Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII.
Ljubljani v sredo 4. oktobra 1854.
List 79
Perva podlaga umnega gospodarstva

Ljubi prijatli! Ce kdo izmed vas zboli in si sam vec pomagati ne vév, kaj storí? — po zdrav nika (lečitelja) posije. Če ta pride pa ne more iz vediti, kaj je bolniku, mu tudi pomagati ne bomo gel
krit in morebiti 5 funtov vaga, sta še 2 funta vode. Nikar ne mislite, da se lažem; čista resnica je to!
Lejte! od tega tudi pride, da kukec (červ)
9
ki
gloje starikast les, se prav dobro počuti v njem in ga ne žeja, ker,
^	J^/l U T UU Ul U	VVUil ¥ lij V Ul AJ
če je les na videz še tako suh
9
vendar se zmiraj toliko vode v sebi ima, kolikor
9
je kukec potřebuje za živez
svoj
,	JV	?	----r-----;—
in će mu zdaj Bog ne pomaga, je po njem Kaj ne: vi terjate od čevljarja, da usnje, od kro jaca, da sukno pozna, ker iz slabegausnjane bote
terdnih škornjic, in iz slabega sukna ne bote močne nobena rastlina žive ti "ne more — te čudne hrani
Med mnogoverstnim drugim živežem rastlin skim pa ste se dve druge zračn ehrani, brez kterih
suknje dobili.
Kakor tedaj mora zdravnik bolezen, čevljar usnje, krojač sukno poznati, tako mora poznati kmetovavec svoje zemljiše; tadaj še le bo vedel presoditi, kaj mu manjka, in bo znal slabo ajj y hrani
i i	1 ti i a	1 1	i • •	•	1 1 • V «f	TT
ste ogeljnokislina in amonjak. Vém da te imena so mnogim španjske vasi, vendar stavim, da
zemljo predelati v dobro, ali jo saj zboljšati.
9
Iz
in kaj
V AAMI	V	O	P	ftj	T UU1 ^	v V M.X vt t« JL UVU f 1UU ^ V» 1«
jih vsak pozna, ceravno jih imenovati ni vedil. Kdor koli je povohal v olarii v sodec, kjer mlad o 1 (pivo),
kjer mošt vrè, je čutil z nosom nek
9
tega vidite: kaj je pervo za gospodarja je potrebno, da dobro zna in pozna, pa ne počez, ampak natanko in do dobrega.
Kteri &ive% ima xe pripravljen dobra mati zemlju
%a svoje ljubljene deteta
rastlinice ?
Odgovor na to vprašanje, dragi moji, ni tako
lahák, kakor se vam morebiti zdí. Zato morate že pažljivi poslušati.
Kaj
vživa
mu
znano;
živina vasa, to vem, da je vsace tudi ni nobena copernija tega vediti, ker
• V «	1	1	Ili«	v	V •
treba je živinčetom le v gobec gledati, cesar vži
vajo, in zve se po tem njih hrana. Pri rastlinah je pa to že vsa druga. One jedó skrivé, pod zem
Ijo
9
in imajo tako majhne gobčike
očmi se vselej ne vidiš ne.
Vém
9
s samimi
da jih
da mi bo marsi
kdo rekel: živinski gnoj in gnojnica je njih hrana. Počasi, prijatel! to ne veljá vselej. Kdo vozi drevju v gojzd (šumo) živinskega gnoja in gnojnice, in sto in sto drugim rastlinam, ki leto za letom ne drobca živinskega gnoja, ne kapljice gnoj
nice ne dobivajo? To,
kar vse rastline redi
so
samo v vodi raz topljeni drobci od strohnjenih rastlin, sognjitih žíval, sparstenega kamnja.
