/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to o fN fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 4 / letnik XVII / 2011 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, MSc, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc, MSc (Javne finance) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna_d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................15 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................23 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Okvirji Okvir 1: Tržni deleži............................................................................................................................................................9 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost....................................................................................................................................12 Okvir 3: Relativni stroški dela na enoto proizvoda in dobičkonosnost v času krize...........................................20 Statistična priloga.........................................................................................................................................29 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Večina mednarodnih institucij pričakuje, da bo letošnja rast svetovnega gospodarstva sicer rahlo nižja kot lani, a vseeno višja od jesenskih napovedi. IMF napoveduje, da bo letošnja rast svetovnega gospodarstva znašala 4,4 %, prihodnje leto pa 4,5 %. Eno izmed glavnih tveganj, da bi bila rast nižja od pričakovanj, predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte Brent aprila medletno višja za 45,0 %, izražena v evrih pa je celo dosegla najvišjo raven doslej in je bila za tretjino višja kot v enakem mesecu lani. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva, najslabše razmere pa so še naprej v gradbeništvu. Februarja se je po desezoniranih podatkih nadaljevala rast nominalnega izvoza blaga, kije tako presegla povprečno raven iz leta 2008, realni izvoz pa po naši oceni za to ravnjo še zaostaja za slabih 5 %. Nadaljevala se je rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za dobrih 10 %. Nominalni prihodek v gostinstvu za to ravnjo zaostaja za približno 3 %, realni prihodek v trgovini na drobno za približno desetino, nominalni prihodek v trgovini na debelo pa za približno 15 %. Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu pa se je po občutni rasti v predhodnih dveh mesecih, kije bila posledica rasti v gradnji stanovanjskih objektov, februarja precej znižala in izmed vseh kazalnikov najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V prvih treh mesecih letos se je nadalje povečala plačilna nesposobnost, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot 5 dni v mesecu 6.577 pravnih oseb, kar je 26,9 % več kot marca lani, skupni znesek pa je znašal 434,8 mio EUR in je bil za 53,3 % večji. Še naprej sta tako število pravnih oseb kot znesek največja ravno na področju gradbeništva. Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo tudi v zadnjem četrtletju lani manjše kot v večini članic evrskega območja in EU; naš tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je lani padel že tretje leto. Do izboljšanja stroškovne konkurenčnosti je, podobno kot v predhodnih dveh četrtletjih, prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela, po drugi strani pa se je zaradi rasti plač v zasebnem sektorju nadaljevala visoka rast sredstev za zaposlene. Ker je rast sredstev za zaposlene za rastjo produktivnosti zaostajala manj kot v povprečju evrskega območja in EU, je bilo tudi izboljšanje stroškovne konkurenčnosti manjše. Na izboljšanje so znova vplivale predvsem predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Zaradi pritiskov rasti relativnih stroškov dela na enoto proizvoda je bil v letih 2009 in 2010 padec dobičkonosnosti slovenskega gospodarstva največji v evrskem območju. Lanski padec našega tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu je bil še izrazitejši kot v predhodnih dveh letih. Število delovno aktivnih brez kmetov se je tudi februarja ohranilo na ravni iz predhodnega meseca; število registriranih brezposelnih oseb se je marca in aprila sezonsko znižalo. Število delovno aktivnih po statističnem registru (zaposlenih in samozaposlenih brez samozaposlenih kmetov) se je sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila delovno aktivnih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa seje povečalo. Število registriranih brezposelnih osebje konec aprila znašalo 111.561, kar je za 12.245 več (12,3 %) kot v enakem mesecu lani. Februarja se je povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, saj so februarja plače ob praviloma delovno krajšem mesecu še nekoliko nižje kot januarja. Izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih, kjer so predvsem v farmacevtski industriji prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu, kar je bil glavni razlog za skromnejše februarsko znižanje plač v zasebnem sektorju od običajnega. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 %, v javnem pa je znašala 0,4 %. Cene življenjskih potrebščin so se aprila povišale za 0,8 %, medletna inflacija pa se je znižala na 1,7 %. Aprila cenovna gibanja večinoma niso odstopala od pričakovanj, ob rasti cen nafte pa so se kljub znižanju trošarin povišale cene tekočih goriv. Dražja tekoča goriva in ostali energenti so pomemben dejavnik inflacije pri nas in tudi na ravni celotnega evrskega območja, kjer je medletna rast cen aprila znašala 2,8 %. Nižja medletna inflacija v Sloveniji kot na ravni celotnega evrskega območja je posledica znižanja trošarin na tekoča goriva (-0,4 o. t.) in lanske uvedbe subvencije na šolsko prehrano (-0,7 o. t.). V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 mio EUR, v enakem obdobju lani pa se je povečal za skoraj 400 mio EUR. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po naši oceni še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank. Te so marca znova neto odplačevale vloge in kredite tujih bank, močno so se znižale tudi vloge gospodinjstev. Na drugi strani je država po izdaji obveznice okrepila obseg državnih vlog, a so bile te le kratkoročne. Ob skromni kreditni aktivnosti domačih bank so podjetja v prvih dveh mesecih letos močno okrepila zadolževanje na tujem, kjer so se neto zadolžila za 172,1 mio EUR, kar je 3,5-krat več kot v enakem obdobju lani. Kljub hitrejši rasti prihodkov od odhodkov se tudi v začetku letošnjega leta ohranja precejšnje neravnotežje javnih financ, primanjkljaj konsolidirane bilance pa je januarja znašal 213 mio EUR. Javnofinančni prihodki so bili januarja predvsem zaradi nizke ravni v enakem mesecu lani medletno višji za 11,9 %, odhodki pa so bili večji za 8,6 %. Med slednjimi so bile medletno večje vse kategorije (najbolj izdatki za obresti), razen izdatkov za investicije in investicijske transfere ter izdatkov za subvencije. Njihov velik upad je bil predvsem posledica visoke ravni v enakem mesecu lani, ko so se intenzivno izvajali protikrizni ukrepi, nekoliko večja je bila tudi investicijska aktivnost države. V prvih treh mesecih letos je bilo črpanje EU sredstev boljše kot lani, ko smo beležili neto negativni položaj v višini 11 mio EUR, saj je bil letos neto položaj pozitiven v višini 84,5 mio EUR. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje IMF v pomladanski napovedi ugotavlja, da se okrevanje svetovnega gospodarstva nadaljuje, tveganja, da bi bila rast nižja od napovedane, pa so manjša kot jeseni. Po napovedih IMF bo letošnja rast svetovnega gospodarstva nižja kot lani (5,0 %), a v primerjavi z jesenskimi napovedmi rahlo višja (4,4 %), naslednje leto pa 4,5-odstotna. Poleg krepitve mednarodnih trgovinskih tokov na okrevanje pozitivno vplivata tudi krepitev investicij v stroje in opremo ter postopno okrevanje zasebne potrošnje. Še naprejgonilo svetovnega okrevanja ostajajo razvijajoče se države, medtem ko rast v razvitih državah ostaja relativno nizka. Ključno tveganje za nižjo rast od napovedane predstavljajo visoke cene energentov, kjer zaradi vnovičnih geopolitičnih tveganjobstaja velika negotovost na ponudbeni strani. Razmere na mednarodnih finančnih trgih pa se postopoma izboljšujejo, ob čemer IMF ugotavlja, da tveganje za finančno stabilnost predstavljajo napetosti na nekaterih segmentih finančnih trgov, predvsem povezanih z javnofinančnimi težavami v posameznih razvitih državah. Po mnenju IMF pomembno tveganje za stabilnost svetovnega gospodarstva predstavlja nadaljevanje fiskalnih spodbud v ZDA in odsotnost načrta srednjeročne fiskalne konsolidacije. Slika 1: Napoved gospodarske rasti IMF Q CQ ts 4 12010 12011 (apr.11) 2012 (apr.11) Svet Razvite države Razvijajoče države Vir: IMF. Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva so se v prvem četrtletju 2011 znova rahlo zaostrili. Po anketi ECB so se posojilni pogoji za podjetja v prvem četrtletju letos zaostrili, število bank, ki so poslabšale pogoje, pa je bilo za 4 % večje od števila bank, ki so jih izboljšale. Glavna dejavnika zaostrovanja pogojev sta bila omejen dostop do financiranja in likvidnost bank. Povpraševanje podjetij po posojilih še raste, in sicer predvsem zaradi večjih potreb po financiranju osnovnih sredstev, deloma pa tudi zaradi financiranja obratnega kapitala za poslovanje in zalog. Banke poročajo tudi o nadaljnjem zaostrovanju posojilnih pogojev za gospodinjstva, predvsem za stanovanjska posojila. Za drugo četrtletje letos banke pričakujejo nadaljnje zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva, medtem ko najbi se povpraševanje po kreditih vseh vrst in ročnosti (tudi po stanovanjskih kreditih) povečalo. Slika 2: ECB anketa o posojilnih pogojih v evrskem območju Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) O O Vir: ECB. Aprila je ECB prvič po juliju 2008 dvignila obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja, znova pa se je zvišala vrednost EURIBOR-a. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je zvišala za 15 bazičnih točk na 1,32 %, medletno pa je višja za 68 b. t. Vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD se je rahlo znižala in je znašala 0,28 %. ECB je aprila dvignila obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja za 25 b. t. na 1,25 %. Z dvigom ključne obrestne mere želi preprečiti višanje inflacije in zagotoviti cenovno stabilnost evrskega območja. Druge pomembnejše centralne banke (FED, BoE) so svoje ključne obrestne mere pustile nespremenjene. Vrednost evra se je primerjavi z večino glavnih svetovnih valut okrepila tudi aprila in v primerjavi z dolarjem dosegla najvišjo povprečno mesečno vrednost po decembru 2009. Vrednost evra se je glede na dolar aprila povečala za 3,2 % na 1,44 USD za 1 EUR, medletno pa je bila višja za 7,7 %. Vrednost evra se je okrepila tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 5,3 % na 120,42 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 1,9 % na 0,8829) in švicarskim frankom (za 0,9 % na 1,30 CHF za 1 EUR). Cene soda nafte so aprila dosegle nove najvišje vrednosti po začetku krize. Povprečna cena nafte Brent se je zvišala deseti mesec zapored, in sicer za 7,5 % na 123,26 USD/sod, izraženo v EUR pa za 3,7 % na 85,16 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 45,3 %, v EUR pa za 33,1 %. Poleg še vedno nemirne politične situacije v nekaterih 8 7 6 5 3 2 0 večjih proizvajalkah nafte je na dvig dolarskih cen vplivala tudi višja vrednost evra. Kljub temu so evrske cene nafte dosegle najvišje povprečne mesečne vrednosti doslej. Po podatkih IMF se je rast dolarskih cen neenergetskih surovin marca ustavila, medletno pa so bile višje za 31,2 %. V primerjavi s februarjem so se znižale predvsem cene industrijskih surovin (tudi kovin, razen bakra) in hrane, medtem ko so bile cene kmetijskih surovin višje. Slika 3: Cena nafte in menjalni tečaj USD/EUR 160 120 80 60 20 -Cena v EUR (leva os) ■ Cena v USD (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) Vir: ECB, EIA, preračun UMAR Gospodarska gibanja v Sloveniji Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti februarja kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja gospodarstva, najslabše razmere pa so še naprej v gradbeništvu. Februarja se je po desezoniranih podatkih nadaljevala rast nominalnega izvoza blaga, ki je presegla povprečno raven iz leta 2008, realni izvoz pa po naši oceni za to ravnjo še zaostaja, in sicer za slabih 5 %. Nadaljevala se je tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za dobrih 10 %. Po januarski rasti se je februarja znižal realni prihodek v trgovini na drobno, nominalni prihodek v trgovini na debelo se je drugi mesec zapored izrazito povečal, medtem ko je nominalni prihodek v gostinstvu ostal na podobni ravni kot januarja. Slednji za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja najmanj, prihodek v trgovini na drobno zaostaja za približno desetino, prihodek v trgovini na debelo pa za približno 15 %. Vrednost opravljenih del v gradbeništvu pa se je po občutni rasti v predhodnih dveh mesecih, ki je bila posledica rasti v gradnji stanovanjskih objektov, februarja precej znižala in izmed vseh kazalnikov najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) -Ind. proiz. predeloval. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. -Prih. v trgovini na drobno —•— Prih. v trg. na debelo (nom.) ---------Prih. v gostinstvu (nom.) 120 115 110 5? 