Leni Ozis: Morfogeneza spodmolov v slovenski Istri Morphogenesis of rock shelters in Slovenian Istria Doktorska disertacija: Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul-teta,Študijskiprogamhumanistikaindružboslovje–geografija,2019,156 strani Mentor: dr. Karel Natek Somentor: dr. Uroš Stepišnik Zagovor: 23.9.2019 Naslov: Jamova cesta 50, 1000 Ljubljana E-pošta: leni.ozis@gmail.com Izvleček:Spodmolisovdolbinevnavpičnihstenahpodprevisi,ponavadimanjšihdimenzijkotjame, njihovaširinajevečjaodglobine.Izpostavljenisozunanjimvplivom.VslovenskiIstrisepojavljajovste­nah iz eocenskih alveolinsko-numulitnih apnencev. Najdemo jih v stenah Kraškega roba in v dolini reke Dragonje. Podnebje območja je submediteransko, spodmoli imajo povečini J.JZ ekspozicijo, nji-hove stene prekrivajo lehnjakasti kapniki. Naš namen je bila geomorfološka preučitev spodmolov v slovenski Istri in njihova morfogenetska interpretacija. Izvedli smo morfografsko, morfometrično in morfostrukturno analizo spodmolov, analizo mikroklimatskih značilnosti lokacij in analizo kemičnih lastnosti vode v spodmolih. Za razi­skavo smo izbrali dve lokaciji – Veliki Badin pri Sočergi in Stena v dolini Dragonje. Spodmoli nastanejo na stiku apnenčastih plasti z različnimi litološkimi značilnostmi, ena od pla­sti je manj odporna na razpadanje. Nastajajo s kombinacijo kemičnega in mehanskega preperevanja, sodelujejotudidenudacijskiingraviklastičniprocesi.Skemičnimpreperevanjemnastikuplastinasta­nezačetnazajeda,razvojsenadaljujezmehanskimpreperevanjem,kissledenjemnezveznostimvkamnini oblikujespodmole.Preperevanjepotekapodvplivomrazličnihdejavnikov:prisotnostiorganizmov,ekspo­zicijeinmikroklimatskihdejavnikov.Spodmolirastejovstenozdelovanjemnotranjihnapetostivkamnini in ohranjajoobliko, ki je najbolj stabilna. Ker nastajajo s sodelovanjem različnih procesov, jih štejemo za poligenetske reliefne oblike. Ključnebesede:geomorfologija,morfogeneza,geomorfniprocesi,preperevanje,reliefneoblike,spod­mol, slovenska Istra, Veliki Badin, Stena v dolini Dragonje Lucija Miklič Cvek 198 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 1 Uvod Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Poslovnika o delu uredništva revije in odločitev uredniškega odbora Geografskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi člankov za Geografski vestnik. 2 Usmeritev revije GeografskivestnikjeznanstvenarevijaZvezegeografovSlovenije.Namenjenjepredstavitviraziskovalnih dosežkov z vseh področij geografije in sorodnih strok. Izhaja od leta 1925. Od leta 2000 izhaja dvakrat letnovtiskaniinelektronskiobliki namedmrežju (http://zgs.zrc-sazu.si/gv;http://ojs.zrc-sazu.si/gv/). V prvem, osrednjem delu revije se objavljajo članki, razporejeni v štiri sklope oziroma rubrike. To so Razprave, kjer so objavljeni daljši, praviloma izvirni znanstveni članki, Razgledi, kamor so uvrščeni krajši,pravilomapregledniznanstveničlanki,Metode,kjersoobjavljeničlanki,izrazitejeusmerjenivpred­stavitev znanstvenihmetodintehnik,ter občasnarubrika Polemike sčlankiopogledih nageografijo. V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika,ZborovanjainPoročila.VKnjiževnostisonajprejpredstavljeneslovenskeknjige,natoslovenske revije,potempašetujeknjigeinrevije.VrubrikahKronikainZborovanjasoprispevkirazporejeničaso­vno. V rubriki Poročila je najprej predstavljeno delo geografskih ustanov po abecednem redu njihovih imen, nato pa sledijo še druga poročila. Na koncu revije so objavljena Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku. 3 Sestavine članka Člankisolahkooddanivslovenskemjezikualidvojezično,enakovrednovslovenskeminangleškemjeziku. Članki v slovenskem jeziku morajo imeti naslednje sestavine: • glavni naslov članka, • avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj članek), • ime in priimek avtorja, • avtorjev znanstveni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), • avtorjev poštni naslov brez krajšav ustanov ali navajanja kratic (na primer: Znanstvenoraziskovalni centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,Gosposkaulica13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), • avtorjev elektronski naslov, • izvleček v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), • ključne besede (do 8 besed), • title (angleški prevod naslova prispevka), • abstract (angleški prevod slovenskega izvlečka), • key words (angleški prevod ključnih besed), • članek(skupajspresledki(brezliteratureinangleškegapovzetka)do30.000znakovza Razpraveozi­ roma do 20.000 znakov za Razglede, Metode in Polemike), • summary(povzetekčlankavangleškemjeziku,skupajspresledkiod4000do8000znakov,imeprevajalca), • slikovne priloge. Dvojezični članki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti članki ne potre­bujejo povzetka. Za pisanje člankov v angleškem jeziku glej poglavje 3 v prevodu navodil. Članeknajimanaslovepoglavijoznačenezarabskimištevkami(naprimer1Uvod,2Metodologija, 3 Terminologija).Razdelitevprispevkanapoglavjajeobvezna,podpoglavjapanajavtoruporabileizje­moma.Zaželenoje,daimačlanekpoglavjiUvodinSklep.ObveznozadnjepoglavjejeViriinliteratura. 