Voda je tedaj pred vsem, cesar rastline za
9 9
ker
v vodi za
zivež potrebujejo, in sicer zato more raztopljena biti njih hrana. Voda pa ni le zato rastlinam potrebna, ker raztopí mnogoteri rast-linski živež, temuč voda sama po sebi je že hrana in pijaca rastlinam. Vsak gospodar vé, kako dobro dé dež (Voda) senožetim, in kako me dlijo ob preveliki suši, — in vendar bi gospo
«UJU UM JJ1L V tllivi O UOI } - 111 V vs 11 U u 1 Ml ^ U O jj U
darje lahko na perste našteli, ki nape ljujejo vodo na senožeti in jih namakajo, ceravno jo imajo dostikrat pred nosom! Poželjenje, ki ga imajo vse rastline po vodi, je tako veliko, da še po svoji smerti jo stanovitno deržé in ne da jejo popolnoma od sebe. Čudili se bote, če vam rečem, da v mizi iz dobro osušenega mehkega lesa ce 50 funtov vaga, je še zmiraj 20 funtov vode
in da v platnénem belem pertu, ki je čez mizopo
9 9
mu
poseben kislikast pa prijeten duh, in če je sveco deržal na dušek, iz kterega ta kislina puhti, je ugasnila. To je ogeljnokislina — tista stvar ki naredi, da se ol ali vino peni
9
9
ki daje pri
ki je je
9
jeten okus še le na pipo djanemu olu v nekterih vodah toliko, da se vino peni, kipi in šumi, ako mu prilijemo take vode. Al ogeljnoki slina se ne nareja le iz ola in vina, ampak tudi clovek in živali jo dihajo iz sebe, in nareja se, ka dar žival in rastlinje gnjije, kadar kakošna rec gori itd. Zato zginejo goreče derva, da ostane le mervica pepéla, ker vse drugo je večidel v ogelj nokislino in vodeni sopiíh se premenivši v zrak
zginilo.
Druga zračna stvar rastlinam potrebna hrana, je amonjak; nareja se posebno iz gnjiječih žival in njih ognjuskov. Tudi to vsak pozna. To kar vam v nos dregne in v očéh sklí, kadar stopite v
konjsko stalo, ki je bila delj časa zaperta, je amo njak. Kadar živinsko blato gnjije, se ga nareja veliko. Zdej bote lahko spoznali, zakaj gnoj in
9
m
gnojnica polju in travniku tako dobro tekne kakošen gnoj, — ne taki, ki je zgubil amonj ak,
ampak ki ga ima še v sebi; zdej véste, zakaj je
dobro, gnojnišče potrošiti z zelenim vitriolom (ali vitriolnim zelencom), ki ima moc nazaj deržati amonjak; — zdaj pa tudi veste: zakaj je slabo, ako se na njivo izvoženi gnoj koj ne podorje.
Z vodo, z amonjakom in ogeljnokislino pa
9
kar
živez
rastlinski vtiče
9
se
nismo se pri kraji je mnogoverstna druga hrana.
Nekteri sadež, kakor, postavim, repa se spo naša posebno dobro, ako se njiva potrese s pepé lom
9
ker repi je kali preljuba hrana
sadeži, kakor grah, bob in sočivje v obce
9
drugi in pa
detelja želijo apna, zato jim tekne gipsanje iu
nekteri, kakor naše žita
pa suta od zidov
hočejo kremenine in košene moke.
Vse te stvari so raztopljive v vodi, ene bolj, druge manj, in to je dobro, ker bi sicer pervi močni dež jih izpral in pod zemljo spravil.
Iz lepe nemške knjižice „des Bauers Schatzkastlein".
314
Gospodarske novice
t
(Drage hrušké). Letos je bilo brez števila
veliko ôs in cmerlov, ki so silno škodo delale sadju. Mestnagosposka v Stuttgartu na Virtemberškem je tedaj oklicala, da če podariti 12 krajc. srebra, kdor ji prinese osno gnjezdo, 18 kr. za čmerljino. Kdo pač je bil bolj vesel kot ondašnji otroci tega
dneh je mogla mestna gosposka pla
ne, ki ljudi priljuduo pod milo nebo vabi, da jih
rep zavit, m stupati, kakor tudi termastema malému travná
potem
potresene s sněžinkami na dom zapodí. Pa kaj vidim? Škorci (Staare) bo z berzovozom prišli, in danes je se le 25. susca. Prederznezi! ae ve , vi se zanašate na svoje poletne gradičke, ktere imate na Nemškem, in na bvoje lesene kočice v Šrajcu. Pa s červiči in kebričk! slo bo vam hudo in postiti se bote mogli, da vam bojo rebrica
oklica!
ćati 99 fl. 42 kr., — toliko gnjezd so pritirali fantje! Znižala je potem oklicano ceno na polo vico. — Ptici — opominja češki gospodarski te denik — bi pač veliko cenejši pobírali te gnjezdica, in celó brez plačila bi opravili to delo in še marsikako drugo ravno tako koristno, ako bi bilo
9
pokale. Saj je poversje zemlje se terdo, kakor led, ra zun jelševih in brezovih popkov nimate se kaj sladkati razun nekterih kop gosenčjih jajček.
