Geometrija ali merstvo v Ijudski šoli. (Dalje.) Trikoti. Plan, omejeno od vseh krajev, imenujemu podobo ali sliko. Podoba, omejcna od Ireh strani, jc trikot, od štirih, čvetero- kot, od mnogo stram, mnogokot. Med (emi s(a naj važniša tri— kot in čveterokot pa tudi o nekterih mnogokotili — peterokotih, iesterokotili — se je treba razgovarjati. Podoba s tremi stranmi se zavoljo tega trikrat zove, ker njegove strani oklepajo vsikdar Iri kote. Pri naslednjem trikotu so:  AB, CB, AC strani in m, n, o pa koti rrikotovi. Na vsako stran v trikotu sta naslonjena dva kota; tretji leži pa tej strani nasproti. Ktera dva kota sta naslonjena na stran AU? Kteri kot je lej strani nasproti? Vsak trikot si tako mislimo, da jc postavljen na ktero podstavno čerto. V tej sliki bi bila A B podstavna čerta ali podkladnica. Verh kotov pa ACB, ki leži nasproti podkladnici, imenuje se teme trikotovo. Xavpičnica, potegnjena od verha C na podkladnico, je pa visokost trikota A B C. Trikot se tako zaznamnja, da se na verb posamnih kotov postavijo čerke, ki se potern poljubno izgovarjajo. Ako trikot opazujjemo po njegovih straneli, zapazimo, da so pri trikotih ali vse tri strani enake ali le dve, ali da so vse stram razne. Trikot z vsemi enakimi stranmi imenuje se e n a k ostran. Pri trikohi z dvema enakima straninia se te dve imenujete kraka in trikot pa enakokrak. Trikot z raznimi strannn je raznostran. Trikot A B C je enakostran, C D F znosiran. Cenakokrak, G H I ra- // Ako se oziramo na kote, zapazimo v trikotih ostre, prave in tope kote. So trikoti, v kterih so vsi koti ostri; v drugih jc en kot pravi, ostala dva sta ostra in zopet v drutrikotih je en kot top, in ostala pa ostra. V trikotu MNO so vsj koti ostri, v PRS je kot R pravi, v ŠTU pa je T top kot. V trikotu s pravim kotom se imenujete slrani, ki stojite navpik, ki torej pravi kot oklepate, priponi ali kateli. Tretja stran pa se zove podpona ali bipotcnuza. Imeiuij v zgornjem kotu priponi in podpono! Kako se trikoti risajo in sestavljajo. Trikot s pravim ali s topim kotom se tako nareja, da se narisa naj pervo pravi ,a!i topi kot. Kraka teh kotov se potem zvcžeta, in zaželjena trikota sta dokončana. Nekoliko umetnejše je risati enakokraki trikot. V U namen se polegne čerla AB — v naslednji sliki a, in iz končnic A in B se opišeta navzgor z enakim polomeroni dva loka, ki se v točki C križata. C se zveže z AB in dobi se enakokraki trikot, ako le polomer ni bil enak podložni čerti AB. To se tudi labko tako izverši, ako se — v sliki b naredi kot NMO. las verha M se odrežeta od obeh krakov cnaka kosa MP in MR. R in P se zvežcta. Nastala podoba je enakokraki trikot PMR. Narisajte na poslednji način en enakokraki trikot iz pravega kota in enega iz topega kota! Kako se enakostrani trikot risa? Naredi se ravna čerta AB, opišeta se iz končnic A in B mala loka navzgor in zveže se presečna točka C z A in B. Priložena slika to pojasnuje. V enakostranem trikotu so vsi koti ostri. Kako se trikot s tremi danimi stranmi narisa ? Dane čerte so MN, 0P, RS. Risa se čerta AB, enako MN. S po- lomerom OP se iz točke A opiše lok. d e, iz B se s polomerom RS preseka z novim lokom fg prešnji d e. Točka C se potem zveže z A in B. Na ta način dobljeni trikrat vstreza zastavIjeniui pogojeni. Iz treh čert se more trikot le takrat sestaviti, kedar ste (Ive dani čerti skup daljši od tretje, kakor jo v zgornjem zgledu. Sestavile enakokrak (rikot, kterega podkladnica je dolga t" iu kraka po il/a"l Narisajte z dolgostjo 1" 3'" enakostrani trikot! Strani nekega trikoia so 3/4", 1", l'/4"; sestavite ga! Stični in podobni trikoti. Pri vsaki stvari gledamo na dvoje: na njeno vclikost in njeno obliko. Dve reči znate imeti enako obliko, a različni velikosti; pa tudi enako velikost, a različni obliki. Okrogla njiva in štirivoglala njiva in štirivoglata njiva ste različne oblike, pa morele biti enako veliki. Iz mebkega voska naredim zdaj oblo, zdaj kocko. Ublika se je tukaj spreminjevala, a velikost voska je oslala ista. Reci iste velikosti imenujemo na kratko enake brez ozira na njih obliko. Reči istc oblike ali podobe zovejo se podobne ali slične. Reči pa, ki so si enake in podobne, imcnujejo se stične (kongruentej. Znamenje enakosti je =, podobnosti cv>, stičnosti Q>j. Dva trikota sta torcj tedaj stična, ako sta enaka in podobna (. j- ako sta enaka in si podobna, da sta istc velikosti in oblike. Od strani trikotovili je odvisna njegova velikost, od kotov pa njegova ublika. Pri naslednjih trikotib je slran AB = (JD, AC = ČE, BC = DE. KotA^ E Č, B=U, C = E. Ako se ta dva trikota položita drug na druzcga, krijeta  se popolnoma. Ta dva trikota sta toraj stična. Kako se trikot sestavlja, da se stika z danim trikotom, razvidno je iz ravno te razprave in iz prejšnjih nalog. Ova irikota sta si podobna, ako iniata enake kote in dotične strani v praveni razmerji. V naslikanih trikoiih cje kot A = č, B = D, Č = E. Strani pa niso enake; marveč je ČD = V«, AB, ČD = % AC, DE = % CB. Trikota ABC in ČDE sta tedaj podobna ali slična. Risajte več stičnih in podobnih kotov! (Prih. dalje.) c F R Š V n d C *i— — i n °l lp RR i— 1 s ld e,z nC snačiIjen' trikdiO Z 0E/\