4 Besedilo Naslovi člankov naj bodo čim krajši. Digitalni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez vsakršnega oblikovanja, poravnave desne­ga roba, deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Avtor naj označi le krepki (bold) in ležeči (italic) tisk. Ležeči tisk je namenjen zapisu besed v tujih jezikih (na primer latinščini ali angleščini). Besedilo najbovcelotiizpisanozmalimičrkami(razenvelikihzačetnic,seveda),breznepotrebnihkrajšav,okraj­šavinkratic.UporabitepisavoTimesNewRomanzvelikostjo10.Razmikmedvrsticaminajboenojen. Pisanje opomb pod črto ali na koncu strani ni dovoljeno. Pri številih, večjih od 9999, se za ločevanje milijonic in tisočic uporabljajo pike (na primer 12.535 ali 1.312.500). Pri pisanju merila zemljevida se dvopičje piše nestično, torej s presledkom pred in za dvopičjem (na primer 1:100.000). Medštevilkamiinenotamijepresledek(naprimer125m,33,4%),medštevilominoznakozapoten-co ali indeks števila pa presledka ni (na primer 123, km2, a5, 15oC). Znakipriračunskihoperacijahsepišejonestično,razenoklepajev(naprimerp=a+c·b–(a+c:b)). Bolj zapletene računske enačbe in podobno morajo biti zapisani z modulom za enačbe (Equation) v programu Word. Avtornajpazinazmernouporabotujkinnajjihtam,kjerjemogoče,zamenjasslovenskimiizrazi(na primer:klima/podnebje,masa/gmota,material/gradivo,karta/zemljevid,varianta/različica,vegetacija/rast­je,maksimum/višek,kvaliteta/kakovost,nivo/raven,lokalni/krajevni,kontinentalni/celinski,centralni/srednji, orientirani/usmerjeni, mediteranski/sredozemski); znanstvena ravenčlankovnamreč ni v nikakršni pove­zavizdeležemtujk.Izogibanajseuporabiglagolaznašati(naprimernamesto»višinaznaša50m«uporabite »višinaje50m«),nahajatise(naprimernamesto»stavbasenahaja«uporabiti»stavbaje«ali»stavbastoji«). Preglednica: Najpomembnejše prvine preloma revije Geografski vestnik. format B5 širina ogledala (širina besedila strani) 134mm višina zunanjega ogledala (med zgornjo in spodnjo črto strani) 200mm višina notranjega ogledala (višina besedila strani) 188mm širina stolpca na strani 64mm razmik med stolpcema na strani 6mm razmerje širina : višina zunanjega ogledala 1:1,5 največje število vrstic na strani 49 največje število znakov v vrstici 100 največje število stolpcev na strani 2 povprečno število znakov na strani 4000 5 Citiranje v članku Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimek avtorja, letnico ter po potrebi številko stra­ni. Več citatov se loči s podpičjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letnice loči z vejico, na primer: (Melik 1955, 11) ali (Melik, Ilešič in Vrišer 1963, 12; Kokole 1974, 7–8). Čeimacitiranodelovečkottriavtorje,secitiraleprvegaavtorja,naprimer(Melikssodelavci1956,217). Enote v poglavju Viri in literatura naj bodo navedene po abecednem redu priimkov avtorjev, enote istega avtorja pa razvrščene po letnicah. Če je v seznamu več enot istega avtorja iz istega leta, se letni­camdodajočrke(naprimer1999a;1999b).Zapisvsakecitiraneenoteskladnosslovenskimpravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (če je avtorjev več, so loče­nizvejico,zvejicostaločenatudipriimekavtorjainzačetnicanjegovegaimena,medzačetnicoavtorja in letnico ni vejice), sledi dvopičje, za njim pa naslov in morebitni podnaslov, ki sta ločena z vejico. Če je citirana enota članek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je članek natisnjen, če pa je enota samostojna knjiga iz zbirke, sevdrugem stavku navede ime zbirke. Če je enota samostojna knji­ga,drugegastavkani.Izdajatelja,založnikainstranisenenavaja.Čeenotanitiskana,sevdrugemstavku navedevrstaenote(naprimerelaborat,diplomsko,magistrskoalidoktorskodelo),zavejicopašeusta-nova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri člankih sekraja ne navaja. Pri navajanju literature, ki ima številčno oznako DOI (Digital Object Identifier), je treba na koncu navedbe dodati tudi to. Številke DOI so dodeljene posameznimčlankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih člankih in knjigah, oziroma na spletni strani http://www.crossref.org/guestquery. DOI mora biti zapi­san na sledeči način: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). Nekaj primerov (ločila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 1) za članke v revijah: • Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. • Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. • Fridl,J.,Urbanc,M.,Pipan,P.2009:Theimportanceofteachers’perceptionofspaceineducation. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršič, M., Komac, B. 2014: Geografski opus Rudolfa Badjure. Geografski vestnik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) za poglavja v monografijah ali članke v zbornikih: • Lovrenčak,F.1996:PedogeografskaregionalizacijaSpodnjegaPodravjasPrlekijo.SpodnjePodravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. • Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Komac,B.,Zorn,M. 2010:Statističnomodeliranjeplazovitostivdržavnemmerilu. Odrazumevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. 