Lej no! uua dva tam čez sta se svojega starega staniša zopet polastila,
drugi
mladim in starim prepovedano, da bi ne smeli po končavati tičjih gnjezd z jajčki in mladimi vred! Al ni to narobe svet? Gnjezde pobirati in pokon
pa ferfetajo okoli dreves in iščejo kraja, kjer bi zložno bivali in živeli. Nove po
le z lepo
80
letne palacice moje se nobeden ni zagledal; a pač,
že trije« No, dobro došli! veseli potovavci, se pogodite za stanise — v njem je le za enega moža in eno družico prostora, in češeotročiči pridejo. ni celó
9
čavati dobrotijivim tičem, ktere je Stvarnik vstva
ril
nobene izbice moc oddati. Veselo žvergolite in menite
9
da pokončujejo in zatirujejo škodljivo žival, je
, — in otrokom se plačuje za osnje in
bi bili tiči naj bolje in brez
5)
to ni preslabo
«
pa kam že preč letite? Hoćete li
pnpuseno
cmerljine gnjezda, ktere
te novice ujcem m tetam svojim donesti? Naka! eden
se verne, se ustavi
9
smukne skozi okrogle vratica
si
9
zares narobe svet:
plačila odpravili!
(Zmiraj več se sadi turšice.) Iz Eslinga na Virtemberškem se sliši, da turšica od leta do leta bolj spodriva ter to v tacih krajih, ki niso za vino
hišo od zvunej in od znotraj ogleduje, potem škakljana ravno strešico, razprostre černo-sive perutici, ktere s svojimi belimi marogami migljate, kakor zlato in srebro. Iztegne svoj rumeni kljunček v jasni zrak, in žvižga
9
V
9
posebno dobri. Več vinorejcov je mesca maj nik a ko je po hudem mrazu terta pozebla, sadilo v take nograde turšico, ktero je prétekli mesec lepo bilo viditi — tako visoka je izrastla in nastavila debele storže. Čeravno si gospodar zgube, ki ga je za
tako milo in ljubeznjivo, kakor da bi svojo ženico klical: le hitro dojdi, prav kmalo, stanise je že dobíjeno!
Pač res stanise je že dobíjeno, toda ga bos mogel drugim ubraniti. Tu že prideta dva rokonjača in tolo-
stanisče za nju
vaja
9
dva derzna vrabca
9
meni ta , da je
delà po pozebljini terte, ni s tursičnim pridelkom popolnoma nadomestil, mu je turšica vendar ne koliko povernila škodo in mu podala dobro
narejeno, Vstopita se, meni nič tebi nič, zraven škorca,
kteremu za drusino nic marni; smuka spet skozi okroglo
linico, potem izleti iskat svoje ženice. Vrabca ne
Na j bi bile te skusnje tudi drugim izgled
hrano.
ako jih enaka nesreća zadene!
misljujeta dolgo in vlomita tudi v notranjo hišico
9
pre
od
9
(Tertna bolezen).
Časnik „Coll. delF Adige
«
naznanja, da vkljub vsim pripomočkom je v Vero neški okrajni bila letos tertna bolezen grozno huda. Le v Soavi v nekem majhnem nogradu je ostalo
vse grojzdje čisto zdravo in lepo, kjer so terte 0e škorcu zadosti zdí in spodí nepovabljene goste. Med po zemlji položili. Prof.
ideta in spet prideta in se vedeta, kot da bi bila tukaj doma. Ôkorec tudi spet přiletí, — je prav poterpežljiva
dušica; pusti silnim neslanežem njih djanje in misli sam pri sebi: „bo vendar le moja kočica brez bojevanja^ Ali sivosukneža se ne šalita, prinasata bilke in liste v kljunih ia hočeta ležišče v stanici napraviti. Zdaj pa
r"9 J	" ^1 v v po div vi vu uauuou	iu opuui ucpu v a uijcuo ^unvv. iuo<
Cuppari v Pizi, tim pride ženka njegova in sedaj je veselje veliko. Za Brambilla v Pavii, prof. Trevisani v Padovi èneta se popraševati in si praviti, in urno sresta po oko-in dr. llossi v Rimu priporočajo to pokladanje lici enmalo na sprehod. Ali komaj sta odsla. že sta
spet vrabca tukaj in posedeta prazno stanovanje. Škorca se verneta, odpodita enega vrabca, ki se je na strehi
tert kot naj goto vsi pomoček zoper to kugo. Dosti veljavnih prie! — da bi le res pomagalo.