105 95 90 ■ = 85 80 75 70 65 60 55 ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Februarja se je vrednost blagovne menjave1 ponovno povečala (desezonirano), v primerjavizenakim mesecem lani pa je bila za približno petino višja, pri čemer se ohranja visoka rast menjave z državami EU in tudi z državami nečlanicami EU. Februarja se je izvoz blaga po desezoniranih podatkih povečal za 1,3 %, medletno pa je bil nominalno večji za 19,6 %. Po znižanju izvoza ob koncu lanskega leta po vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti sta se v prvih dveh mesecih letos izvoza tehnološko boljzahtevnih ter srednje nizko tehnološko zahtevnih panog povečala in februarja za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostajala za približno 4 % oz. dobrih 7 %. Izvoz nizko tehnološko zahtevnih panog pa se je po januarskem znižanju februarja povečal in za to ravnjo zaostajal za približno 15 %. Tudi uvoz blaga se je februarja znova povečal, in Slika 5: Blagovna menjava -Izvoz blaga -Uvoz blaga 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. 40 0 Okvir 1: Tržni deleži1 Padanje tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu se je v drugem polletju 2010 nadaljevalo, kar kaže na pešanje izvozne konkurenčnosti gospodarstva. Padec tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu je bil v letu 2010 (-8,4 %) izrazitejši kot v predhodnih dveh letih2. Po podatkih za 14 najpomembnejših trgovinskih partneric3, kamor Slovenija izvozi več kot tri četrtine celotnega blaga, so se lani bistveno bolj kot v EU krčili tržni deleži zunaj EU. Padanje tržnega deleža zunaj EU se je v drugem polletju lani sicer rahlo umirilo, a je bilo še naprej bistveno večje kot v EU. Padanje v EU je bilo v drugem polletju nekoliko večje kot v prvem. Izrazitejši padec tržnega deleža v EU v drugem polletju je bil predvsem posledica padca na francoskem in italijanskem trgu (po rasti v prvem polletju). Padanje tržnega deleža na našem najpomembnejšem, nemškem trgu se je v drugem polletju umirilo, hkrati se je nadaljevala rast na avstrijskem trgu, čeprav se je ta močno upočasnila. Zunaj EU so se po padcu v prvem v drugem polletju povečali tržni deleži na hrvaškem, srbskem in ameriškem trgu, a ob hkratnem močno pospešenem padcu na ruskem in makedonskem trgu. Slika 7: Sprememba tržnih deležev Slovenije v Na lansko znižanje tržnega deleža v EU so med pomembnejšimi posameznih trgovinskih partnericah sektorji SMTK odločilno vplivala cestna vozila, pa tudi električni »2. polletje 2010 12010 stroji in aparati.4 Potem ko se je v letu 2009 zaradi spodbud prodaje avtomobilov tržni delež cestnih vozil povečal, je z njihovim ukinjanjem lani padel, a je bil v primerjavi z doseženo ravnjo iz leta 2008 še večji. Tržni delež električnih strojev in naprav je bil, po lanskem padcu, nekoliko nižji kot v letu 2008. Na znižanje tržnega deleža v EU so lani vplivale tudi barvne kovine in kovinski izdelki, specialni stroji in razni gotovi izdelki. Rast tržnega deleža medicinskih in farmacevtskih proizvodov, preje in tekstilnih izdelkov ter industrijskih strojev se je lani nadaljevala. Po padcu v letu 2009 se je povečal tudi tržni delež železa in jekla, pogonskih strojev in izdelkov iz kavčuka. Slika 6: Tržni delež Slovenije v 14-tih najpomembnejših trgovinskih partnericah I Skupaj 14 -EU-8 0,50 0,45 0,40 0,35 0,30 0,25 0,20 0,15 Extra EU-6 Vir: SURS, UN, Eurostat, WIIW, U.S. Census bureau. Slika 8: Sprememba tržnih deležev v EU po pomembnejših sektorjih SMTK 1 2009 12010 ♦ Delež v izvozu 2010 E3 cS cS cS cS Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census bureau. 1 Tržni delež na svetovnem blagovnem trgu je delež blagovnega izvoza Slovenije v svetovnem blagovnem izvozu. Tržni delež blaga v (14) trgovinskih partnericah je delež blagovnega izvoza Slovenije v te partnerice v uvozu teh partneric, na enak način so izračunani tudi tržni deleži v posamezni partnerici oz. sektorju SMTK (deleži našega izvoza v uvozu partnerice oz. EU sektorja SMTK). 2 Zmanjšanje tržnega deleža na svetovnem blagovnem trgu je bilo v letu 2008 4,2-odstotno, v letu 2009 pa 1,7-odstotno. 3 Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Francijo, Združeno kraljestvo, Poljsko, Madžarsko, Češko, v Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Rusijo, ZDA in Makedonijo. 4 Podatki po SMTK za države nečlanice EU še niso razpoložljivi. 20 15 10 5 5 ■ 0 -5 -10 -15 -20 t5 S^ s; Vir: SURS, Eurostat. Opombi: *Skupaj odseki z deležem v izvozu Slovenije >2 % (66,6 %)** Preostali odseki (33,4 %) z deležem v izvozu <2 %. 25 sicer za 3,0 % (desezonirano), medletno pa je bil večji za 21,4 %. V prvih dveh mesecih letos se je nadaljevala medletna rast vseh glavnih skupin uvoza po namenu porabe proizvodov. Pri uvozu proizvodov za investicije se je močno okrepila medletna rast uvoza transportnih naprav, ki pa je bila posledica nizkega uvoza v enakem obdobju lani. Večji je bil tudi uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki je bil predvsem posledica uvoza goriv in maziv ter blaga, namenjenega za proizvodnjo (slednjega zaradi večjega povpraševanja predelovalnih dejavnosti ob krepitvi izvoza). K pospešitvi medletne rasti uvoza proizvodov za široko porabo pa so največ prispevali uvoz osebnih avtomobilov, netrajnih in poltrajnih proizvodov. V prvih dveh mesecih letos je bil blagovni izvoz medletno nominalno višji za 22,1 %, uvoz pa za 23,3 %. Slika 9: Izvoz blaga po tehnološki zahtevnosti -Visoko in srednje visoko-----Srednje nizko -Nizko r^ 100 60 ^^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2010 II 11/ I 11 II 11/ II 10 I-II 11/ I-II 10 Izvoz1 11,1 2,2 17,9 19,9 -blago 13,7 4,3 20,3 22,4 -storitve 1,4 -7,8 6,7 8,8 Uvoz1 13,0 6,3 19,6 22,4 -blago 14,8 7,1 20,6 23,9 -storitve 3,7 1,1 13,2 13,0 Industrijska proizvodnja 6,7 1,22 7,83 10,03 -v predelovalnih dejavnostih 7,0 0,72 7,83 10,33 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -16,9 -7,92 -20,13 -17,73 Trgovina na drobno - realni prihodek -0,2 -0,82 5,93 4,63 Gostinstvo - nominalni prihodek 2,7 -0,72 4,13 5,13 Februarja se je povečala tudi vrednost storitvene menjave. Po januarskem padcu se je izvoz storitev februarja po desezoniranih podatkih povečal za 2,0 %, medletno pa je bil nominalno večji za 6,7 %. K medletni rasti sta ponovno največ prispevala izvoz cestnega transporta in izvoz potovanj. Uvoz storitev se je februarja ponovno povečal, in sicer za 2,5 % (desezonirano). Medletno je bil večji za 13,2 %, k rasti pa sta poleg uvoza transporta precej prispevala tudi uvoz komunikacijskih storitev ter uvoz državnih storitev. V prvih dveh mesecih letos je bil izvoz storitev medletno večji za 8,8 %, uvoz pa za 13,0 %. Slika 10: Storitvena menjava 450 Izvoz storitev Uvoz storitev Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Vir: SURS, preračuni UMAR Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je februarja skromno povečal (0,7 % desezonirano), medletno pa je bil, kljub nizki osnovi, višji le za 7,8 % (del. dnem prilagojeno). Medletna rast je februarja ostala najnižja v tehnološko najmanj zahtevnih panogah. Izjema je bila usnjarska industrija, medtem ko je bila proizvodnja v tekstilni industriji, kljub skromni aktivnosti v enakem mesecu lani, medletno znova nižja. Medletna rast srednje tehnološko zahtevnih panog je bila predvsem posledica nizke aktivnosti v enakem mesecu lani. Izjema je bila rast proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas, ki se je po rasti v lanskem letu precej umirila, februarja pa je bila medletno nižja. Medletna rast tehnološko bolj zahtevnih panog, ki so začele okrevati hitreje in za ravnmi iz leta 2008 zaostajajo najmanj, pa je bila prav tako večja kot v povprečju predelovalnih dejavnosti. Obeti za prihodnje mesece se po podatkih četrtletnih poslovnih tendenc na začetku drugega četrtletja letos izboljšujejo predvsem za izvozno usmerjene panoge. Delež podjetij, ki navajajo nezadostno tuje povpraševanje kot omejitveni dejavnik, se je zmanjšal pod raven ob začetku krize leta 2008. Prav tako se je zmanjšal delež podjetij, ki se soočajo z nezadostnim domačim povpraševanjem, a ostaja večji kot ob pričetku krize. Ob ugodnem Slika 11: 35 30 25 20 15 10 Ü 0 ® -5 -10 -15 -20 -25 Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Preračuni na osnovi uteži iz začasnih podatkov. gibanju povpraševanja se je izboljšala tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, ki je bila na začetku drugega četrtletja 81-odstotna (82,4 % v Q4 2008). Ostali pomembnejši omejitveni dejavniki (finančni problemi, neporavnane obveznosti iz poslovanja, negotove gospodarske razmere) so ostali na podobni ravni kot v preteklem četrtletju, povečal pa se je delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem surovin. Slika 12: Izbrani omejitveni dejavniki poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih 60 50 40 - Nezadostno domače povpr. Neporav. obv. iz poslov. - Negotove gosp. razmere Nezadostno tuje povpr. ■ Finančni problemi - Pomanjkanje surovin 8B Vir: SURS. Po dveh mesecih rasti se je vrednost opravljenih gradbenih del februarja ponovno znižala. Vrednost opravljenih gradbenih del se je znižala za 7,9 % (desezonirano) in bila tako le malenkost višja kot novembra lani, ko je dosegla najnižjo raven v obdobju po izbruhu krize. Podobno kot v prejšnjih dveh mesecih je bila tudi tokrat za nihaj aktivnosti ključna gradnja stanovanjskih stavb3. Ta se je decembra in januarja močno okrepila, februarja pa več kot prepolovila in dosegla najnižjo raven ne le v času krize, ampak po koncu leta 2003.4 Slika 13: Vrednost opravljenih gradbenih del • Skupaj - Nestanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti .!5 100 ^ 90 80 70 60 50 ^ 40 30 ^^ ^^ ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatki gradbene statistike in podatki poslovnih tendenc v gradbeništvu kažejo različni sliki glede prihodnje aktivnosti v gradbeništvu. Vrednost novih pogodb v gradbeništvu se je začela zniževati sredi leta 2008 in postopoma padala do začetka leta 2010, ko se je močno povečala, kar je bilo verjetno povezano s pogodbami za gradnjo večjega športnega kompleksa. Potem se je spet močno znižala, nekaj časa vztrajala na doseženi ravni in se proti koncu lanskega, predvsem pa v začetku letošnjega leta ponovno znižala in dosegla najnižjo raven v obdobju krize. Po drugi strani se je kazalnik skupnih naročil v gradbeništvu po podatkih poslovnih tendenc konec leta 2008 in v prvi polovici 2009 močno znižal, potem pa je ostal približno nespremenjen in se v začetku letošnjega leta, predvsem marca in aprila (za ta dva meseca podatki gradbene statistike še niso na voljo), ponovno okrepil. Vzrokov za različno gibanje teh kazalnikov je lahko več5, a različna smer teh dveh kazalnikov v zadnjem času nakazuje negotovo prihodnjo aktivnost v gradbeništvu. 2 Razvrščanje po tehnološki zahtevnosti. 3 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. 4 Zaradi višje aktivnosti v prejšnjih dveh mesecih 3-mesečne drseče sredine ne pokažejo padca na koncu časovne serije podatkov. 5 Vzroki so lahko metodološki ali pa gre za različne poročevalske enote, kar lahko predvsem v primeru stečajev močno vpliva na kazalnike. 70 30 20 10 0 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost Plačilna nesposobnost poslovnih subjektov se je v prvem četrtletju letos nadalje povečala. Po evidencah AJPES1 je imelo v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povprečno mesečno dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu (v nadaljevanju neporavnane obveznosti) četrtina več pravnih oseb ter dve petini več samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti. Še bolj kot njihovo število se je v tem času povečal povprečni mesečni znesek njihovih neporavnanih obveznosti. Pri pravnih osebah je bil večji za polovico, pri samostojnih podjetnikih in drugih fizičnih osebah, ki opravljajo registrirane dejavnosti, pa skoraj za dve tretjini. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo na sodiščih začetih za tretjino več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in enkrat več osebnih stečajnih postopkov nad samostojnimi podjetniki kot v enakem obdobju lani. Vlada pa je letos pripravila ukrepe za izboljšanje plačilne discipline, izmed katerih so prvi trije zakoni stopili v veljavo marca2, dva zakona pa aprila3, tako da se bodo rezultati sprejetih ukrepov pokazali šele v prihodnjih mesecih. Marca letos je imelo neporavnane obveznosti 6.577 pravnih oseb (26,9 % več medletno) v skupnem znesku 434,8 mio EUR (53,3 % več medletno), še naprej pa sta tako število kot znesek največja na področju gradbeništva. Število takih pravnih oseb se je najbolj povečalo na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, ki mu sledita področji strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter gradbeništva. Znesek pa se je najbolj povečal pri pravnih osebah s področja gradbeništva, ki mu sledijo pravne osebe s področja strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tako marca letos kot marca preteklega leta je bilo največ obravnavanih pravnih oseb (dobra petina) z največjim zneskom neporavnanih obveznosti (dobra četrtina) na področju gradbeništva. Med samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo registrirane dejavnosti, jih je imelo marca letos 9.148 (38,2 % več medletno) neporavnane obveznosti v skupnem znesku 108,4 mio EUR (64,4 % več medletno). Tudi teh je bilo znova največ na področju gradbeništva (dobra četrtina), ki mu sledita področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gostinstva. Na področju gradbeništva je bil največji tudi znesek neporavnanih obveznosti, sledijo pa mu področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje ter gostinstvo. V prvem četrtletju letos je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani na sodiščih začetih 3,4-krat več prisilnih poravnav in tretjina več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami ter enkrat več osebnih stečajev nad samostojnimi podjetniki. Letos je bilo do konca marca nad pravnimi osebami začetih 22 postopkov prisilnih poravnav (predvsem na področjih predelovalnih dejavnosti in gradbeništva), 144 stečajnih postopkov Slika 14: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 I Število pravnih oseb (leva os) -Povprečni skupni dnevni znesek neporavnanih obveznosti (desna os) 440 400 360 320 280 240 200 160 120 80 40 (največ na področju gradbeništva, sledita področji trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter Slika 15: Začetek stečajnih postopkov Stečaji nad pravnimi osebami (leva os) -Osebni stečaji nad samostojnimi podjetniki (desna os) 140 ču 80 60 40 20 0 70 50 20 10 0 O O O Vir: AJPES. O O O Vir: AJPES. 