3) za monografije: • Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija, Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.,OroženAdamič,M.(ur.)1998:GeografskiatlasSlovenije.Ljubljana. • Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. • Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. 4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter,D.1998:MetamorfnekamninevokoliciVelikegaTinja.Diplomskodelo,Pedagoškafakul­ teta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer,M.1997:PovršjevSloveniji.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Ljubljana. V kolikor citirate vire brez avtorjev in kartografske vire, jih navedite takole: • Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmečkihgospodarstevvRepublikiSloveniji,1991 – končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. • Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. • DržavnatopografskakartaRepublikeSlovenije1:25.000,listBrežice.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 1998. • Franciscejski kataster za Kranjsko, k.o. Sv. Agata, list A02. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1823–1869. • Buser, S. 1986a: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. • Buser, S. 1986b: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, tolmač lista Tolmin in Videm (Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. Avtorjivsepogostejecitirajovirezmedmrežja.Čestaznanaavtorin/alinaslovcitiraneenote,potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): • Vilhar,U.2010:FenološkaopazovanjavokviruIntenzivnegaspremljanjastanjagozdnihekosistemov. Medmrežje:http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf(19.2.2010). • eGradiva, 2010. Medmrežje: http://www.egradiva.si/ (11.2.2010). Če avtor ni poznan, se navede le: • Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Medmrežje 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: • Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakonovarstvuprednaravnimiindrugiminesrečami.UradnilistRepublikeSlovenije64/1994,33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. Če ima zakon dopolnitve, je treba navesti tudi te. Med besedilom se zakon navaja s celim imenom, če gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, če gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljiščih 1996) ali (Zakon o varstvu…1994). V poglavju Viri in literatura morajo biti navedena vsa dela, citirana v prispevku, ostalih, necitira­nih del pa naj avtor ne navaja. Avtorjinaj upoštevajo tudinavodilaza navajanjevirov lastnika podatkovaliposrednika, če jih le-ta določa, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Slovenije ima navodila za navajanje virov določena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). Avtorji so v svojih člankih dolžni citirati sorodne, že objavljene članke v Geografskem vestniku. 6 Preglednice in slike v članku Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: • Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Preglednica 2: Spreminjanje povprečne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). Preglednice naj bodo oblikovane čim bolj preprosto, brez senčenj, z enotnimi obrobami, brez kraj­šanja besedil znotraj preglednice. Preglednice naj ne bodo preobsežne, tako da jih je mogoče postaviti na eno stran in da so berljive. V preglednicah ne uporabljajte velikih začetnic, razen če to zahteva pra­vopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). Vseslike(fotografije,zemljevidi,grafiinpodobno)vprispevkusooštevilčeneenotnoinimajosvoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanje in oštevilčevanje ni dovoljena). Med številko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: • Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. • Slika 2: Izsek topografske karte v merilu 1:25.000, list Kranj. Slike so lahko široke točno 134mm (cela širina strani) ali 64mm (pol širine, 1 stolpec), visoke pa največ 200mm. Zemljevidinajbodobreznaslova,kerjenavedenževpodnapisu.Zalegendozemljevidajetrebaupo­rabititippisaveTimesNewRomanvelikosti8pik,zakolofonpaistovrstopisavevelikosti6pik.Vkolofonu najsopovrstiodzgorajnavzdolnavedeni:merilo(legrafično),avtorvsebine,kartograf,virinustanova oziromanosilecavtorskihpravic. Priizdelavizemljevidovsilahkopomagatespredlogamiinprimerom pravilnooddanegazemljevidanamedmrežnistraniGeografskegavestnika:http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in določanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. Slikovno gradivo (zemljevidi, sheme in podobno) naj bo v formatih .ai ali .cdr, fotografije pa v for-matih .tif ali .jpg. Pri tistih zemljevidih in shemah, izdelanih s programom ArcGIS, kjer so poleg vektorskih slojev kot podlaga uporabljeni tudi rastrski sloji (na primer .tif reliefa, letalskega ali satelitskega posnetka in podobno),oddajtetriločenedatoteke.Vprvinajbodosamovektorskislojizizključenomorebitnopro­sojnostjopoligonovskupajzlegendoinkolofonom(izvozvformatu.ai),vdrugisamorastrskapodlaga (izvoz v formatu .tif), v tretji, kontrolni datoteki pa vektorski in rastrski sloji skupaj, tako kot naj bi bil videti končni zemljevid v reviji (izvoz v formatu .jpg). V kolikor kateri od slojev potrebuje prosojnost, navedite odstotek le-te ob oddaji članka. Prizemljevidihinshemah,izdelanihvprogramihCorelDrawaliAdobeIllustrator,oddajtedveloče­ni datoteki;polegoriginalnegazapisa(format .cdrali .ai) dodajte šedatoteko,kiprikazuje,kakonajbo videti slika (format .jpg). Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izri­sanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z ločljivostjo vsaj 120 pik na cm oziro-ma 300 pik na palec, najbolje v formatu .tif ali .jpg, kar pomeni približno 1600 pik na celo širino strani v reviji. Slike, ki prikazujejo računalniški zaslon, morajo biti narejene pri največji možni ločljivosti zaslo-na(ločljivosturedimov:Nadzornaplošča\Vsielementinadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslonaoziroma ControlPanel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). Sliko se nato preprosto naredi s pri­tiskom tipke print screen, prilepi v izbran grafični program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pri tem se slike ne sme povečati ali pomanjšati oziroma ji spremeniti ločljivosti. Po želji lahko upora-bite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pra­vic pridobiti dovoljenje za objavo. Avtor naj ob podnapisu k fotografijam dopiše tudi avtorja slike, po potrebi pa tudi citat oziroma vir, ki je naveden kot enota v Virih in literaturi. Med besedilo v Wordovi datoteki avtor vpiše le naslov slike in po potrebi ime in priimek avtorja slike (fotografije), samo sliko pa odda v ločeni datoteki. 7 Ostali prispevki v reviji Prispevki za rubrike Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila naj skupaj s presledki ne prese­gajo 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in leto izida, ime izdajatelja in založnika, število strani, po možnosti število zemljevidov, fotografij, slik, preglednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. Pridogodkihmorajobitizanaslovomprispevkanavedeninaslednjipodatki:kraj,državaindatum. Člankomobsedemdesetletnicialismrtipomembnejšihgeografovjetrebapriložititudinjihovofoto­grafijo v digitalni obliki z ustrezno ločljivostjo. Pri poročilih o delu naj naslovu prispevka sledi naslov ustanove in po možnosti naslov njene pred­stavitve na medmrežju. 8 Sprejemanje člankov Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge paspriimkominštevilkopriloge,kiustrezavrstnemureduprilogmedbesedilom(naprimer:novak01.tif, novak02.cdr,novak12.ai, novak17.xls). Slikovno gradivo nesmebitivključeno v Wordovo datoteko. Če ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravočasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem načinu oddaje prispevka. Avtorji člankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Prijavnicanadomeščaspremnidopisinavtorskopogodbo.Prijavnicajenavoljotudinamedmrežnistra­ni Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). Avtorzoddajoprispevkaavtomatičnopotrjuje,dajeseznanjenspraviliobjaveindaseznjimivceloti strinja, vključno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. Datum prejetja članka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlečka in ključnih besed. Avtor sam poskrbi za profesionalni prevod izvlečka, ključnih besed in povzetka svojega članka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. Če avtor odda lektorirano besedilo, naj navede tudi ime in priimek lektorja. Če je besedilo jeziko­vno slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. AvtorjinajprispevkeoddajopreksistemaOpenJournalSystemsnaspletnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 48 Če avtor odda prispevek prek sistema Open Journal Systems, naj pred oddajo članka prebere tudi navodila na medmrežni strani http://ojs.zrc-sazu.si/gv, kjer je poleg splošnih oblikovnih navodil zapi­sano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati članek, da bo ustrezal zahtevam sistema Open JournalSystems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem Open Journal Systems pozorni, saj v Wordovi datoteki ne smejo zapisati svojih imen in naslovov. Izvleček, ključne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji članka. Geografski vestnik 91-2, 2019 Navodila 9 Recenziranje člankov Članki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen.Recenzijoopravijoustreznistrokovnjaki,lečlankevrubrikiPolemikeopravijoizključnočlani uredniškegaodbora.Recenzentprejmečlanekbreznavedbeavtorjačlanka,avtorčlankapaprejmerecen­zijobreznavedberecenzenta.Čerecenzijanezahtevapopravkovalidopolnitvečlanka,seavtorjučlanka recenzij ne pošlje. Uredništvo lahko na predlog urednika ali recenzenta zavrne objavo prispevka. 10 Avtorske pravice Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, materialne avtorske pravice reproduciranja in distribuiranja v Republiki Sloveniji in v drugih državahpaavtorbrezplačno,enkratzavselej,zavseprimere,zaneomejenenakladeinzavseanalogne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­duzenakomernorazporeditvijoprispevkovporubrikah.Naročeniprispevkiselahkoobjavijoneglede na datum prispetja. Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije. 11 Naročanje Geografskivestniklahkonaročitepriupravnikurevije.Pisnonaročilomoravsebovatiizjavoonaro-čanjurevijedopisnegapreklicaterpodatkeoimenuinnaslovunaročnika,zapravneosebepatudipodatek oidentifikacijski številki za DDV. Naslov upravnika: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si telefon: (01) 470 63 65 INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLESFORGEOGRAFSKIVESTNIK(GEOGRAPHICAL BULLETIN) (translated by DEKS, d.o.o.) 1 Introduction ThefollowinginstructionsforpreparingEnglish-languagesubmissionsforGeografskivestnikarebased ontherequirementsoftheSlovenianMinistryofEducation,ScienceandSport,theSlovenianResearchAgency, theRulesofProcedureforJournalEditorship,anddecisionsbytheeditorialboardof Geografskivestnik. 2 Journal orientation Geografski vestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi­catedtopresentingresearchfindingsinallareasofgeographyandrelateddisciplines.Ithasbeenpublished since 1925. Since 2000 it has been issued twice a year in print format and electronically on the Internet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). Thefirstandmainpartofthejournalcontainsarticlesorganizedintofoursections.ThesearePapers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur­veyarticles,Methods,whichincludesarticlesclearlyorientedtowardpresentingresearchmethodsand techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. Thesecondpartofthejournalcontainsinformativearticlesorganizedintofoursections:Literature, Chronicle,Meetings,andReports.TheLiteraturesectionpresentsSlovenianbooks,followedbySlovenian journals,andthenforeignbooksandjournals.InChronicleandMeetings,thematerialispresentedchrono-logically. The Reports section first presents the work of geographical institutions in alphabetical order (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografski vestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 3 Parts of an article Articles must contain the following parts: • The main title of the article; • The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers, Reviews, Methods, or Polemics – the article is intended for); • The author's full name; • The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); • The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g.,DepartmentofGeography,IndianaUniversity,StudentBuilding120,701E.KirkwoodAvenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); • The author's e-mail address; • A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); • Key words (up to eight); • A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); • A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); • A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); • The article (up to 30,000 characters with spaces (without references and summary) for Papers, or up to 20,000 characters with spaces for Reviews, Methods, or Polemics); • ASloveniansummary(4,000–8,000characterswithspaces,andthenameoftheSloveniantranslator); • Figures. The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2 Methodology, 3 Terminology). Articles must be divided into sections, and only exceptionally into subsections. The article should have sections titled »Introduction« and »Conclusion.« The last section must be »References.« 4 Text Titles of articles should be as brief as possible. The electronic version of the text should be completely plain, without any kind of special format-ting,withoutfulljustification,withouthyphenation,underlining,andsoon.Onlyboldanditalicshould beused to mark text. Italic text is reserved for words in foreign languages (e.g., Latin, etc.). The entire textshouldusesentence-stylecapitalizationwithoutunnecessaryabbreviationsandacronyms.UseTimes New Roman, font size 10. Line spacing must be set to single. Footnotes and endnotes are not permitted. For numbers greater than 999, use a comma to separate thousands, millions, etc. (e.g., 5,284). Write the scale of maps with a colon with no space on either side (e.g., 1:100,000). A space should stand between numbers and units (e.g., 125m, 15°C), but not between numbers and exponents, index numbers, or percentages (e.g., 123, km2, a5, 33.4%). Signs for mathematical operations are written with spaces on either side, except for parentheses; for example, p=a+c·b–(a+c:b). More complicated formulas and so on must be written using the equation editor in Word. Table: The most important formatting elements for Geografski vestnik. Paper size B5 Print space width 134mm Print space height with headers and footers 200mm Print space height without headers and footers 188mm Column width 64mm Colum spacing 6mm Width vs. height ratio of print space with headers and footers 1:1.5 Maximum lines per page 49 Maximum characters per line 100 Maximum columns per page 2 Average characters per page 4,000 5 Citing sources For in-text citations, cite the author's last name, the year of publication, and the pagination as nec­essary.Multiplecitationsareseparatedbyasemicolonandorderedbyyear,andpagenumbersareseparated fromtheauthorandyearbyacomma;forexample,(Melik1955,11)or(Melik,IlešičandVrišer1963,12; Kokole 1974, 7–8). If a cited work has morethan three authors, only the first author is cited; for exam­ple, (Meliketal. 