v
Skorci

male hišice sopiril in se vrineta v notranjo hiso, kjer se
je nesramni vsiljenec brezskerbno vselil. Precej dolgo
to terpi: prepričati se ta buzakljunski tic ne dá
9
ker pa
99
Naj sledeči spis, kterega iz neprecenljivih bukev le iti noce, ga močneja popadeta in na ravnost skozi Meyer's Volksbibliothek" povzamemo, pokaže domaći- vratica pahneta. To je nar bolj priprosta sodnija, in zdaj
je mir. Sicer se pride nekoliko radovednih skorcov
nom. kako koristni za
poljodelstvo, vertnarstvo in gojzd
9
in
kako prijazno z
narstvo so ptici posebno skorci njimi v druzih deželah ravnajo kar so „Novice" v 76. in 77. listu pisale.
Tù smo k starému škorejemu gnjezdu se eno
9
kterim na obrazu bereta, da hočejo noter skozi duri ; že
v poterjenje tega, se jim vstopita naéproti in rečeta osorno: nazaj!
Toda

ubogi revčiki
>
„nazaj!" Tù merzli seversoeževja nanosi
« •	-m	fl V « v	« « i «	*r • ___
hudo vreme tudi vam zuga
tako strahovito
Letite
>
9
seno hišico pribili, ki je ravno dovolj velika, se eno kakor le o božicu biti zamore. Kaj pa zdaj? škorčjo družinico nevihte varovat!. Nataknili smo jo na nazaj v tople južne doline. Slušajte moj sovět! Vsi skorci dolgo prekljo in zdej vse vkup na hruševo vejo prive- so odšli, šest dní ne vidim nobenega na negostnih uva-
đah.
Kako deleč so ljubi tički nazaj potovali, sam Bog
žemo. Visoko kakor petelin na zvoniku gleda tičják čez druge drevesa in ker v moje okno zrè, ga bom tudi vé. Vendar se pa vsi obvarovani vernejo in berž zna
jez pridno ogledaval
9
da
Kdaj bodejo pa prišli? Mesca marca (sušca) je rede toplo ležišče, kterega je zares treba. Po dežja iu
že krilati gostje prišli ! šajo bilke in liate, in kar se še mehkega dobi, in si na
-	^	^ -	- -	-	- V fl V V	- '	-	—-	m + •	m
snezena
odeja
ze odvzeta poljem in travnikom
>
in
solnee že toplo sije. Toda zrak je še neprijeten in mer
snegu spet solnee pride, popki in glavice nadrevjuote-kajo, pomlad je blizo. Veselega upa skorčevka zleže eno jajce, še eno, še eno, celó pet in gospod škorec
zet in ponoći se voda pomerzuje. Le ostanite toraj, ve-	d» vuv,	—-----
seli škorčiki, še nekoliko časa unkraj planin, le biodite	poje zahvalno pesem za obili blagoslov. To bo prijetno
še po pontinskih močirjih in po napolitanskih livadah,	žvergoljenje, kadar bo mladina izlezla in hruška svoje
.	v	v v v ...	perje zadobila. Že na česnjah io slivah leže bele cvetno
kamor moc merzle burje ne seže: našemu sušcu, kiima
315
anežinke, moja hruška razvija svoje bele, lepa jablana zraven rudeče cvetlice, in plavo nebo se prijazno na
blagreno zemljo emeja
Za pođuk in kratki čas

Jez bi tudi rad ticek bil
Torkla.
(Dalj
sledi.)
Malega
me večkrat strašili s tor kl
Torkla
Zgodovinski pomenki

je po stari vrazi bila posast, ktera je moč skodovati imela
tod nje ime. Stanovala je na diljah (pod
rorom) in je napadala
torkih; od
nas
Rimska cesta iz Akvileje čez Emono v Sisek
Razlozil Davoriti Terstenjak.
(Dalje.)