1 Evidence AJPES vključujejo le neporavnane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Marca 2011 so stopili v veljavo Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, Zakon o dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 18/2011). 3 Aprila 2011 sta stopila v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (uradni list RS, št. 26/2011). 144 60 40 30 predelovalne dejavnosti) in dva likvidacijska postopka. Nad samostojnimi podjetniki pa je bilo začetih 34 osebnih stečajnih postopkov (največ na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter gostinstvo). Tabela 2: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, marec 2011 Področja dejavnosti Št. pravnih oseb z dospelimi poravnanimi obvznostmi III 11/ III 10, v % I-III 11/ I-III 10 v % Povprečni dnevni znesek dospelih poravnanih obveznosti, v EUR III 11/ III 10, v % I-III 11/ I-III 10 v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obv. na pravno osebo, v EUR Gradbeništvo 1.455 16,7 13,6 138.347.245 87,3 65,9 95.084 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 87 67,3 56,3 58.663.915 21,4 3,0 674.298 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.379 28,3 28,7 57.563.063 30,9 29,8 41.743 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 750 39,1 34,6 40.945.703 90,0 98,8 54.594 Predelovalne dejavnosti 823 22,1 21,9 40.832.249 -9,1 18,6 49.614 Promet in skladiščenje 403 24,8 21,2 24.774.529 65,1 78,4 61.475 Gostinstvo 517 37,9 28,8 18.330.512 89,6 74,5 35.456 Poslovanje z nepremičninami 182 55,6 53,1 17.736.321 207,2 215,3 97.452 Druge dejavnosti 981 25,8 24,0 37.614.066 82,5 81,5 38.343 Skupaj 6.577 26,9 24,5 434.807.603 53,3 50,5 66.110 Slika 16: Vrednost novih pogodb in skupna naročila -Vrednost novih pogodb (leva os) -----Skupna naročila (desna os) 14^ I- 40 80 60 : : I I -i—f- : : I I r- -20 -40 Vir: SURS, preračuni UMAR. Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v letu 2010 približal povprečni ravni iz leta 2008. V lanskem letu se je obseg cestnega prometa povečal za 7,9 %, železniškega pa za 28,2 %, tako da je bil prvi le še za 2,0 % nižji kot v povprečju leta 2008, drugi pa za 2,8 %. Po desezoniranih podatkih je bil obseg cestnega blagovnega prometa v prvem četrtletju lani najvišji doslej6, naslednja tri četrtletja pa se je zniževal in je bil v zadnjem četrtletju medletno nižji za 6,3 %. Glede na to, da je bila medletna rast izvoza transportnih storitev v cestnem prometu7 lani medletno vseskozi precej visoka (v zadnjem četrtletju za 15,7 %), je bil skupni medletni upad cestnega blagovnega prometa v zadnjem četrtletju lani posledica nižjega povpraševanja domačih gospodarskih subjektov po storitvah domačih avtoprevoznikov. Medletno manjši obseg cestnega blagovnega prometa v zadnjem četrtletju lani je bil predvsem posledica manjših obsegov mednarodnega prometa (zlasti prevozov blaga v državo), prevozov fizičnih oseb in manjšega prevoza za lastne potrebe. Slika 17: Medletna sprememba obsega cestnih prevozov blaga 1000 200 -400 -600 a ci a a a 5 5 Vir: SURS, preračuni UMAR. 6 Podatki so razpoložljivi od prvega četrtletja 2001. 7 To je, ko tujci najamejo in plačajo našega prevoznika. Vir: AJPES. 20 0 ^ 40 20 0 Februarja se je prihodek v trgovini na debelo ter trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili povečal, v trgovini na drobno pa zmanjšal. Po desezoniranih podatkih se je rast prihodka v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili nadaljevala tudi februarja (2,1 %), kar je bila predvsem posledica rasti prodaje novih osebnih avtov8. Drugi mesec zapored se je občutno povečal nominalni prihodek v trgovini na debelo (4,7 %) in je dosegel raven iz konca leta 2008. Prihodek v trgovini na drobno se je po januarskem povečanju februarja zmanjšal, znotraj te pa se je prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki je najbolj spremenljiv, februarja znova povečal. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki že od sredine leta 2009 ostaja na približno nespremenjeni in nizki ravni, na približno enaki ravni pa že od konca leta 2009 ostaja tudi prihodek v trgovini z neživili. Znotraj slednje se je prihodek v zadnjih letih najbolj znižal v trgovini s pohištvom in gradbenim materialom, kar je na eni strani posledica upada gradbene aktivnosti, na drugi pa manjših nakupov trajnih dobrin. Prihodek v tem segmentu trgovine, ki je vrh dosegel februarja 2008, se je strmo zniževal do začetka lanskega leta, ko se je za nekaj časa ustalil, kasneje pa spet začel padati. To je bila tudi edina panoga znotraj trgovine z neživili, katere prihodek se je zmanjšal tudi februarja. Po drugi strani znotraj trgovine z neživili raste prihodek v trgovini s tekstilom, oblačili in obutvijo, medtem ko v ostalih segmentih ostaja približno nespremenjen. Slika 18: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno -----Motorna goriva -----Mot. vozila in popravila -Trgovina na debelo 105 80 (V d 75 f^ 70 Vir: SURS, preračuni UMAR. Po rasti v lanskem letu se je nominalni prihodek v gostinstvu februarja ohranil na ravni iz predhodnega meseca. Po padanju od konca leta 2008 in v letu 2009 se je prihodek v gostinstvu lani in januarja letos povečeval, a še vedno zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Medletna rast prihodka v gostinstvu v prvih dveh mesecih letos (5,1 %) je bila po naši oceni posledica predvsem januarskega večjega obiska tujih turistov, ter posledično večjih ustvarjenih prihodkov pri nastanitvah ter pripravi in serviranju jedi. Na drugi strani je bilo število prenočitev domačih turistov v prvih dveh mesecih letos nižje kot pred letom, kar je posledica nižjega obiska februarja (-2,0 %) in je lahko povezano s prvimi združenimi zimskimi šolskimi počitnicami. Slika 19: Nominalni prihodek v gostinstvu ...........1............ ; y' / / ^ i i i : 8 Število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil je bilo februarja za 10,2 % večje kot v enakem mesecu lani (od tega pravnim oseb za skoraj tretjino, prodaja fizičnim osebam pa je bila za približno desetino manjša kot pred letom). Vir: SURS, preračuni UMAR. Na začetku letošnjega leta je potrošnja gospodinjstev ostala skromna. V prvih treh mesecih so bili viri za potrošnjo, ki jih predstavlja masa neto izplačanih plač, realno za 0,4 % manjši kot pred letom. Po zmanjševanju od decembra do februarja je marca obseg potrošniških posojil ostal na ravni predhodnega meseca, gospodinjstva pa so Slika 20: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) 30 Iš 10 0 ID -10 -20 (3 C -30 Is > -40 -50 Vir: SURS, MNZ-DUNZ. 20 jih v prvem četrtletju neto odplačala za okoli 30 mio EUR. Tudi število prvih registracij osebnih avtomobilov fizičnih oseb9 je bilo nižje kot pred letom (za dobro desetino), kar je sicer deloma posledica visoke osnove iz lanskih prvih treh mesecev, a so se podobna gibanja nadaljevala tudi aprila. Prihodek v trgovini na drobno brez goriv je bil v prvih dveh mesecih medletno nekoliko večji, najbolj v delu trgovine z neživili, kot je na primer obleka in obutev (poltrajne dobrine), medtem ko v trgovini s pohištvom in gospodinjskimi aparati (trajne dobrine) še naprej beležimo medletne padce. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila po desezoniranih podatkih povečala, a je še vedno pod dolgoletnim povprečjem. K izboljšanju je največ prispevalo povečanje vrednosti kazalnika zaupanja v trgovini na drobno, ki v zadnjih mesecih precej niha, rahlo pa sta se povečali tudi vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnosti.Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je rahlo znižala, v gradbeništvu pa je vrednost kazalnika zaupanja ostala nespremenjena in je še naprej najnižja izmed vseh. Slika 21: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno — Storitvene dej. - Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo 40 30 20 10 e0 -20 tos -30 ^ -40 > -50 -60 -70 f- ..........i"" 'V i J \ .n aj .n aj Vir: SURS. .n aj .n aj Trg dela Število delovno aktivnih po statističnem registru10 se je tudi februarja ohranilo na ravni iz predhodnega meseca. Število delovno aktivnih po registru se je februarja sicer malenkost zvišalo (za 741 oseb), po desezoniranih podatkih pa je ostalo na ravni predhodnega meseca. Medletno je bilo število nižje za 20.716 oseb (-2,6 %). Po področjih dejavnosti se je glede na predhodni mesec nadaljevalo upadanje števila delovno aktivnih oseb v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnostih pa se je število povečalo, najbolj v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih ter zdravstvu in socialnem varstvu. Število potreb po delavcih in novih zaposlitev se je marca povečalo, še nadalje je višje tudi v primerjavi z enakim mesecem lani. Povečano povpraševanje po delavcih je za spomladanske mesece sicer sezonsko značilno. Slika 22: Delovno aktivni po področjih dejavnosti -Predelovalne dejavnosti -Gradbeništvo -----Javne storitve (O-R) Tržne storitve (G-N) 2.000 Vir: SURS, preračuni UMAR. Stopnja registrirane brezposelnosti (po izločitvi sezonskih vplivov) se je februarja ohranila približno na enaki ravni (12,0 %). Število registriranih brezposelnih oseb se je februarja povečalo. Priliv v evidenco brezposelnih je bil zaradi sezonskih razlogov sicer manjši kot januarja, manj je bilo tudi odjavljenih iz evidence. Februarja pa se je povečalo tudi število formalno delovno aktivnih oseb11. Desezonirani stopnji brezposelnosti moških (11,6 %) in žensk (12,6 %) sta prav tako ostali na približno enaki ravni kot januarja. Število registriranih brezposelnih oseb se je marca sicer znižalo, po izločitvi sezonskih vplivov pa je brezposelnost ostala na ravni predhodnega meseca. Konec marca je bilo brezposelnih 113.948 oseb, kar je 1.660 oseb manj kot predhodni mesec in 15.055 oseb (15,2 %) več kot konec marca lani. V evidenco brezposelnih se je na novo prijavilo 7.890 oseb, med katerimi je bilo 6.595 oseb, ki so izgubile delo, povečalo pa se je predvsem število oseb, ki so izgubile delo zaradi stečajev (1.125 oseb oz. 608 oseb več kot februarja). Več je bilo tudi oseb, ki so se odjavile iz evidence brezposelnih (9.550), med katerimi se je najbolj povečalo število oseb, ki so dobile delo (6.814 oseb oz. 1.946 oseb več kot februarja), več pa je bilo tudi odlivov, 9 Brez samostojnih podjetnikov. 10 To so zaposleni in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 11 Stopnja registrirane brezposelnosti je izračunana kot količnik med številom registriranih brezposelnih oseb ter formalno aktivnih oseb, kjer je slednje seštevek formalno delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb. Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2010 II 10 I 11 II 11 10/09 II 11/ I 11 II 11/ II 10 I-II 11/ I-II 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 33,4 31,9 38,0 38,0 -4.437 27 6.092 6.074 B Rudarstvo 3,0 3,0 2,9 2,9 -308 -2 -112 -118 C Predelovalne dejavnosti 188,6 189,9 183,9 184,3 -11.253 339 -5.586 -5.834 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 8,0 8,0 7,8 7,8 54 13 -181 -186 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,2 9,0 9,1 9,1 138 12 25 40 F Gradbeništvo 78,5 80,7 70,7 69,5 -8.231 -1.161 -11.193 -11.001 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 111,8 112,8 109,4 109,6 -2.842 191 -3.201 -3.303 H Promet in skladiščenje 47,9 48,3 46,9 46,9 -1.874 89 -1.363 -1.512 I Gostinstvo 33,2 33,6 32,3 32,4 -806 89 -1.219 -1.267 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,6 22,4 22,6 22,7 59 44 237 214 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,3 24,1 24,2 24,2 -208 -15 56 73 L Poslovanje z nepremičninami 4,3 4,3 4,2 4,2 -34 2 -176 -185 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 46,8 45,9 47,0 47,4 2.037 421 1.474 1.296 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 26,4 26,0 26,0 26,1 840 121 89 61 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 52,0 51,8 51,2 51,2 502 10 -556 -440 P Izobraževanje 63,5 63,3 64,3 64,5 1.833 186 1.168 1.211 Q Zdravstvo in socialno varstvo 53,2 52,6 53,0 53,3 1.080 313 707 700 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,2 14,3 13,8 13,9 125 66 -356 -351 S Druge dejavnosti 13,5 13,4 13,1 13,1 185 60 -274 -270 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 23: Priliv v brezposelnost zaradi izgube dela po izbranih razlogih -Iztek d.r. za dol. čas -Pisna izjava -----Stečaj ----Prenehanje posl. zasebnikov ---------Posl. razlogi, prisilna poravnava 8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 ^ ^ ^ Vir: SURS, preračuni UMAR. ki ne pomenijo zaposlitve (predvsem kršitev obveznosti, prehodov v neaktivnost in upokojitev). Povprečno trajanje brezposelnosti se je nadalje povečalo, in sicer za 14 dni v primerjavi s februarjem, na 578 dni. Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2010 II 11/ I 11 II 11/ II 10 I-II 11/ I-II 10 Aktivno prebivalstvo -1,0 0,1 0,2 0,1 Formalno delovno aktivni -2,7 0,1 -1,7 -1,8 Zaposlene osebe -2,6 0,1 -2,9 -3,0 Registrirani brezposelni 16,4 0,4 15,9 15,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,9 -0,2 4,3 3,8 -zasebni sektor 5,2 -0,2 5,8 5,2 -javni sektor 0,0 -0,2 0,4 0,1 2010 II 10 I 11 II 11 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 10,7 10,7 12,3 12,3 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.494,88 1.431,45 1.496,35 1.493,54 Zasebni sektor (v EUR) 1.408,24 1.329,72 1.409,48 1.406,77 Javni sektor (v EUR) 1.749,46 1.734,17 1.744,30 1.740,48 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Februarja se je povprečna bruto plača na zaposlenega v obeh sektorjih znižala za 0,2 %, po desezoniranih podatkih pa se je rast nadaljevala.12 Po pričakovanjih se je bruto plača znižala v skoraj vseh dejavnostih, saj so februarja plače ob praviloma delovno krajšem mesecu običajno še nekoliko nižje kot januarja. Izstopajoča je bila le visoka 12 V zasebnem sektorju je bila desezonirana rast 0,6-odstotna, v javnem pa 0,2-odstotna. Tabela 4: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2010 II 2011 10/09 II 11/I 11 II 11/II 10 I-II 11/I-II 10 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.267,00 1.247,39 5,8 -1,2 8,0 7,9 B Rudarstvo 1.904,97 1.784,48 4,0 -3,6 0,4 1,9 C Predelovalne dejavnosti 1.311,57 1.351,02 9,0 2,6 10,1 7,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.095,67 1.922,48 3,7 -3,3 1,2 0,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.444,70 1.388,48 2,2 0,3 0,1 -0,1 F Gradbeništvo 1.211,63 1.185,31 4,4 -1,3 6,4 6,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.325,08 1.322,33 3,7 -0,4 4,3 4,1 H Promet in skladiščenje 1.421,14 1.402,20 2,0 -1,3 3,4 3,1 I Gostinstvo 1.074,27 1.070,37 4,0 -3,2 5,6 5,4 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.092,15 2.046,29 2,6 -2,3 1,4 1,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.144,81 2.051,81 1,0 -4,9 1,6 3,4 L Poslovanje z nepremičninami 1.477,74 1.472,58 3,0 1,0 2,9 2,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.765,21 1.714,96 1,6 -1,5 0,2 0,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 952,15 962,30 4,1 -0,2 4,5 4,9 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne soc. varnosti 1.778,20 1.782,22 -0,6 0,6 1,0 0,8 P Izobraževanje 1.730,26 1.727,72 0,6 -0,1 0,8 0,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.746,86 1.721,91 -0,3 -0,9 -0,7 -1,1 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.731,32 1.696,59 0,5 -1,7 -0,3 -0,5 S Druge dejavnosti 1.397,40 1.390,30 4,2 0,0 3,8 3,1 Vir: SURS, preračuni UMAR. rast plač v predelovalnih dejavnostih13, kjer so predvsem v farmacevtski industriji14 prejkot običajno izplačali izredna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost Slika 24: Razčlenitev medletne rasti bruto plače zasebnega sektorja ^^m Plača brez nadurnih in zaostalih plačil Plača za nadure ^^m Zaostala izplačila -Rast plače, v % ^^ -Obseg plačanih nadur (v 1.000), desna os 1200 6 ed E 600 400 200 Vir: SURS, preračuni UMAR. 13 Ta je bila v celoti posledica rasti plač v farmacevtski industriji (37,9 %), njen prispevek k rasti pa je znašal 2,6 o. t., medtem ko so bili prispevki ostalih panog bistveno nižji in so se med sabo izničili. Prerez po komponentah plače kaže, da je rast dejavnosti skoraj v celoti temeljila na izrednih izplačilih (3,2 o. t.), prispevek nadurnih izplačil je bil skromen (0,3 o .t.), osnovna plača pa se je znižala (-0,9 %). 14 V tej panogi so tovrstna izredna izplačila tudi nadpovprečno visoka. in opravljene nadure v preteklem letu, ki se običajno izplačujejo s plačami za marec. Prav ta izplačila so razlog za skromnejše februarsko znižanje plač v sektorju od običajnega15, saj so zaostala izplačila, kamor sodijo tudi izredna izplačila za ugotovljeno poslovno uspešnost, k rasti bruto plače sektorja prispevala 0,5 o. t., nadurna izplačila le 0,1 o. t., osnovna plača pa se je znižala za 0,8 %. Medletna rast bruto plače sektorja se je še okrepila (5,8 %) in je še naprej višja v dejavnostih industrije (8,9 %) kot v tržnih storitvenih dejavnostih (3,1 %), a se bo že prihodnji mesec upočasnila, saj se je marca lani zvišala minimalna plača. Tudi v javnem sektorju se je februarja bruto plača na zaposlenega znižala za 0,2 %, medletno pa je bila za 0,4 % višja. Cene Cene življenjskih potrebščin so se aprila povišale za 0,8 %, medletna inflacija pa se je nekoliko znižala (1,7 %). Aprila cenovna gibanja v splošnem niso odstopala od pričakovanj, skladno z gibanji cen nafte v mednarodnem okolju pa so se kljub znižanju trošarin16 povišale cene tekočih goriv. Načrtovano so se s 1. aprilom povišale trošarine na tobačne izdelke. Po prvih podatkih Eurostata se je medletna rast cen v evrskem območju aprila povišala na 2,8 %. Nižja medletna inflacija v Sloveniji kot na ravni celotnega evrskega območja je posledica nižjih trošarin 15 V obdobju 2000-2010 so se februarja plače v povprečju znižale za 1,9 %. 16 Letos so se trošarine na tekoča goriva spremenile že 6-krat, neto vpliv na inflacijo pa je znašal slabe -0,4 o. t. 8 1.000 4 2 0 0 Tabela 5: Razčlenitev HICP na podskupine - za prve tri mesece leta 2011 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,0 100,0 1,0 1,1 100,0 1,1 Blago 1,2 65,9 0,8 1,5 58,6 0,9 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 1,9 15,3 0,3 1,1 11,9 0,1 Nepredelana hrana 3,9 7,3 0,3 1,7 7,4 0,1 Ne-energetsko industrijsko blago -1,0 29,0 -0,3 0,1 28,9 0,0 Trajne dobrine 0,4 10,3 0,0 -0,1 9,5 0,0 Netrajne dobrine 0,1 8,7 0,0 0,5 8,3 0,0 Poltrajne dobrine -2,7 10,0 -0,3 0,3 11,2 0,0 Energija 3,8 14,3 0,5 6,4 10,4 0,7 Električna energija 1,7 2,6 0,0 4,6 2,5 0,1 Plin 3,3 1,0 0,0 1,8 1,7 0,0 Tekoča goriva 15,5 1,6 0,2 14,4 0,9 0,1 Trda goriva 3,4 1,0 0,0 1,8 0,1 0,0 Daljinska energija 1,4 0,8 0,0 2,6 0,5 0,0 Goriva in maziva 2,3 7,2 0,2 7,6 4,7 0,4 Storitve 0,4 34,1 0,1 0,4 41,4 0,2 Storitve - stanovanje -0,3 2,9 0,0 0,8 10,1 0,1 Storitve - transport 0,6 5,3 0,0 1,0 6,5 0,1 Storitve - komunikacije 1,2 3,7 0,0 0,3 3,2 0,0 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,0 13,7 0,0 -0,4 14,7 -0,1 Storitve - ostale storitve 1,1 8,5 0,1 1,2 7,0 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,2 78,4 0,2 0,3 82,3 0,2 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. na tekoča goriva (-0,4 o. t.) in lanske uvedbe subvencije na šolsko prehrano (-0,7 o. t.). Cene industrijskih proizvodov se predvsem pod vplivom gibanja cen surovin še naprej postopoma povišujejo v celotnem evrskem območju. Tudi marca17 se je v celotnem evrskem območju nadaljevala krepitev rasti cen pri industrijskih proizvajalcih (medletno 6,6 %). Ključni razlog ostajajo dražje surovine na svetovnih trgih, ki se najbolj kažejo v višjih cenah v proizvodnji energentov in kovin ter tudi v višjih cenah v proizvodnji živil (7,4 %). Tudi pri nas je medletna rast cen industrijskih proizvodov, ki so namenjeni prodaji na domačem trgu, relativno visoka (marca 4,8 %) in je v glavnem posledica višjih cen v proizvodnji kovin, v manjši meri pa sicer čedalje višjih cen v proizvodnji živil (3,1 %). Ohranja pa se visoka medletna rast cen uvoženih živil (marca 12,5 %). Na ravni celotnega evrskega območja se prenos višjih cen industrijskih proizvodov v maloprodajne cene življenjskih potrebščin nadaljuje. To se odraža v dvigovanju osnovne inflacije, ki je marca medletno znašala 1,5 %. Nekateri indikatorji kažejo, da se osnovna inflacija zaradi enakih dejavnikov krepi tudi pri nas. Na izmerjeno medletno rast cen življenjskih potrebščin pri nas in tudi na ravni Slika 25: Inflacija v Sloveniji in evrskem območju 8 SS E5 Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Vir: Eurostat. celotnega evrskega območja sicer trenutno odločilno vplivajo dražja tekoča goriva in ostali energenti. 17 Zadnji razpoložljivi podatek za cene pri proizvajalcih. 4 Februarja se je cenovna konkurenčnost gospodarstva18 zaradi okrepitve evra poslabšala, a je bilo to zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave med najnižjimi v evrskem območju. Zaradi okrepitve evra predvsem do USD, CHF in JPY se je efektivni tečaj februarja v primerjavi z januarjem nominalno in realno rahlo okrepil (za 0,2 %), medletno pa se je njegovo padanje upočasnilo (nominalno na 1,2 %, realno na 1,3 %). V prvih dveh mesecih letos se je cenovna konkurenčnost Slovenije ohranila na decembrski ravni, v večini preostalih članic evrskega območja pa se je v primerjavi z decembrom poslabšala. Negativni učinki februarske okrepitve evra na cenovno konkurenčnost Slovenije so bili zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave19 med najmanjšimi v evrskem območju, relativne cene, ki so v Sloveniji februarja stagnirale na decembrski ravni, pa so se v večini preostalih članic povišale. Medletno izboljšanje je bilo v prvih dveh mesecih, tako kot celo lansko leto, nižje kot v večini članic evrskega območja, a se razlike postopoma zmanjšujejo. Slika 26: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP ■ feb. 2011/dec. 2010 «jan.-feb. 2011/jan.-feb. 2010 Vir: ECB, preračuni UMAR. V zadnjem četrtletju lani se je medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva nadaljevalo, vendar je bila Slovenija še naprej v skupini članic evrskega območja in EU z najmanjšim izboljšanjem. Realni stroški dela na enoto proizvoda in realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, so bili v zadnjem četrtletju lani medletno nižji (za 1,0 % oz. za 2,5 %), in sicer tretje četrtletje zapored. Dejavnika izboljšanja stroškovne konkurenčnosti sta bila, tako kot v drugem in tretjem četrtletju, medletni padec tečaja evra in rast produktivnosti dela, ki je bila posledica oživljanja gospodarske rasti 18 Merjena s HICP. 19 Delež blagovne menjave Slovenije z evrskim območjem je nadpovprečno velik, učinki krepitve evra na nominalni efektivni tečaj pa posledično manjši in nasprotno: ko evro pada, so tudi pozitivni učinki na gibanje nominalnega efektivnega tečaja Slovenije relativno manjši. in krčenja zaposlenosti. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju nadaljevala pod vplivom rasti plač v zasebnem sektorju, a je bila ponovno nižja od rasti produktivnosti dela. Slovenija je bila od drugega četrtletja lani v skupini držav evrskega območja in EU z najmanjšim izboljšanjem stroškovne konkurenčnosti.20 Relativni položaj Slovenije se je v primerjavi s tretjim četrtletjem le rahlo izboljšal.21 Ob nominalno nižjem padcu Slika 27: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani z ULC ■ Q4 2010/04 2009 12010/2009 (C -6 m cc _ ^ Q IJ Z Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 28: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in povprečju EU ^^m RULC Slovenija ^^m RULC EU -Produktivnost Slovenija -Produktivnost EU Sredstva na zap. Slovenija -----Sredstva na zap. EU a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 20 Potem ko je bilo, ob postopnem zmanjševanju razlik, od sredine leta 2008 pa do drugega četrtletja lani poslabšanje stroškovne konkurenčnosti v Sloveniji med največjimi v evrskem območju in EU. 21 Slovenija je bila med 25-mi članicami EU, za katere so razpoložljivi četrtletni podatki, po padcu realnih stroškov dela na enoto proizvoda v tretjem četrtletju lani na 24. Mestu, v zadnjem četrtletju pa na 19. mestu. Po padcu realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi 0 -2 -4 -8 3 -10 -12 -5 Okvir 3: Relativni1 stroški dela na enoto proizvoda in dobičkonosnost v času krize Pritiski rasti relativnih stroškov dela na enoto proizvoda na dobičkonosnost2 gospodarstva so bili v času krize v Sloveniji večji kot v drugih članicah evrskega območja. V razmerah močnega skrčenja tujega povpraševanja in omejenih možnosti kreditiranja je bil to eden izmed dejavnikov, ki je zaviral hitrejše okrevanje našega gospodarstva. Pritisk rasti relativnih stroškov dela na dobičkonosnost gospodarstva je v letu 2010 v Sloveniji sicer popustil, v večini članic evrskega območja, kjer so se relativni stroški dela na enoto proizvoda lani zmanjšali, pa je bil njihov vpliv na dobičkonosnost že pozitiven. V primerjavi s predkriznim obdobjem je zato v Sloveniji razkorak med nominalno rastjo bruto domačega proizvoda (enote oz. deflatorja) in stroški dela na enoto proizvoda ostal relativno večji, posledično pa je bil večji tudi padec dobičkonosnosti. Ker je Slovenija zaradi večje odprtosti gospodarstva in strukture zunanjetrgovinske menjave relativno bolj občutljiva na spremembe pogojev menjave, velja opozoriti, da je bil relativno slabši položaj Slovenije v letu 2010 deloma tudi posledica poslabšanih pogojev menjave. Skupni učinek sprememb pogojev menjave v letih 2009-2010 pa je bil zaradi izrazitega izboljšanja v letu 2009 kljub temu pozitiven. To pomeni, da je imela rast relativnih stroškov dela na enoto proizvoda večji vpliv na znižanje dobičkonosnosti gospodarstva Slovenije kot v drugih članicah evrskega območja v času krize. Slika 29: Relativni stroški dela na enoto proizvoda in dobičkonosnost slovenskega gospodarstva ^^ Relativna dobičkonosnost -Relativni ULC -Relativni BDP deflator 106 O O O O Vir: ECB, preračuni UMAR. 1 Glede na trgovinske partnerice. 