1956, 217). Worksin the»References« sectionshouldbe alphabetizedby authors' lastnames,and worksbythe same author ordered by year. If the list contains multipleworksby the same authorwith the same year, a letterisaddedtothe year (e.g., 1999a;1999b). Each work citedisarrangedinto three »sentences« fol-lowingSlovenianrules. Thefirst»sentence«startswiththeauthor'snameandtheyearofpublication(if there ismorethan oneauthor, theyare separatedbyacomma; a commaalso separates thelastnameof anauthorandtheinitialofhisorherfirstname,andthereisnocommabetweentheauthor'sinitialand the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the workcitedisanindependentbook,thereisnosecond»sentence.«Thepublisher,press,andpagination arenotcited.Iftheworkisunpublished,thesecond»sentence«statesthetypeofwork(e.g.,report,bach­elor'sthesis,master'sthesis,doctoraldissertation),followedbyacommaandthenameoftheinstitution wheretheworkisheld.Inthethird»sentence«theplaceofpublicationisgivenforpublishedworks,and theplacetheworkisheldforunpublishedworks.Placesarenotcitedforarticles.Whencitingworkswith a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found inthearticlesandbooksthemselvesoratthewebsitehttp://www.crossref.org/guestquery.TheDOImust be writtenas follows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (seetheexample below). Some examples: 1) Journal articles: • Williams, C.H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. • Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa­tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 • Geršič,M.,Komac,B.2014:ThecompletegeographicalworksofRudolfBadjura.Geografskivest­nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 2) Chapters in books: • Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 • Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 3) Books: • Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana • ZupanHajna,N.2003:IncompleteSolution:WeatheringofCaveWallsandtheProduction,Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. • Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. 4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter,D.1998:MetamorphicRocksintheSurroundingofVelikoTinje.Bachelor'sthesis,Faculty of education, University of Maribor. Maribor. • Šifrer,M.1997:ReliefinSlovenia.Report,AntonMelikGeographicalInstituteZRCSAZU.Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: • Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. • Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. • NationalTopographicMapoftheRepublicofSlovenia1:25,000,sheetBrežice.Surveyingandmap-ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. • DerfranziszeischeKatasterfürKrain,cadastralmunicipalitySt.Agtha,sheetA02.Archivesofthe Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. • Buser,S.1986a:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,sheetTolminandVidem(Udine).Federal geological survey. Beograd. • Buser, S. 1986b: Basic geological map of SFRY 1:100,000, interpreter of sheet Tolmin and Videm (Udine). Federal geological survey. Beograd. Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar,U.2010:PhenologicalObservationintheFrameworkofIntensiveMonitoringofForestEcosystems. Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). • eLearning, 2012. Internet: http://www.elearningeuropa.info (22.11.2012). If the author is unknown, cite only: • Internet: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet 1: http://giam.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). • Internet 2: http://zgs.zrc-sazu.si/ (22.7.2011). Inthetextitself,citetheauthorwhenknown;forexample,(Vilhar2010).Whentheauthorisunknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi­cation); for example: • Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. • Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. If legislation has been amended, this must also be cited. Cite the legislation in the text with its full title if it is short or with the first few words and an ellipsis if it is long; for example, (Agricultural Land Act 1996) or (Act on Protection…1994). The»References«sectionmustincludeallworkscitedinthearticle,andotherworksnotcitedshould not be included. Authorsshouldalsotakeintoaccounttheinstructionsforcitingsourcesiftheownersortransmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografski vestnik. 