P°HHMPVSR1
streho) za dimnikom
in morila ženske, ki so ob torkih kruh pekle, robje ali perilo kuhale (žehtale). Še zdaj je pri nekterih naših gospodinjah neumna navada, da nočejo rade ob torkih kakor tudi ob petkih ne kruha péči ne žehtati. — Od
?
Po Emo ni stoji naznamljan v Antoninovem poto- torkle sem čul
pripovedavati, da
se ji pripisuje sledece
pisu: Praetorium Lat o bic orum, Latovicorum. Pli- grozno delo: Bile ste sestri, ki ste v torek rano vstale
ni imenuje rod La to vi ci, Mi smo že razlozili bo- in jele perilo kuhati« Ker ste pa obé dvé premalo imele žanstvo pod imenom Lato vus, Latobius, in smo vidili, opraviti v kuhinji, gré ena na diije po kodelico, da bi
da ime La tov (der Lotusgekrânzte) imajo božanstva
prela
>
druga pa je čaka. Al sestra ne pride doli
Brama. Vishnu in
Shiva, da
toraj zna pod imenom La- samo se čuje jok in
JJiaum ^ f I Oil 14 U IU MUITM j uu tv/i mj mu«* fvrv« •«nvmvu« — —	mmkuv wv VMJV JOH ju Stolí ^ Í 6 f tj © JU	MWDtl et 4 Atuio
tovus augustus eden tih treh božanstev se razumeti.	je spodej bila, jo kliče in kliče, pa namesti sestre ji
Imé Lato vici je torej mitologično nastalo po častju	odgovori torkla: „Naj poglonbam (zna biti poglojem)
cveta Late, Lote, »	■«•♦»s«*«	— —
in ropot
Sestra
le ktera
»
ktera je bila symbol matricis §eu in pojém
virtutis generativae ex calore et humore procreatrieis.	Sestra zove drugo- in tretjikrat, pa jednako od-
Zato ta cvet nahajamo tako pogosto za zaznamek na govarja torkla. Vsa prestrašena popusti vse ter běží v rimskih kamnih v Noriku in Panonii. To postajo vsi posteljo. Le ko je stalo solnee že visoko, še si komaj
iščejo pri dnešnjem tergu Rače
i
ali
5
--I-----J-^ -- r -----J ~ • —" — " J"	»	, WW ». nvu.«
kakor nekteri pi- upa iti gledat in iskat sestre svoje na diije. Oh joj

Radeče. Na tenko sem poslusal iz ust Racanov kaj vidi
sejo
izgovarjanje tega imena, ali nisem mogel zapaziti
Í
da
oglodane na kup zložene kosti, iz kterih je
torkla snědla meeó
bi se pisati moglo Radeče. Vendar nam je ohranila ta okolica spomin na stari „Praetorium Latovicorum" in sicer v imenu celo blizo Rač ležečega grada in vasi Hotemež. Cvet lota, lata (Lotos) se ka mala . od kama.
Kako bi se dala vpodobiti pošast ta, nisem mo
bolj
gel zvediti; pa tudi na tem ni nič ležeče
nas mikalo
kaj ne ?
cupido
9
veli v sanskritu torej ka mala toliko kot
poznati tisto žensko

ki je
vid i la oglodane kosti svoje sestre! Strah je nedolzna
flos voluptatis sensualis cupidinis". Ime lota, lata, iz peljujem iz sanskritskega glagola lat, kar izvirno po
stvar, ker je v sredi votel, na krajih ga
55
bati, da
si
meni gel listen, in
ker se otrokom vse
tudi rabi v poznamlenji puerilem esse
V/
dovoli, ter
se
Lata in ka
mala ste torej izraza edinega pomenka, in pomenita to, kar hoteti, hot, hotivost, die Lust, das Geluste
pa nič ni,
al tistih, ki se ga bojé in v boječnosti vidijo in slišijo ne znane stvari, tistih se mora pameten člověk ne prismodi svojih možganov.