2 Relativno dobičkonosnostizračunamona osnovi razmerja med relativnim deflatorjem BDP in relativnimi stroški dela na enoto proizvoda. Slika 30: Relativna dobičkonosnost članic evrskega območja v času krize ■ Relativni BDP deflator ■ Relativni ULC ♦ Relativna dobičkonosnost ■1.........4..........i.........4..........f.........i # 0 -4 ♦ I L. J j . .Jl. I ' ■♦I «I ■ ...........1..........f.........f...................I.........i ..... I ......1.........4..........f...... t— t— Lij a: TJ- ^ ^ < Q LL u on Vir: ECB, preračuni UMAR. Tabela 6: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2009 2010 q1 10 q2 10 q3 10 q4 10 Efektivni tečaj* Nominalno 0,9 -1,7 -0,8 -2,0 -2,1 -2,0 Realno, deflator HICP 1,1 -1,4 -0,5 -1,3 -1,6 -2,2 Realno, deflator ULC 6,0 -1,3 -0,4 -1,5 -1,0 -2,5 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 8,5 0,6 1,7 0,7 1,1 -0,9 Sredstva na zaposlenega, nominalno 1,6 4,1 3,4 5,0 4,4 3,4 Produktivnost dela, realno -6,4 3,4 1,7 4,3 3,3 4,3 Realni stroški dela na enoto proizvoda 5,1 -0,1 1,5 -0,3 -0,3 -1,0 Produktivnost dela, nominalno -3,3 4,2 1,9 5,3 4,7 4,5 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: *do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB.. 6 4 2 Slika 31: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU22 v letu 2010 ■ Produktivnost dela ■ Sredstva na zaposl. ♦ RULC -3 (II J Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Slika 32: Stroškovna konkurenčnost po sektorjih gospodarstva ^^ Skupaj RULC -Predelovalne dej -----Gradbeništvo -Tržne storitve ----Javni sektor 15 12 £ JB zlasti predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj Slovenije med članicami evrskega območja in EU pa je bil še naprejpredvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Predelovalne dejavnosti, ki so v letu 2009 izstopale po izrazitem poslabšanju, so v zadnjem četrtletju lani, tako kot celo leto 2010, izstopale po precejšnjem izboljšanju. To je bilo posledica visoke rasti produktivnosti dela, ki je bila v primerjavi z rastjo plač precejvišja. Kljub lanskemu obratu v pozitivno smer je bila stroškovna konkurenčnost predelovalnih dejavnosti lani v primerjavi z doseženo ravnjo v povprečju leta 2008 še nižja. Nadaljevanje poslabševanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva je bilo tudi v zadnjem četrtletju lani posledica krčenja gradbene aktivnosti, ki se ji je zmanjševanje zaposlenosti prilagajalo z zamikom. Posledično je padala produktivnost dela, sredstva za zaposlene na zaposlenega pa so še naraščala, predvsem zaradi vpliva povišanja minimalne plače. Plačilna bilanca Februarja je bil primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance (130,2 mio EUR) nekoliko višji kot v enakem mesecu lani. Medletno višja sta bila primanjkljaja v blagovni menjavi in bilanci faktorskih dohodkov ter nižji presežek v storitveni menjavi. Po drugi strani je bil zaradi boljšega črpanja sredstev iz proračuna EU primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev nižji. Po januarskem presežku se je februarja saldo menjave s tujino prevesil v primanjkljaj, pri čemer je bil primanjkljaj v blagovni menjavi medletno višji, presežek v storitveni menjavi pa nižji. Medletno višji primanjkljaj v blagovni menjavi je bil posledica količinskih dejavnikov, poslabšanje pogojev menjave pa je bilo manjše kot v enakem mesecu lani. Pogoji menjave se sicer že več mesecev poslabšujejo, februarja pa je bil razmik med medletno rastjo uvoznih Slika 33: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance a a Vir: SURS, preračuni UMAR. 300 ■ Blagovna menjava I Faktorski dohodki -Tekoči račun I Storitvena menjava ■ Tekoči transferi efektivnega tečaja evra, na katerega vpliva struktura naše zunanjetrgovinske menjave, je bil relativno slabši položaj Slovenije tudi v zadnjem četrtletju lani posledica višje rasti plač kot v večini preostalih članic. Rast produktivnosti dela je bila v Sloveniji od drugega četrtletja lani sicer prav tako višja kot v povprečju evrskega območja in EU, a je bilo zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela v Sloveniji manjše. Na izboljšanje stroškovne konkurenčnosti v zadnjem četrtletju lani so med posameznimi dejavnostmi vplivale stroški dela na enoto proizvoda, je bila med 15 članicami evrskega območja, za katere so razpoložljivi četrtletni podatki, v tretjem četrtletju na zadnjem mestu, v zadnjem četrtletju lani pa na 13. mestu. 22 Podatki za leto 2010 (četrtletni) so razpoložljivi za 25 članic EU. 200 ■■ 100 0 -100 -200 -300 -400 -500 Vir : BS. 9 6 3 0 9 6 3 0 Tabela 7: Plačilna bilanca I-II 11, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I -II 10 Tekoče transakcije 4.116,8 4.287,7 -170,8 -146,7 -Blagovna menjava (FOB) 3.126,6 3.300,4 -173,7 -108,8 -Storitve 634,5 490,3 144,2 149,1 -Dohodki od dela in kapitala 143,7 268,5 -124,8 -107,9 Tekoči transferi 212,0 228,5 -16,5 -79,1 Kapitalski in finančni račun 1.481,8 -1.418,5 63,4 132,8 -Kapitalski račun 30,1 -38,0 -7,9 -9,3 -Kapitalski transferi 29,9 -35,1 -5,1 -9,1 -Patenti, licence 0,2 -2,9 -2,7 -0,2 -Finančni račun 1.451,7 -1.380,5 71,2 142,1 -Neposredne naložbe -19,2 -49,5 -68,7 -17,6 -Naložbe v vrednostne papirje 1414,1 -485,0 929,1 910,7 -Finančni derivativi 0,0 -6,4 -6,4 -3,2 -Ostale naložbe 29,7 -839,6 -809,9 -805,8 -Terjatve 0,0 -617,5 -617,5 214,3 -Obveznosti 29,7 -222,1 -192,4 -1.020,0 -Mednarodne denarne rezerve 27,1 0,0 27,1 58,0 Statistična napaka 107,5 0,0 107,5 13,9 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. (8,5 %) in izvoznih cen (7,5 %) nekoliko manjši, tako da so se pogoji menjave medletno poslabšali za 0,9 %. V dveh mesecih letos je blagovni primanjkljaj dosegel 173,7 mio EUR, kar je 64,9 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Presežek v storitveni menjavi je bil februarja medletno nižji, na kar je vplival predvsem višji primanjkljaj skupine ostalih storitev (zlasti primanjkljajv menjavi državnih storitev, komunikacijskih storitev ter licenc patentov in avtorskih pravic). V dveh mesecih letos je presežek v storitveni menjavi znašal 144,2 mio EUR, kar je 4,9 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Slika 34: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih Finančni derivativi Neposredne naložbe ^^ Naložbe v vredn. papirja ^^ Ostale naložbe -Neto finančni tok Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil tudi februarja medletno višji. Pogoji financiranja na mednarodnih finančnih trgih se postopoma zaostrujejo. Poleg plačil obresti državnega sektorja na izdane dolgoročne vrednostne papirje so bila višja tudi neto plačila obresti domačih poslovnih bank na posojila, najeta v tujini. Februarja so bile finančne transakcije s tujino23 neto prilivne v višini 108,0 mio EUR (februarja lani v višini 74,2 mio EUR). Pri tem je bil zabeležen neto pritok kapitala državnega in zasebnega sektorja ter neto odtok kapitala BS. Februarja je bil neto pritok kapitala državnega sektorja nizek, potem ko je bil januarja zaradi izdaje dolgoročne referenčne obveznice visok (1.337,4 mio EUR). Nizek je bil predvsem zaradi skromnih naložb v vrednostne papirje, sajso jih tujci neto kupili le v vrednosti 46,1 mio EUR. Večino neto priliva kapitala zasebnega sektorja je februarja realiziral bančni sektor. Domače poslovne banke so umaknile vloge iz tujine deloma zaradi odplačil kreditov tujini, hkrati pa so se v bankah precej povečale kratkoročne vloge nerezidentov. Po drugi strani je domači bančni sektor povečal naložbe predvsem v instrumente denarnega trga.Tokovi neposrednih naložb so bili skromni, prevladovalo pa je dolžniško financiranje med kapitalsko povezanimi podjetji. Banka Slovenije je februarja nekoliko povečala naložbe v instrumente kapitalskega trga in odplačala del kratkoročnih obveznosti do Evrosistema v višini 326,4 mio EUR. Vir : BS. 23 Brez mednarodnih deviznih rezerv in statistične napake. Finančni trgi Tudi marca so banke v Sloveniji krčile obseg kreditiranja domačih nebančnih sektorjev. Obseg kreditov domačih bank se je zmanjšal za 38,2 mio EUR, kar je sicer nekoliko manjkot februarja, tudi tokrat pa so pretežen del prispevala podjetja in NFI, medtem ko se je zadolževanje gospodinjstev nekoliko okrepilo, a je bilo še vedno precej pod ravnjo iz leta 2010. V prvem četrtletju letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 mio EUR, v enakem obdobju lani pa se je povišal za skoraj 400 mio EUR. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po naši oceni tudi še naprej povezano z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja slovenskih bank. Slika 35: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 100 0 -100 -200 -300 Vir: BS, preračuni UMAR Na osnovi podatkov iz bilance monetarnih finančnih institucijocenjujemo, da so banke tudi marca neto odplačevale vloge in kredite tujih bank, hkrati pa so se močno znižale tudi vloge gospodinjstev. Na drugi strani je v tem mesecu država zaradi izdaje nove obveznice na mednarodnih finančnih trgih ponovno okrepila obseg državnih vlog v slovenskem bančnem sistemu, vendar so bile kratkoročne. Po skromnem zadolževanju gospodinjstev v začetku leta se je to ob koncu prvega četrtletja nekoliko okrepilo. Neto tokovi so sicer s 43,1 mio EUR dosegli le slabih 60 % povprečne mesečne ravni iz leta 2010, ko je bilo kreditiranje gospodinjstev na precej visoki ravni. Slabi dve tretjini neto prilivov sta posledica zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov, preostala tretjina pa je posledica zadolževanja za ostale namene, medtem ko je obseg potrošniški kreditov po treh mesecih neto odplačevanja tokrat ostal nespremenjen. Zaradi izredno močnega razdolževanja januarja so gospodinjstva v prvem četrtletju letos neto odplačala kredite, najete pri bankah, v višini 6,4 mio EUR, medtem ko so bili v enakem obdobju lani zabeleženi neto prilivi v višini 188,5 mio EUR. Neto odplačevanje kreditov podjetij in NFI se je marca nekoliko okrepilo in je znašalo 79,4 mio EUR. Tokrat so pretežen del neto odplačil predstavljala podjetja, medtem ko je bilo neto odplačevanje kreditov NFI z 29,1 mio EUR najnižje letos. Kljub januarskemu neto zadolževanju so zaradi februarskih in marčevskih neto odplačil podjetja in NFI v prvem četrtletju neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, v višini 11,5 mio EUR, medtem ko je bil še v enakem obdobju lani zabeležen neto priliv v višini 195,1 mio EUR. Ob skromni kreditni aktivnosti domačih bank so februarja podjetja in NFI močno okrepila zadolževanje na tujem24. Mesečni neto tokovi so znašali 155,0 mio EUR, kar je daleč najvišja vrednost po Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 10 31. III 11 31. III 11/28. II 11 31. III 11/31. XII 10 31. III 11/31. III 10 Krediti skupaj 33.515,91 33.466,74 -0,1 -0,1 1,9 Krediti podjetjem in DFO 23.035,85 23.024,34 -0,3 0,0 -1,4 Krediti državi 1.197,94 1.166,66 -0,2 -2,6 32,3 Krediti prebivalstvu 9.282,12 9.275,74 0,5 -0,1 7,8 Potrošniški 2.833,17 2.802,92 0,0 -1,1 -3,5 Stanovanjski 4.837,08 4.880,31 0,6 0,9 18,7 Ostalo 1.611,87 1.592,51 0,9 -1,2 0,4 Bančne vloge skupaj 14.839,56 14.886,12 -0,6 0,3 2,7 Čez noč 6.200,38 6.263,33 -0,5 1,0 8,0 Kratkoročno vezane 4.473,18 4.356,85 -1,6 -2,6 -5,3 Dolgoročno vezane 4.156,65 4.257,55 0,3 2,4 26,2 Vloge na odpoklic 9,35 8,38 -10,6 -10,4 -98,8 Vzajemni skladi 2.048,36 2.031,29 -1,4 -0,8 3,4 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 24 Po naši oceni so to tista podjetja in NFI, ki so dovolj velika in stabilna, da si takšen način financiranja lahko privoščijo. Slika 36: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti 150 - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 350 300 50 -50 I.....■;■■ 200 <3 100 -150 -339 -196 Vir: BS, preračuni UMAR. maju 2009. Ročnostna struktura novo najetih kreditov je bila ugodna, saj je skoraj 95 % neto tokov predstavljalo dolgoročno zadolževanje. V prvih dveh mesecih letos so se podjetja tako na tujem neto zadolžila za 172,1 mio EUR, kar je za 3,5-krat več kot v enakem obdobju lani in za 1,5-krat več kot pri domačih bankah, kjer je bil obseg kreditiranja na nižji ravni kot v enakem obdobju lani. Kljub manjšemu zadolževanju doma so bili zaradi močnega februarskega neto zadolževanja na tujem skupni neto prilivi v prvih dveh mesecih letos z 240,0 mio EUR za dobro desetino višji kot v prvih dveh mesecih lani. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami se znižujejo predvsem zaradi postopnega zviševanja obrestnih mer v evrskem območju, a so z 214 b. t. še vedno med najvišjimi v evrskem območju. Slika 37: Neto tokovi in rast obsega kreditov nebančnim sektorjem v evrskem območju Gospodinjstva (leva os) Država (leva os) -Podjetja in NFI (desna os) I Podjetja in NFI (leva os) Gospodinjstva (desna os) - Skupaj (desna os) 150 120 90 E 60 3 TE 30 !E 0 -30 -60 18 15 12 9 6 t^s JE 3 0 H s -3 Potem ko se je v začetku leta kreditna aktivnost v celotnem evrskem območju nekoliko okrepila, se je marca znižala. To je bilo v veliki meri posledica neto odplačil kreditov podjetij in NFI (predvsem NFI) ter deloma tudi neto odplačil kreditov države. Na drugi strani se je glede na pretekle mesece okrepilo zadolževanje gospodinjstev, predvsem s stanovanjskimi krediti. Marca so nebančni sektorji v celotnem evrskem območju neto odplačali kredite v višini 8,1 mrd EUR, v prvem četrtletju letos pa so jih neto najeli v višini 41,4 mrd EUR, kar je za dobro desetino manj kot v enakem obdobju lani. To je bila predvsem posledica letošnjih večjih neto odplačil državnih kreditov, medtem ko je kreditiranje gospodinjstev ter podjetij in NFI na višji ravni kot pred letom. Po dveh zaporednih mesecih neto odplačevanja tujih kreditov in vlog so domače banke februarja beležile neto priliv tovrstnih virov sredstev. Ročnostna struktura neto prilivov pa je bila precejneugodna, saj so bili celotni neto prilivi posledica krepitve tujih bančnih vlog, ki so običajno krajših ročnosti, njihovi neto prilivi pa so znašali 317,9 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih dvanajstih mesecih. Na drugi strani so banke ponovno razmeroma močno neto odplačevale tuje kredite, dolgoročne in kratkoročne. Po močnem oblikovanju bančnih rezervacij in oslabitev v prvih dveh mesecih letos so banke marca del rezervacij razgradile, in sicer v višini 3,3 mio EUR. Kljub temu so v prvem četrtletju letos oblikovale za 125,3 mio EUR dodatnih rezervacij oslabitev, kar je za dobro desetino več kot v enakem obdobju lani. Marca so vloge gospodinjstev s 93,3 mio EUR beležile najvišje neto odlive v zadnjem letu in pol, na drugi strani pa je država že drugič letos precej okrepila obseg svojih vlog. Gospodinjstva so iz bank umikala predvsem kratkoročne vloge in vloge čez noč, medtem ko so se dolgoročne vloge sicer še nekoliko okrepile, a so se njihovi neto prilivi v zadnjih dveh mesecih močno umirili. Celotni Slika 38: Neto zadolževanje bank na tujem ■ Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni 1500 (3 0 !E -1000 -1500 Vir: ECB, preračuni UMAR. Vir: BS. 250 0 -100 50 0 1000 Slika 39: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 200 160 120 80 ^^ 40 ^^ !Z 0 s -40 -80 -120 Slika 40: Davki in prispevki za socialno varnost Davki in prispevki, mrd EUR (leva os) -Davki in prispevki, v % (desna os) 4,0 3,8 3,6 3,4 3,2 3,0 2,8 2,6 2,4 2,2 2,0 I .1 30 25 20 15 10 5 a 0 ld e M -5 -10 -15 -20 Vir: BS, preračuni UMAR. a a Vir: MF-UJP, preračuni UMAR. neto prilivi vlog gospodinjstev so v prvem četrtletju znašali 46,6 mio EUR, kar je za slabe tri četrtine manj kot v enakem obdobju leta 2010. Potem ko je država marca drugič letos izdala obveznico v višini 1,5 mrd EUR, je velik del pridobljenih finančnih sredstev naložila v banke. Neto prilivi so tako na mesečni ravni znašali 1,0 mrd EUR. Ročnostna struktura novih vlog pa je za banke precej neugodna, saj so več kot dve tretjini vseh neto prilivov beležile vloge čez noč, preostanek pa kratkoročne vloge. Obseg vlog države se je tako v prvih treh mesecih letos okrepil za slabih 60 %, na 4,3 mrd EUR. Javne finance V prvih treh mesecih 2011 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost vplačanih 3,2 mrd EUR, kar je za 5,1 % več kot v enakem obdobju lani.25 Relativno visoka medletna rast je predvsem posledica zelo nizke osnove iz prvega četrtletja lani, ko so bili davčni prihodki manjši zaradi različnih finančnih učinkov, predvsem prvih poračunov davkov na podlagi slabih poslovnih rezultatov iz leta 2009 in pa tudi nekaterih davčnih sprememb. Medletno so bili v prvih treh mesecih letos večji prihodki od vseh pomembnejših davkov in prispevkov za socialno varnost, z izjemo prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb. Najboljso se povečali prihodki od posrednih davkov, predvsem od davka na dodano vrednost (16,1 %), kjer je učinek osnove zelo izrazit, ker so marca lani na nizke prilive tega davka poleg rednih poračunov vplivali tudi učinki hitrejših vračil davka po zakonskem skrajšanju rokov za vračila (s 60 na 21 dni). Prihodki od trošarin26 so bili v treh mesecih medletno večji za 9,6 %, trošarine pa so se v prvem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem plačevale po višjih trošarinskih stopnjah, krepijo se tudi prodane količine27. Prihodki od dohodnine so večji za 5,1 %, med njimi davki od plač iz zaposlitve za 1,4 %, precej hitreje pa so se povečali prihodki od drugih podvrst dohodnine, predvsem od davka od dohodkov od dejavnosti ter davka od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic. Tudi pri dohodnini je prisoten učinek nizke osnove, zlasti pri drugih podvrstah dohodnine, kjer so bili učinki poračunov po preteklih rezultatih poslovanja največji. V prvih treh mesecih so bili večji tudi prispevki za socialno varnost (1,6 %). Že tretje leto zapored pa medletno upadajo prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. V treh mesecih letos so bili nižji za 15,9 %, kar je sicer manjše znižanje kot leto prej (-23,8 %), ko je poleg slabših rezultatov poslovanja prihodke zmanjševalo tudi znižanje davčne stopnje in nove davčne olajšave. Januarja so po podatkih konsolidirane bilance28 MF javnofinančni prihodki znašali 1,2 mrd EUR, odhodki pa 1,4 mrd EUR. Prihodki so bili medletno večji za 11,9 % (lani -4,1 %), odhodki pa za 8,6 % (lani 16,7 %). Kljub hitrejši rasti javnofinančnih prihodkov od odhodkov se tudi letos ohranja precejšnje neravnotežje javnih financ, razkorak pa je januarja znašal 213 mio EUR, kar je le malo manj kot leto prej (230 mio EUR). V ekonomski strukturi odhodkov so bile januarja medletno večje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicije in investicijske transfere (-22,9 %) ter izdatkov za subvencije (-12,4 %). Njihovo veliko zmanjšanje je predvsem posledica visoke ravni 25 Obdelava Poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-marec 2011, Uprava za javne prihodke. 26 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 27 V obdobju januar-februar so bile količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov medletno višje za 8,3 %, količine tobaka in tobačnih izdelkov za 5,9 %, količine glavnih vrst mineralnih olj pa za 1,9 %. 28 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2010 2011 v mio EUR v % BDP rast v % I 11 v mio EUR I 11/ I 10 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.789,5 41,0 2,7 1.205,6 11,9 -Davčni prihodki 12.848,3 35,6 -0,8 1.094,8 10,1 -Davki na dohodek in dobiček 2.490,7 6,9 -11,2 215,1 -4,1 -Prispevki za socialno varnost 5.234,5 14,5 1,4 437,7 3,2 -Domači davki na blago in storitve 4.780,6 13,3 2,6 424,5 28,2 -Prejeta sredstva iz EU 724,6 2,0 21,5 54,1 103,9 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.675,9 46,2 1,9 1.418,9 8,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.914,9 10,9 0,1 326,0 2,9 -Izdatki za blago in storitve 2.510,5 7,0 0,1 202,0 18,3 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.274,5 17,4 4,2 521,5 5,3 -Investicijski odhodki 1.305,1 3,6 0,9 58,8 -20,1 -Investicijski transferi 388,4 1,1 -21,6 12,5 -33,6 -Plačila sredstev v proračun EU 396,8 1,1 -9,7 35,1 -19,0 Vir: MF, Bilten javnih financ. Slika 41: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.400 1.350 1.300 rs 1.250 1.200 1.100 —;-;-;-;-;-;-;-;-;-;-r-Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki .....T..........1..........T.......... . . 1 -i - / A ..........i...........i-.......... ^^ ^^ Vir: MF, preračuni UMAR. teh izdatkov v enakem mesecu lani, ko so se intenzivno izvajali protikrizni ukrepi, nekoliko večja pa je bila tudi investicijska aktivnost države. Po drugi strani pa so bili januarja za več kot dvakrat medletno večji izdatki za obresti, ki so poleg izdatkov za blago in storitve (18,3 %) največ prispevali k zvišanju medletne rasti konsolidiranih odhodkov v primerjavi z zadnjimi meseci lanskega leta. Zmernejša kot pretekla tri leta je bila rast izdatkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom (5,3 %; brez pokojnin 7,4 %), med njimi pa se zaradi slabih razmer na trgu dela še vedno najhitreje povečujejo izdatki za transfere brezposelnim (30,7 %), visoka je tudi rast izdatkov za boleznine (14,1 %). Izdatki za pokojnine so bili večji za 4,1 %, za plače in druge izdatke zaposlenim pa za 2,9 % (lani 3,7 %). Primanjkljaj državnega proračuna je januarja znašal 203 mio EUR, kar je malenkost manjkot leto prej (220 mio EUR). Primanjkljaj v višini 3,2 mio EUR je izkazala tudi skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 9,2 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal 116 mio EUR, kar je 3,8 % več kot leto prej. Marca je bil neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU pozitiven, kar velja tudi za prve tri mesece letos skupaj (84,5 mio EUR). Marca je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 99,7 mio EUR, kar je 30 % več kot februarja, v proračun EU pa je bilo vplačanih slabih 23 mio EUR, kar je približno ena tretjina februarskih odhodkov. Neto položajproračuna RS se je tako s februarskih neto vplačil v višini 11 mio EUR marca obrnil v neto pozitivni položaj v višini 76,8 mio EUR. V prvih treh mesecih skupaj je Slovenija iz EU proračuna prejela slabih 224 mio EUR, kar predstavlja 21 % po veljavnem proračunu za leto 2011 načrtovanih prihodkov, v EU proračun pa smo vplačali 139,3 mio EUR, kar predstavlja 31,7 % vseh predvidenih vplačil za letos. Med vsemi prejetimi sredstvi dobrih 61 % predstavljajo sredstva iz naslova kohezijske politike, od česa velika večina iz strukturnih skladov29 in samo 7 % iz kohezijskega sklada, kjer se nadaljuje nizka uspešnost črpanja. V prvih treh mesecih smo iz tega naslova prejeli le 8,4 mio EUR, kar je slabih 5 % po proračunu predvidenih sredstev. Dobra tretjina vseh sredstev (37,3 %) je bila prejeta iz naslova kmetijske in ribiške politike, kar predstavlja 31,7 % po proračunu predvidenih prihodkov iz tega naslova za leto 2011. 29 Večina sredstev strukturnih skladov je bila namenjena Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov (81 %), 5 % pa Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture. 1.450 1.150 Slika 42: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Kohezijski skladi Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 I Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2010 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-marec) I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (januar-december) 100 200 300 400 Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Pomladanska napoved 2011 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 5,9 6,9 3,7 -8,1 1,2 2,2 2,6 2,2 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 31.055 34.568 37.305 35.384 36.061 36.843 38.788 40.602 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 15.467 17.123 18.450 17.331 17.597 18.052 18.967 19.820 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 20.700 22.100 22.800 20.700 - - - - BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 88 91 88 - - - - Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.682 33.834 36.289 34.704 35.511 36.067 37.842 39.627 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 30.467 33.607 35.914 34.448 35.555 36.069 37.795 39.654 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 12,1 12,3 12,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,9 8,0 8,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,4 3,4 2,9 2,5 Inflacija2, povprečje leta 2,5 3,6 5,7 0,9 1,8 2,2 3,0 2,4 Inflacija2 , konec leta 2,8 5,6 2,1 1,8 1,9 3,0 2,7 2,2 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,8 6,9 6,7 6,3 Izvoz proizvodov 13,4 13,9 0,6 -18,1 10,2 7,7 7,4 6,6 Izvoz storitev 8,6 13,2 16,2 -16,1 -1,1 3,4 3,3 4,8 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 12,2 16,7 3,8 -19,7 6,6 5,1 6,0 5,2 Uvoz proizvodov 12,7 16,2 3,1 -20,9 7,7 5,2 6,0 5,1 Uvoz storitev 8,8 19,7 8,7 -12,3 1,1 4,7 6,0 5,9 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -771 -1646 -2489 -526 -409 -865 -924 -606 - delež v primerjavi z BDP, v % -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -1,1 -2,3 -2,4 -1,5 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 24.067 34.752 38.997 40.008 40.851 41.9225 - delež v primerjavi z BDP, v % 77,5 100,5 104,5 113,1 113,3 Razmerje USD za 1 EUR 1,254 1,371 1,471 1,393 1,327 1,362 1,365 1,365 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,9 6,7 2,9 -0,8 0,5 0,7 0,7 1,0 - delež v BDP, v %4 52,8 52,7 53,0 55,4 56,2 56,7 55,8 55,2 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 4,0 0,7 6,2 3,0 0,8 0,8 0,6 0,6 - delež v BDP, v %4 18,8 17,3 18,1 20,3 20,1 20,1 19,7 19,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 10,1 12,8 8,5 -21,6 -6,7 2,9 4,5 3,0 - delež v BDP, v %4 26,5 27,7 28,8 23,9 22,3 22,8 23,1 23,2 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2011). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS). 