6 Tables and figures All tables in the article must be numbered andhave titles (do not use automatic numbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: • Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. • Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). Tablesshouldbeformattedassimplyaspossible,withoutshading,usingonlyoneborderstyle,and withoutabbreviationswithinthetable.Tablesshouldnotbeexcessivelylarge;theyshouldfitononepage and be easy to read. Allfigures(photos,maps,graphs,etc.)inthearticlemustbenumberedthesamewayandhavetitles (donotuseautomaticnumbering).Placeacolonafterthenumberandaperiodafterthetitle;forexample: • Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. • Figure 2: Detail of 1:25,000 topographic map, Kranj sheet. Figures may be 134mm wide (full page width) or 64mm (half width, one column), and no more than 200mm high. Maps shouldnot have titles becausethe title already appears in the caption. Map legends shoulduse TimesNew Roman,fontsize8,andmapcolophonsshoulduseTimes NewRoman,fontsize6. Themap colophonshouldstatethefollowing(toptobottom):scale(graphicallyor,exceptionally,inprose),design­er,cartographer,source,andinstitutionorcopyrightholder.Whencreatingmaps,followtheexamplesavailable onthe Geografskivestnik website(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Whenselectinganddefiningcolorsforfigures,usetheCMYKcolormodel(notRGBoranyother). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. FormapsproducedusingtheArcGISorArcViewprograms,wherevectorlayersareusedalongwith raster layers as a base, submit two separate files. The first one should contain vector layers without any transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both filesshouldbeaccompaniedbya.jpgfileshowinghowthemapwilllookwithallthelayers.Whensub­mitting the article, state what any transparency levels should be. SubmitfiguresproducedusingCorelDRAWorAdobeIllustratorintheoriginalfileformataccom­panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. Photosandotherfiguresmustbesubmittedindigitalrasterformatwitharesolutionofatleast120pix­els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi­ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of yourchoice(e.g.,Paint),andsavingitasa.tif.Theimagecannotbeenlargedorreducedduringthisprocess; thesameappliesfortheimageresolution.Ifyouwish,youcanalsouseanotherprogramforscreencap­tures and save the image in .tif format. For figures that the author does not hold copyright to, the author must obtain permission forpub­lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the nameofthephotographerand,asnecessary,alsoacitationorsourceincludedinthe»References«sec­tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 7 Other journal articles Articles in the Literature, Chronicle, Meetings, and Reports sections should not exceed 8,000 char­acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica­tion, the name of the publisher, the number of pages, and (as applicable) thenumber of maps, figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa­nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 8 Accepting articles Authors should submit articles written in Word. Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig­ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig-ures,theyshouldconsulttheeditorshipinatimelymannertoagreeonthebestwaytosubmitthearticle. Authorsofarticlesmustencloseacopied,completed,andsignedSubmissionForm.TheSubmission Formfulfillsthefunctionofacoverletterandcopyrightagreement.TheSubmissionFormisalsoavail­ableontheGeografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). Bysubmittinganarticle,authorsautomaticallyconfirmthattheyarefamiliarwiththerulesofpub­lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. ThedatethearticleisreceivedispublishedinthejournalaftertheSlovenianabstractandkeywords. Authorsthemselvesareresponsibleforarrangingprofessionaltranslationsoftheabstracts,keywords, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. Authors that submit copyedited texts must provide the full name of the copyeditor. If the language of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. Authorsmustencloseaphotocopyofpermissionforpublicationfromthecopyrightholderforfig­ures that they themselves do not own copyright to. Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: Matija Zorn Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706348 Please read guidelines published at http://ojs.zrc-sazu.si/gv if you are submitting your article using OpenJournalSystems. Thoseguidelineswillinformyouaboutgeneralrulesandhowtoensureablind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names mustbeomittedfromtheWordfile.Abstract,keywordsandreferencesmustbesubmittedalsotopar­ticular text boxes which are part of submission process. 9 Reviewing articles Articles for the Papers, Reviews, Methods, and Polemics sections are reviewed. The review process isanonymous.Reviewsareprovidedbyqualifiedexperts;onlyarticlesinthePolemicssectionarereviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. Instructions Geografski vestnik 91-2, 2019 10 Copyright AllmoralrightsareretainedbytheauthorforcopyrightworksubmittedforpublicationinGeografski vestnik.TheauthortransfersallmaterialrightstoreproductionanddistributioninSloveniaandinother countriestothepublisherfreeofcharge,withouttimelimit,forallcases,forunlimitednumbersofcopies, and for all analog and digital media without exception. If thearticle is not in line with theinstructions for publication,the author shall permit the publisher to adapt the article accordingly. The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografski vestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. No authorship fee is paid for articles in Geografski vestnik. Authors are entitled to one free copy of the publication. 