Prav bi bilo, da bi rodoljubi naši nabirali take vražné pravlice po vsih kotih in jih dajali na beli dan
*
5
>
da vsak vidi pri svitlem solneu tište pošasti, ki rogo
Janez T.
in obnovljeno ime Hotemes je ohranilo stari pomen vilijo še dandanašnji po glavah vražnega ljudstva! Lato vi ci. Razlaganje tega imena pod pira tudi ta okol-
ščina : „Praetorium Latovicorum" je ležal kraj vode Save. Vodo so stari imeli za pervo materio vsega rođenja (Grundstoíř aller Zeugung) in lota je bil povodni (Was-
Novičar iz austrianskih krajev.
serpflanze). Zna biti, da gerb Rackega terga stoji v kakošni zavezi s starim bogočastjem. Rekli smo že, da so stari Indi spoznali pet pervih moči prirode. Številka
iz Siseka 24. sept. Čez 8 tednov je včeraj spet
enkrat začelo deževati, pa če ne bo več dní deževalo, ne bo moč ladjam gori iti. Danes je cena bačke pšenice
6
40 kr. do 6
pet se
nahaja, kakor
v ljublanakem gerbu (pet limbar
45 kr, bečkerečke 6
jev na starih Ijublanskih
denarjih), tako
tudi v račkem.
napolice 5
20 do 5
26 kr., koruza 3
40 kr. 30 do
9
3
40 kr.
Na četverovoglastem polju je krona kraj krone listně kinčarije in v sredi polja pet kock v sledeči obliki:
1
, jecmena
fl. 54 kr. vagan.
3
2
45 kr., ovsa 2 fl.
Ker je vse žito v Banatu še
zmirej drazji kakor tukaj, se ne more nič vediti se bo banaška cena z našo poravnala.
?
kako
lz Celovca. Spodna realna sola z 3 razredi se
bo vsled tukajšne obertnijske potrebe razširila v višjo realno šolo z 6 razredi.
lz Loike doline na Notrajn. 29. sept. D
n.
Kakor drugod, je tudi pri nas letošnja prezgoďnja slana
veliko škodo naredila

pa
več na ližolu in turšici, ka
Tukaj vidimo pet kock: srednja kocka ima 5 pik;
kor na ajdi, ker imamo tukaj večidel zgodnjo ajdo in
tudi storite 5: ravno tako celé malo sterniške. Po tem hudem mrazu pa je bila
tako nenavadna vročina, da še poleti solnee tukaj ni
izgornje, ce se poštejevate
dolnje. Ako pa Račani v svojem arhivu imajo kje drugo razlaganje, rad svojo zaveržem. Nisem terdoglaven, ako tako peklo; pa zopet hud mraz je vstal ponoći od 22.
me kdo boljega s točnimi dokazi poduči.	do 23. t. m.; zjutraj smo okoli in okoli nas po hribih
Po cvetu Loti nahajamo na Štajarskem rimsko po- vidili sneg, in burja ga je se cio na ravno prignala.
stajo Loto dos; dnešnja ves, kamor domaći zgodovino- v šneperskem gojzdu pri klanski polici, blizo Snežnika
v	je bilo tako hudo, da je 32 g lav živine, nekoliko
volov, nekoliko pa ovác, zmerznilo:
tudi en
elovec Muhar to postajo stavlja se veli Žit je (Žice).
Gori smo čuli, da je lota symbol virtutis generativae—	« „ v.. » « - >	-----
rodivne močí, rodivna moč pa stori žitje, tako bi tudi	mož od Klanga je zmerznil, enega so pa kotu razlog Bsšli za svoje terdenje. (Dalje sledi.)	*»aj se s mer ti oteli. Snega je bilo na dva čevlja
Iz sanskritskega lat izvira slovenski glagol lotiti se
la-
tati se cesar ; delà se lotiti, nach Arbeit greifen, begehren,
debelo. Res čudno vřeme !
5
Te nagle premembe vre
Lust haben.
Pis.
mena so pa tudi zdravju človeškemu škodljive, in zese čutijo slabi nasledki pri nas.
316
V	I L - H
1% Cernomaljske okolice 27. sept. * Nazna-	«orte lesene tla, omare, gospodarsko orodje, vertn*
nj a m Vam, drage Novice, nepopisljivo veselje, ki se je	ograje itd. tako nališpati, da jih je veselje viditi; take
godilo 18. sept. med Belimi Krajnci v Dragotuši.	svitle tla, ki terpijo enkrat namazane celo leto, zmirej
Veršilo se je slovesno blagoslovljenje glavnega kamna čedne obraniti, ni treba nič dražega, kakor jih včasih
bodoče ondesnje novofarne cerkve. Predpisane obrede z mokro cunjo obrisati.
Prepoved, da se
nič
žita iz
cerkvene svečanosti, h kteri se je zbralo ljudstva brez O dese ne sme izpeljati, je rusovski car vnovič podalj
žtevila, je opravljal gosp. Vincenci Vovk, me tli ski te
sal.