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5Konec februarja 2011. Proizvodnja 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,5 -17,4 6,7 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,2 8,0 7,9 -21,5 -15,9 -29,8 -22,3 -21,6 B Rudarstvo 5,5 -2,9 12,6 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,5 18,0 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 C Predelovalne dejavnosti 2,6 -18,7 7,0 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,1 8,0 7,8 -23,8 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 D Oskrba z elektriko, plinom, paro 2,1 -6,6 1,8 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,5 3,6 7,0 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,2 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 15,7 -21,0 -17,0 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,4 -16,2 -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 Stavbe 11,5 -22,5 -14,0 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,5 -19,2 -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 Gradbeni inženirski objekti 18,9 -19,9 -19,0 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 -14,1 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 18,4 -9,2 7,9 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 9,5 -6,3 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -2,3 -24,2 28,2 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 32,2 28,2 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 10,1 -13,0 3,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 4,9 4,7 5,3 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 Realni prihodek v trgovini na drobno 12,2 -10,6 -0,1 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,3 2,0 1,8 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,2 -21,7 12,1 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,4 11,8 14,0 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 17,1 -21,4 1,3 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 4,1 5,6 3,2 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 1,8 -3,4 -1,5 8,3 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 0,4 -5,7 -7,0 2,4 -11,9 -2,7 Domači gostje, prenočitve 5,2 2,8 -4,2 15,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 -0,3 -1,0 8,9 3,3 -2,8 2,9 Tuji gostje, prenočitve -0,5 -8,0 0,7 2,7 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 1,0 -12,2 -19,3 1,7 -17,4 -6,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 6,7 -7,8 2,7 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,2 5,1 -6,7 -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 529,9 449,3 454,5 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 137,5 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 3 -23 -9 -15 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 -8 -29 -33 -34 -26 -24 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -5 -24 -1 -27 -35 -27 -19 -13 -6 -1 3 0 -33 -34 -32 -27 -23 v gradbeništvu 2 -50 -57 -21 -43 -51 -54 -51 -57 -60 -56 -53 -41 -50 -53 -47 -53 v storitvenih dejavnostih 27 -13 -3 7 -20 -24 -9 -1 -2 -5 -1 -3 -17 -27 -28 -22 -22 v trgovini na drobno 22 -13 7 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 12 12 -16 -20 -16 -18 -18 potrošnikov -20 -30 -25 -29 -39 -31 -23 -25 -25 -22 -27 -25 -37 -37 -41 -29 -24 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2011 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 -20,8 -17,6 -16,8 -19,6 -1,8 4,7 -8,7 -1,2 8,3 9,1 14,3 10,2 6,8 13,5 4,9 5,7 5,1 13,8 15,1 7,7 - - 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,7 18,6 39,7 22,5 24,5 -1,0 41,5 -4,4 0,8 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,7 -0,7 9,1 10,3 15,1 11,0 7,6 14,4 3,7 5,5 5,6 13,0 15,9 7,9 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,3 -3,6 1,2 13,6 2,2 0,6 17,4 10,1 5,8 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,7 -18,0 -17,5 -12,2 -15,3 -20,1 - - -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -20,3 -17,4 -28,1 -12,4 -17,3 -37,1 - - -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 -18,3 -10,3 -12,1 -13,0 5,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,2 3,1 4,2 7,3 2,4 5,0 6,8 4,2 8,9 3,7 9,3 10,6 - - -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,5 -1,7 -1,0 3,6 1,9 1,1 3,1 1,3 3,5 0,2 4,4 5,8 0,1 - -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,5 16,0 15,6 3,8 16,2 15,3 10,6 20,1 13,4 19,8 20,0 9,4 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,1 -0,9 -3,4 5,0 10,8 3,2 8,0 5,7 1,4 4,4 3,9 11,5 15,1 - - -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 2,5 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 - -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 7,0 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 10,9 - -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,4 2,3 3,6 5,7 4,5 2,5 6,6 5,3 4,3 6,1 4,2 - - 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 45,7 44,1 47,7 32,9 30,5 - - -21 -19 -13 -12 -14 -14 -10 -11 -15 -12 -9 -6 -5 -7 -7 -7 -8 -9 -7 -7 -6 -4 -23 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -5 -2 -1 1 6 1 1 2 -2 -1 4 4 4 6 -49 -58 -55 -55 -48 -49 -55 -56 -61 -63 -58 -59 -60 -56 -51 -50 -54 -56 -55 -50 -50 -50 -12 -10 -4 5 -5 -3 5 2 -12 -9 -4 -3 0 -1 -2 -4 -2 -2 0 -2 4 5 -16 -6 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 10 13 10 14 12 13 10 12 -4 11 -4 12 -25 -27 -16 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 -26 -26 -28 -26 -27 Trg dela 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 942,5 944,5 935,5 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 934,8 945,9 945,7 946,1 945,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 879,3 858,2 835,0 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 829,3 868,7 866,0 863,2 860,8 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 39,7 37,9 33,4 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 33,3 37,8 37,8 38,0 38,0 V industriji in gradbeništvu 330,4 306,9 287,3 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 281,9 317,4 314,7 311,8 309,1 - v predelovalnih dejavnostih 222,4 199,8 188,6 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 186,8 209,6 207,0 203,6 201,2 - v gradbeništvu 87,9 86,8 78,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 75,0 87,7 87,5 87,8 87,5 V storitvah 509,1 513,4 514,3 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 514,1 513,6 513,5 513,5 513,7 - v javni upravi 51,0 51,5 52,0 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,8 51,0 51,3 51,4 51,5 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 111,1 113,8 116,7 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 118,0 113,2 113,7 114,0 114,2 ZAPOSLENI (C)1 789,9 767,4 747,2 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 740,6 779,5 776,6 773,3 770,5 V podjetjih in organizacijah 717,6 699,4 685,7 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 681,3 709,7 707,3 704,3 701,7 Pri fizičnih osebah 72,3 67,9 61,5 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 59,3 69,7 69,3 69,0 68,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 89,4 90,8 87,8 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 88,7 89,3 89,5 90,0 90,3 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 63,2 86,4 100,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 105,5 77,2 79,7 82,8 84,5 Ženske 33,4 42,4 47,9 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 50,2 38,5 39,5 40,8 41,5 Mladi (do 26. leta) 9,1 13,3 13,9 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 15,1 12,3 12,7 13,2 13,1 Starejši od 50 let 21,9 26,2 31,4 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 34,5 24,1 24,5 25,1 25,7 Brez strokovne izobrazbe 25,4 34,1 37,5 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 38,2 31,4 32,2 33,0 33,5 Brezposelni več kot 1 leto 32,3 31,5 42,8 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 47,2 31,0 30,7 30,4 30,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 14,4 27,4 30,0 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 29,7 22,8 24,5 25,9 27,6 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 6,7 9,1 10,7 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 11,3 8,2 8,4 8,8 8,9 Moški 5,6 8,3 10,1 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 10,7 7,3 7,6 7,9 8,1 Ženske 8,1 10,2 11,6 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 12,1 9,3 9,5 9,8 10,0 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 13,7 -5,2 -12,3 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -3,4 -5,1 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 12,5 17,0 16,8 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 8,7 1,0 1,1 1,1 0,8 Izgubili delo 53,0 90,5 83,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 28,6 6,9 7,5 8,2 7,4 Brezposelni dobili delo 41,7 48,6 57,0 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 14,5 2,7 3,6 3,7 4,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 26,1 28,5 29,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 10,7 1,9 2,5 2,4 2,2 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 13,2 -9,6 -6,1 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 -0,5 -3,0 -0,3 -0,6 -0,3 -0,5 Upokojitve2 22,4 24,5 27,7 6,1 5,3 5,2 6,7 7,3 6,7 5,9 6,6 8,4 1,6 1,5 1,9 1,7 Drugi, ki so dobili delo, neto2 31,5 34,7 27,3 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,5 5,2 5,8 2,2 2,9 3,5 2,5 Potrebe po delavcih3 240,5 161,3 174,6 47,7 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 46,5 12,2 14,2 12,0 13,9 Od teh za določen čas, v % 74,5 78,1 80,7 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 80,0 75,0 77,5 77,2 77,8 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 81,1 86,6 75,5 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 74,4 91,2 92,6 92,1 90,6 Od vseh formalno aktivnih, v % 8,6 9,2 8,1 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 8,0 9,6 9,8 9,7 9,6 NOVE ZAPOSLITVE 162,7 111,4 104,1 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 27,5 8,1 9,3 10,0 8,8 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2009 2010 2011 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 938,2 937,2 929,0 936,0 937,3 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 835,5 833,4 819,0 820,9 821,7 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 33,3 33,3 33,1 38,0 38,0 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 285,8 283,9 276,0 274,4 273,6 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 188,4 187,9 184,1 183,9 184,3 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 77,1 75,8 72,1 70,7 69,5 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 516,4 516,1 509,9 508,5 510,1 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 52,0 52,0 51,5 51,2 51,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 117,9 118,5 117,7 117,3 117,8 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 746,8 744,6 730,5 727,3 727,8 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 686,2 684,8 673,0 670,7 671,3 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 60,5 59,8 57,6 56,6 56,6 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 88,8 88,8 88,5 93,5 93,8 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 102,7 103,8 110,0 115,1 115,6 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 49,8 49,5 51,2 53,2 53,2 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 15,7 15,1 14,4 14,7 14,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 31,7 33,0 38,9 40,2 40,2 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 37,2 37,5 39,9 41,6 41,9 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 46,7 47,5 47,4 48,6 49,0 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 28,2 29,7 31,2 39,2 n.p. 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 10,9 11,1 11,8 12,3 12,3 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 10,1 10,4 11,4 12,0 12,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 12,0 11,9 12,4 12,7 12,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 1,1 4,1 -1,0 -8,2 7,0 1,3 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 6,3 1,4 0,9 1,3 1,0 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 7,1 8,2 13,2 11,8 6,0 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 4,8 4,9 4,7 5,8 4,9 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 3,8 3,6 3,3 2,2 1,6 -0,9 -0,9 -0,8 -1,0 -1,4 -0,9 -1,3 -0,6 -0,3 -0,7 -0,2 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,1 -1,0 -0,8 -1,3 -0,9 n.p. 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,6 1,7 2,1 2,9 2,5 3,0 2,9 3,7 3,6 3,5 1,5 1,4 5,3 4,5 5,2 0,3 -2,4 3,5 3,7 6,1 2,3 3,1 -0,6 1,3 4,4 4,3 4,1 -2,6 11,9 n.p. 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 17,4 14,7 14,3 15,2 14,3 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 81,4 80,4 78,1 80,9 81,7 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 74,9 74,5 73,9 74,0 n.p. 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 8,0 7,9 8,0 7,9 n.p. 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 10,9 8,8 7,8 10,0 7,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2008 2009 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 11 12 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 8,3 3,4 3,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 3,3 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 9,1 -0,2 5,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 6,9 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 B Rudarstvo 13,4 0,9 4,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 6,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 C Predelovalne dejavnosti 7,5 0,8 9,0 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 6,8 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,5 3,8 3,7 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 4,4 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,8 2,0 2,2 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 1,3 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 F Gradbeništvo 7,5 1,0 4,4 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 5,2 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,7 1,9 3,7 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 3,9 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 H Promet in skladiščenje 8,4 0,7 2,0 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 3,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 I Gostinstvo 8,3 1,6 4,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 4,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,3 1,4 2,6 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 3,5 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6,0 -0,7 1,0 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 -2,6 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 L Poslovanje z nepremičninami 6,0 1,9 3,0 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 1,0 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 8,4 2,1 1,6 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 0,7 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 9,6 1,8 4,1 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 4,8 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 12,2 5,9 -0,6 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 0,3 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 P Izobraževanje 7,0 3,6 0,6 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 0,6 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 12,0 -0,3 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 -0,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 