11 Subscription Geografski vestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. Journal managing editor's address: Rok Ciglič Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13 1000 Ljubljana E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si Phone: +386 1 4706365 216 EOGRAFSKI ESTNIK RAZPRAVE – PAPERS Peter Kumer, Theroleofactors’cooperation,localanchoringandinnovationincreating Primož Pipan, culinarytourismexperiencesintheruralSlovenianMediterranean ........................................................................................ 9 Mateja Šmid Hribar, Pomensodelovanjaakterjev, vpetostvlokalnookoljeininovativnostpriustvarjanju NikaRazpotnikVisković kulinaričnih turističnih izkušenj na ruralnem slovenskem Sredozemlju ............................................................ 27 Erik Logar Primerjalnaanalizaučinkovdruženjainsodelovanjavprostovoljnihgasilskih društvih na primerih podeželskih skupnosti z Gorenjske in Sauerlanda ............................................................ 39 Comparativeanalysisofvolunteerfirefighters’associationsimpactsofsocialising andcooperationinruralcommunitiesofGorenjskaandSauerland .................................................................................. 52 RAZGLEDI – REVIEWS Gregor Kovačič, Kakovostnostanje Rakiškegastrženapoobnovi Centralne čistilnenaprave Postojna .................... 53 Tina Rupnik WaterqualityoftheRakiškistrženbrookafterthereconstructionoftheCentral WastewaterTreatmentPlantPostojna .................................................................................................................................................................................................... 67 JernejTiran,DavidBole, Vrednotenje družbene trajnostnosti malega industrijskega mesta: Primož Gašperič, primer Velenja .............................................................................................................................................................................................................................................................................................. 71 Jani Kozina, Peter Kumer, Assessingthesocialsustainabilityofa smallindustrialtown: Primož Pipan thecaseofVelenje.................................................................................................................................................................................................................................................................................... 88 Mihael Brenčič Termin kras v Jesenkovih geografskih učbenikih ................................................................................................................................................................ 91 TermkarstinJanezJesenkogeographicaltextbooks...................................................................................................................................................... 103 METODE – METHODS Mauro Hrvatin, Rok Ciglič, Določanje erozije v gričevjih severovzhodne Slovenije z Gavrilovićevo enačbo .................................. 105 Dénes Lóczy, Matija Zorn DeterminationoferosioninlowhillsofnortheastSloveniawithGavrilovićequation .................. 122 MihaelaTriglavČekada, Primerjava uporabe prostovoljnih geografskih informacij za spremljanje Dalibor Radovan poplav in potresov .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 125 Comparisonofthevolunteeredgeographicinformationusagetomonitor floodsandearthquakes.......................................................................................................................................................................................................................................................... 137 POLEMIKE – POLEMICS Drago Perko, Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije .......................................................................................................................................................................................... 139 Drago Kladnik SlovenianexonymsinSlovenia’sneighborhood .......................................................................................................................................................................... 157 KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 161 KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 167 ZBOROVANJA – MEETINGS .............................................................................................................................................................................................................. 181 POROČILA – REPORTS...................................................................................................................................................................................................................................... 195 NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 199 9 770350 389506