Na Frnncoskem pada cena žita. — NaOger
hant
9
obdan z 18. masniki.
Bi
9
začetnika tolike radosti? Slavne imate tù delà
rade zvedile, drage! skem se pridelk vina rajta le za tretji del lanskega
tedaj v vsem skupej na 7 do 8 milionov veder: vino pa
ga uganite :
On
9
pa
9
ki je s tolikimi iladami ustanovil v je prav dobro; tertna bolezen ni na Ogerskem nič sko
Ljubljani gojilno Alojzevo, blago zavetje ukaželj- dovala.
Tudi našpanjskem so přidělali veliko žita
r
nim bistrim, pa siromašnim glavicam;
on
9
ki je a vendar se boje, da cena ne bo kaj veliko padla
9
ker
evojo mogočno besedo in pripomočjo osnoval nadgim- zavolj zapertih rusovskih luk se ga bo pre več
nažij v Novemmestu za uboge Đolence
on
ki
iz Španjskega v druge dežele spečalo.
li U Zi I J * ilUTVlUUIVmu »» UWUgW l/UIVUlt , - U U , Kl	ř-jfwujunvgw • ««	"vuviw bjjvvhiv/. - rn.it » '
ravno zdej od vsih Slovencov toliko zaželjeni slovnik v Krimu je prišlo poslednje tri dní veliko novic
Iz vojske
9
po
na svoje »troske kliče na dan
on
9
ki a tolikimi
polnoma gotovih pa vendar se manjka. Damo vse
suči svojimi že dogotavlja cerkvi in farovža dveh na po versti: „Oest. Corr.a naznanja, da je zedinjena novo ustanovljenih far v Si h or u »in
v Ra do vi ci; ta
armada vzeia Sevastopolj, pa pravi, da ta novica preblagi gospod nežaleči svojega premoženja je blago- še ni gotova; gotovo pa je, da rusovska armada v ta-volil ukazati, naj se tudi za keršno novo faro v Dra- boru pri reki Almi (med Enpatorio in Sevastopoljem) je 20. got uši cerkev in farovž na njegove stroške sozida, kar dan t. m. bila popolnoma razkropljena. Poročnik an-
bo gotovo tisuč in tisuč forintov stalo. Kaj ne
mile!
gleske vlade je na Dunaj přejel sledece naznanila iz
UU ^UliUIV IIOUV IU UCUV 1UIIUIUV OtOlU« 1VPJ JU U . UJI IV .	^ »	«1 v	«»"«J f'vjvi oivuwvv uuuumuiim a
da ste ga že na pervo besedo uganile? Nam se serce	Carigrada: „20. sept, ob eni popoldne je zedinjena ar
radosti igra imeti med svojimi rojaki takega možaka!	mada napadla tabor pri Almi, v kterem je bilo 50.000
Mati Krajna se je naveličala, prenevedati se tolike veke,	Rusov z obilními topovi in konjiki; ob pol štirih so ga
pa je rodila sebi premodrega in blagega sina, cerkvi	z bajoneti vzeli; od zedinjene armade je padlo okoli
pa veličanstvenega kneza. Kdo ga ne pozna? kdo ga	2800 (po druzih novicah okoli 4000)
mož
9
9
rusovska
iskreno ne ljubi? naš je vseobče ljubljeni oče, naš ve-	armada je mogla bežati". Iz Bukurešta je přejel
ličanstveni knezoškof Anton Alojz Wolf, sedaj tudi	ravno ta poročnik naznanilo, da neka francoska barka
preblagi odrešenik Belih Krajncov od nevednosti in si-	ki je srečala neko iz Krima jadrajočo, je povedala, da
rovosti. Torej mu izkliknemo s hvaležnim sercom: živio	Sevastopolj, napaden od bark in od vojakov na suhem
mnoge leta na ponos svojemu narodu! ter ga zagotov-	se je podal z vsimi barkami in z vsim skupej. Turski
ljamo: dokler koli se bo nad Krajnskim nebo plavilo,	poslanec je celó zvedil, da vsa rusovska armada, kteri
ga bo vsako blago serce vsikdar slavilo!	je bil svoboden odhod dovoljen, je prosila, naj jo Francozi
9
lz Kamnika. Žalostna osoda je to leto vas M o-ste blizo Kamnika že dvakrat zadela, v spomladi per-vikrat, in preteklo saboto vdrugič. Bilo je od hudobne roke nalaš zažgano: zapalil je namreč neki brezvestnež škopo pod hlevnim cimprom ; odtod se je ogenj tako naglo razširil, da so pri pervi hiši komaj živino oteli, do-
