475
ali:
Dort oben hinter der dritten Hoh' sich stolz meine Alpe erhebet. . .
ali:
Die Fahne fiel, das Schwert entzwei . . .
ali:
Ein Baum, im Weinberg aufgegangen,
im Weifi des Schnees, im griinen Prangen,
sei mir gegriifit, du Olbaum traut! . . .
ali:
Weh ihm, der in der Not allein . . .
ali:
Ein Heiligtum,  das Menschenherz . . .
ali pa krasno :
Wie bist du schon,  du Alpenkind, in deiner Art, der kecken, frischen . . .
... če čitamo le te prve verze, ali se nam ne oglasi takoj ves izvirnik v svoji divni  harmoniji ?
S tem smo pa hkrati izrekli tudi že kritiko o prevodu. Mladi, nadarjeni častivec Gregorčičev je sprejel v svojo dušo, kar je pesnik peval v svoji materinščini, in je to podal v tujih zvokih tako, da je ohranil misel, kolorit in skoro doslovno zvestobo, in če peva Gregorčiču :
Was ich in jenen jungen Tagen, begluckt aus deinem Lied erlauscht, im Herzen habe ich's getragen und mich an diesem Klang berauscht —
mu mi dajemo izpričevalo,   da je znal to tudi izraziti v prevodu vredno lepega originala.            Dr. E. L.
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Zbral dr. F r. K o s , c. kr. profesor. Druga knjiga (1.801-1102). V Ljubljani, 1906. Založila in izdala „Leonova družba" v Ljubljani. Tiskala „Katoliška tiskarna". — Velepomembno delo g. dr. Fr Kosa je stopilo zopet korak naprej. „Leonova družba" nam je podala drugo knjigo (str. LXXXIV -|- 514), ki je napredovala do konca prvega tisočletja po Kristusu in podaje zgodovinske vire iz velevažne dobe, ko se je krščanstvo trajno razširilo in utrdilo med Slovenci. Podajmo kratek pregled dr. Kosove knjige:
Najprej imamo „Zgodovinski pregled" z dotično literaturo. „Zemljepisne črtice" popisujejo slovenske pokrajine, slovensko prebivalstvo, germanizacijo, topografijo Koroške, Štajerske, zemlje ogrskih Slovencev, Kranjske, Primorske in Beneške Slovenije. Drugo poglavje „Politična zgodovina" popisuje razmere v začetku devetega stoletja, panonskega vojvodo Ljudevita, bolgarske napade, slovensko zemljo po verdunski pogodbi, Pribina in Kocela v Panoniji, grofa Eberharda v Furlaniji, Karlmana in Arnulfa v Karantaniji, dobo madjarskih navalov in povečano Karantanijo. Posebno poglavje razpravlja o „Cerkveni zgodovini", ki se bavi seveda najbolj z oglejskimi patriarhi, dalje z grade-škimi patriarhi, nato pridejo solnograški nadškofje in panonsko-moravski nadškofje. Ta splošni uvod se konča s popisom posameznih zgodovinskih virov, ki jih našteva imenoma 859 z njihovimi izdajami. Odtod jemlje dr. Kos svoje gradivo, ki ga podaje v 537 natančnih izpiskih. Minuciozno natančen imenik krajev in oseb dopolnjuje to znamenito knjigo.
Dr. Kos podaje najprej splošen pregled, sestavljen  po  zgodovinskih  virih.   Pa  tudi  gradivo,  ki  ga
nabira, je pojasnjeno z mnogimi opazkami, tako da ima zgodovinar v tej knjigi cel arzenal, iz katerega lahko zajema. Neprecenljive vrednosti je za nas ta knjiga, gotovo najvažnejše zgodovinsko delo, ki bo za vse čase služilo kot trden temelj vsem nadaljnjim pre-iskovavcem slovenske zgodovine. Občudovati moramo marljivost gospoda pisatelja, ki se je lotil tako velikanskega dela brez vsake podpore in ga dovršuje s požrtvovalnim trudom tako, da bomo imeli tudi Slovenci svoja „Monumenta", kakor jih izdajejo drugod imovita učena društva z bogatimi državnimi podporami. „Leonova družba" si je pridobila neizbrisne zasluge z izdajo tega dela.
Želeti moramo le, da bi slovensko občinstvo podpiralo to podjetje in omogočilo, da se veliko delo čimpreje dovrši. To mora biti naša častna naloga. Poklicane faktorje prosimo, da pridobe temu podjetju tudi prispevkov iz javnih sredstev.                 Dr. E. L.
Ljudska knjižnica, ki jo izdaja „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani, je podala slovenskemu ljudstvu že več lepih povesti, ki zaslužijo, da se kar najbolj razširijo. Potreba dobrega ljudskega slovstva se čuti vedno bolj pereče, čimbolj se širi med ljudstvom izobrazba in zanimanje za književnost. Društvene in župnijske knjižnice se ustanavljajo, mladina prihaja trumoma po berilo, in naši ljudski knjižničarji so že v veliki zadregi za dobre knjige. Zato pa „Ljud-sko knjižnico" povsod veselo pozdravljajo, in le želeti je, da bi to podjetje tako prospevalo, da bi nam moglo v kratkem podati kar največ dobrih povesti. V izbiri prvih zvezkov se vidi velika raznovrstnost: Prevodi iz angleščine, češčine, poljščine, nemščine nam nudijo že itak razliko po izviru, pa tudi vsebina od zgodovinske povesti iz stare slovenske dobe do domače narodne slike iz vaškega življenja in do najmodernejšega velikomestnega romana je dovolj pisana. Seveda so izbrane samo take povesti, ki zaslužijo, da se razširijo kot ljudsko slovstvo. Prvo povest „Znamenje štirih" smo ocenili že v zadnji številki. Oglejmo si še nadaljnje!
Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. Češki spisal Alojzij D o stal. Poslovenil —ok —. (»Ljudska knjižnica" II. zvezek.) Založila „ Katoliška Bukvama v Ljubljani. Str. 149. — Darovana — je Cvetana, hči poganskega duhovnika Duba, ki jo starec daruje bogovom kot spravo za odpad Moravanov od stare vere, a ona postane kristjana in se daruje pravemu Bogu kot deviška služabnica. Pisatelj je v povesti obdelal zgodovinsko snov: Zgodbo sv. Metoda, Rastislava in Svatopluka. Svatopluk pahne s prestola svojega strica Rastislava, ki ga Nemci oslepe. Pa tudi nad Svatoplukom se maščuje, da je verjel Nemcem in z njihovo pomočjo prišel do vlade. Karlman ga vrže v ječo, v kateri premišljuje svojo veliko napako. Tudi sv. Metod je v nemških vezeh. Svatopluk oproščen zapelje nemško vojsko pred Velehrad, kjer jo Moravani pobijejo, in Svatopluka po izkušnji iz-modrovanega proglase za slovanskega kneza. Tudi sv. Metod se osvobojen vrne slavnostno sprejet na Velehrad. V ta zgodovinski okvir je vpletel pisatelj zgodbo poganskega svečenika Duba in njegove hčere Cvetane. — Povest je pisana zgodovinsko in čitatelju predstavlja dobo sv. Metoda v glavnih značajnih tipih. Zato jo zelo priporočamo.
60*