in Angîezi raji obderze kot v vojski vjeto. Te pos/ednje novice so se nam prečudne zdele, da bi jih bili mogli
naravnost verjeti, ker vedno smo slišali od ogromne rusovske moči in nadušenih vojakov pod poveljstvom Menšíkova. Taka neslavna udaja skor ni mogoča! In da se nismo motili, pričajo novice, ki smo jih ravno brali
segel je tudi drugo in tretjo hiso s hlevi in skednji vred in tako tri gospodarje hipoma v revni stan pripravi!. Přiteklo je scer veliko ljudi na pomoč, kteri so storili
iz Bukurešta, „da knez Menšikov je bil na planjavi
9
kar je bilo mogoče; tudi serčni Kamnićani so prider-drali s svojo brizglo, toda zavolj pomanjkanja vode niso mogli pri nar boljši volji kaj pomagati. K sreči sta dva pogoreleov zavarovana, ali tretji terdovratnež, kteri dobrote zavarovanja doslej ni spoznal, je in bo zares si-romak. Dobrotniki: usmilite se revežev! Fr. Mladič.
Kalantaji poleg reke Kace napaden, lepo strašni vojski popolnoma potolčen in v beg do prekopov Sevastopoljskih zapoden ; Sevastopolj je v veliki nevarnosti in se ne more obderžati", — iz Dunaja pa je došlo 2. okt. sledece telegrafno nasnanilo: „V Sevastopolju je strašen boj, 18.000 Rusov je padlo, 22.000 pa jevjetih; terdnjava
Konštantinska je razrušena; 6 bark je sožganih"; naj novejša novica „Wien. G. B." pa pravi : ravno bombardira zedinjena armada Sevastopolj; polovica rusovskih
Novičar iz mnogih krajev

»
Nova postava, po kteri je pripušeno železnice del at i, je bila 18. p* m. od cesarja poterjena. Kdor si želi železnico napraviti za 8 voj o la st no rab o nima nič druzega storiti, kot svojo gosposko prositi za dovoljenje, da jo smé napraviti, kakor eicer kakošno drugo zidanje; — kdor pa želi železnico napraviti za občno vožnjo, mora najpred za pripravljavne
bark je sožgana". Prihodnje novice bojo povedale konec vojske v Sevastopolju. Zanimivo je, kar krakovski časnik „Čas" pripoveduje iz Petrograda, rekoč: „Pe
9
trograd je bil prava podoba sodnega dné tišti dan ko je imel car Nikolaj odgovor dati na terjatve angleško-franeoske; vsa cesarjeva rodovina, pervi minister Nesel rode in drugi veliki oblastniki so prosili cara: naj poda roko za mir; Ie veliki carevič Konštantin, Ijubljenec
cara, je stal ko zid nepremakljiv zraven oceta m ma
delà dobiti od kupcijskega ministerstva dovoljenje; zidanje dovoli cesar sam; privilegija za občno železnico
prigovarjal :
naj se ne
udá.
In obveljal je njegov svet
car Nikolaj je ponosno odgovoril svetu, da zaverze ponudbe. Iz tega ee mora misliti, da se car Nikolaj ne
terpi k večem 90 let, potem pade občna železnica v
last deržavi; le vse za vožnjo potrebne stvari ostanejo	,	- .
lastniku; če občna železnica nese lastniku več kot 15 eovskega carstva na černem morji
od 100 čistih dohodkov, zamore deržavna oblast napra-
Na Dunaji je neki
bo udal, če tudi je padel Sevastopolj in ž njim moć ru
viti
da se cena
P „ >
vožnine zniža.
Alois Ke il (alte Wieden, Hauptstrasse) znajdel posebno dober, lep in terden lak, s kterim se dajo vsake prižadjali ta mesec dv
Pogovori vredništva
prejemnikom „Novic": ï

Castitim prejemnikom voljni nakljuébi zakasnil tisk 21. pôle
55
Ker se je po nepo občne zgodovine", si bomo
P
priložiti
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in záložník : Jozet Blaznik