5,3 3,9 0,5 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 -1,2 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 S Druge dejavnosti 8,2 1,3 4,2 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 3,3 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,5 0,4 -1,7 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 -2,2 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,8 0,7 -1,4 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 -2,2 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 0,8 2,9 -2,8 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,9 -2,8 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 USD za EUR 1,471 1,393 1,327 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,359 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2009 2010 2011 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 2,7 4,1 3,1 3,3 4,3 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 5,6 5,9 9,3 7,7 8,0 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -0,4 0,8 18,6 3,4 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7,0 5,1 8,3 6,8 5,6 10,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -3,4 13,0 1,6 -0,2 1,2 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,2 3,3 1,5 -0,2 0,1 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 5,6 5,6 4,4 6,1 6,4 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 4,2 4,5 2,9 3,8 4,3 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,6 4,0 2,7 2,7 3,4 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,1 4,1 4,3 5,1 5,6 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 1,1 5,9 3,3 2,1 1,4 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 -4,1 -4,6 1,4 5,2 1,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 0,8 2,3 -0,4 3,0 2,9 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 -0,2 1,4 0,8 1,0 0,2 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 5,5 5,7 3,1 5,3 4,5 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 1,3 0,6 -0,9 0,5 1,0 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 0,6 1,2 0,1 0,6 0,8 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0,0 0,3 0,0 -1,2 -1,4 -0,7 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 -2,2 0,0 -1,5 -0,6 -0,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 5,4 3,7 1,0 2,5 3,8 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -2,0 -2,2 -2,5 -2,1 -1,2 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 -1,8 -2,5 -2,5 -2,4 -2,2 2,9 3,2 4,0 4,1 3,1 3,8 3,9 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,2 -2,9 -2,5 -3,2 -2,8 -2,4 -3,2 -2,7 -1,9 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 1,390 1,366 1,322 1,336 1,365 Cene 2008 2009 2010 2009 2010 2011 2009 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 5,7 0,9 1,8 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 1,7 1,7 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 Hrana in brezalkoholne pijače 10,1 0,6 1,0 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 2,0 3,9 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 Alkoholne pijače in tobak 3,2 6,7 7,2 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 8,1 8,1 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 Obleka in obutev 4,4 -0,6 -1,9 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 -0,4 -0,7 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 Stanovanje 9,7 -0,3 10,2 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 9,0 6,8 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 Stanovanjska oprema 5,8 4,0 1,4 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 2,1 2,7 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 Zdravje 2,9 4,0 2,1 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,6 2,9 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 Prevoz 1,9 -3,0 -0,3 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 -0,5 0,8 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 Komunikacije 0,6 -4,1 1,4 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 2,8 2,7 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 Rekreacija in kultura 4,4 3,0 0,4 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 0,1 -2,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 Izobraževanje 5,2 3,4 1,6 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 0,8 1,7 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 Gostinske in nastanitvene storitve 9,6 4,4 -2,5 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 -11,0 -11,0 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 Raznovrstno blago in storitve 3,9 3,8 1,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 0,7 1,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 HICP 5,5 0,9 2,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 2,0 2,2 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 4,6 1,9 0,3 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 0,4 0,5 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 3,8 -1,3 2,1 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 3,8 5,0 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 Domači trg 5,6 -0,4 2,0 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 3,2 4,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 Tuji trg 2,2 -2,2 2,2 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,4 7,1 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 na evrskem območju 2,2 -3,5 2,2 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 8,4 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 izven evrskega območja 2,1 0,3 2,1 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,5 4,2 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 Indeks uvoznih cen 1,3 -3,3 7,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 8,9 8,9 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 12,4 -12,3 16,5 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 15,3 15,1 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 Naftni derivati 11,7 -12,0 17,3 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 14,6 15,7 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 Komunala 0,6 3,6 1,7 0,9 0,8 10,8 - - 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 Promet -0,4 0,6 1,8 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 1,1 1,1 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 Ostale regulirane cene 1,8 4,9 1,3 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 0,1 0,1 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 Regulirane cene skupaj 8,6 -6,9 14,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 7,2 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie oc MAR. C ava sku d 1.7. 2C )pomba: * V sk pin se spremin 107 liberaliziran. adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji Oblikovanje cen komunalnih storitev od julija 2009 ni več poi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d nadzorom vlade. 2009 2010 2011 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 1,9 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 3,9 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 8,3 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 -2,1 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 6,5 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 3,3 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 2,6 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 0,7 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 3,3 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 -0,4 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 1,7 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 -10,9 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 2,3 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 2,4 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 1,0 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 3,8 4,2 4,5 5,2 5,3 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 4,8 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 4,5 4,9 6,3 7,5 7,5 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,8 5,6 7,3 8,9 8,9 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 3,6 3,6 4,1 4,4 4,2 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 7,9 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 14,3 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 15,2 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - - - - - - - -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 4,5 Plačilna bilanca 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2009 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 2 1 3 1 4 1 5 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -2.489 -526 -409 -757 -304 64 -235 -51 -107 -78 -64 -160 -137 -92 4 18 Blago1 -2.650 -699 -974 -743 -156 -29 -228 -286 -135 -204 -174 -461 -37 -71 -67 -7 Izvoz 20.048 16.167 18.381 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.203 4.693 4.637 4.847 1.293 1.427 1.304 1.333 Uvoz 22.698 16.866 19.354 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.338 4.897 4.811 5.308 1.330 1.498 1.371 1.340 Storitve 1.493 1.114 1.057 304 239 311 296 269 234 299 261 263 60 87 103 112 Izvoz 5.043 4.301 4.363 1.219 918 1.049 1.272 1.061 925 1.071 1.260 1.107 278 334 344 348 Uvoz 3.549 3.187 3.306 915 679 738 977 793 692 772 999 844 218 246 241 236 Dohodki -1.030 -782 -597 -231 -230 -200 -241 -112 -152 -130 -158 -157 -82 -76 -56 -77 Prejemki 1.261 665 904 342 131 176 138 220 209 241 222 232 42 41 51 55 Izdatki 2.292 1.447 1.500 573 361 376 378 332 361 371 380 389 124 118 107 132 Tekoči transferi -302 -159 104 -87 -158 -18 -62 79 -53 -43 6 194 -78 -32 24 -11 Prejemki 870 957 1.199 238 141 266 176 374 258 215 271 455 45 61 116 80 Izdatki 1.172 1.116 1.095 325 299 283 238 296 312 258 264 261 124 93 92 90 Kapitalski in finančni račun 2.545 220 567 703 -25 -57 129 173 89 258 204 16 -96 -117 15 98 Kapitalski račun -25 -9 6 -26 -4 41 -4 -42 45 2 16 -57 -2 5 -2 -1 Finančni račun 2.571 230 561 729 -20 -98 133 214 44 256 189 73 -95 -121 18 99 Neposredne naložbe 381 -539 500 299 3 -415 -46 -81 -39 63 32 443 -14 -132 -100 -255 Domače v tujini -949 -121 -128 -132 104 -260 35 1 -121 25 -25 -8 -7 -18 -74 -189 Tuje v Sloveniji 1.329 -419 628 431 -100 -155 -81 -82 82 38 57 451 -6 -114 -26 -66 Naložbe v vrednostne papirje 572 4.625 1.949 1.258 874 1.151 2.293 307 1.106 503 -48 388 559 -95 1.005 263 Finančni derivativi 46 -2 -90 6 -23 12 12 -2 -22 -65 -14 12 -13 0 4 8 Ostale naložbe 1.551 -4.021 -1.817 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.063 -195 201 -759 -713 74 -888 20 Terjatve -427 -273 740 300 746 -161 -1.053 194 261 -576 576 479 603 70 -152 -730 Komercialni krediti -142 417 -234 554 62 166 -37 227 -228 -209 28 174 -26 -62 70 141 Posojila -325 -29 143 -91 40 -91 -23 45 -357 497 17 -14 206 19 48 -62 Gotovina. vloge 35 -587 736 -155 638 -239 -1.004 18 848 -858 436 311 413 127 -269 -808 Ostale terjatve 4 -75 94 -8 7 2 12 -96 -2 -6 95 8 10 -15 -1 -2 Obveznosti 1.978 -3.747 -2.556 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.324 381 -375 -1.238 -1.316 4 -736 751 Komercialni krediti -73 -459 391 -536 -301 -105 25 -78 94 265 -63 94 -33 30 -48 -32 Posojila 1.869 -2.941 -984 -489 -571 -1.331 -73 -966 -412 -189 -5 -378 18 -464 -328 349 Vloge 190 -318 -1.934 -137 -858 700 -983 822 -1.079 358 -305 -909 -1.303 441 -361 434 Ostale obveznosti -7 -29 -28 6 -5 6 -28 -2 72 -54 -1 -46 2 -4 2 -1 Mednarodne denarne rezerve2 21 167 19 21 114 46 -13 20 62 -50 18 -11 86 31 -5 62 Statistična napaka -56 305 -158 54 329 -7 106 -122 18 -180 -141 145 234 209 -19 -115 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.241 1.783 1.809 544 442 461 407 473 403 455 442 509 152 162 171 141 Blaga za vmesno porabo 10.760 8.090 9.941 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.234 2.538 2.540 2.628 637 695 646 652 Blaga za široko porabo 6.808 6.144 6.488 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.533 1.666 1.621 1.668 491 555 478 524 Uvoz investicijskega blaga 3.441 2.288 2.272 878 583 551 521 633 449 610 569 644 161 249 190 187 Blaga za vmesno porabo 13.735 9.823 12.025 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.035 3.002 3.306 803 820 762 759 Blaga za široko porabo 5.870 5.004 5.341 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.262 1.313 1.317 1.449 389 453 437 416 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 10 11 12 10 11 12 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -20 -127 40 -44 -96 61 2 -54 -12 -68 -77 -16 -41 -130 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -20 -89 -27 -78 -133 7 -31 -96 -47 -141 -137 -183 -63 -111 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.228 1.327 1.648 1.468 1.565 1.660 1.604 1.305 1.728 1.657 1.699 1.491 1530 1596 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.247 1.416 1.675 1.546 1.698 1.654 1.634 1.401 1.775 1.798 1.836 1.673 1593 1707 96 59 125 111 114 85 70 81 68 85 100 106 93 58 89 114 116 72 75 86 58 357 436 447 389 367 322 373 298 285 342 353 352 366 431 421 408 370 336 401 330 304 261 376 322 278 253 237 303 216 218 258 253 245 273 373 332 293 254 264 326 244 246 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -54 -54 -44 -48 -44 -39 -51 -52 -55 -51 -54 -52 -63 -62 69 51 43 44 45 107 69 67 65 77 75 82 84 75 74 73 75 75 82 71 73 137 146 109 123 108 90 134 121 119 121 123 126 122 126 126 128 126 129 134 134 135 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 25 6 -25 9 42 143 -1 -16 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 116 88 67 100 123 231 84 128 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 91 82 91 92 81 88 85 144 -170 104 -66 92 95 -7 85 54 79 -44 132 15 111 124 -36 116 110 -173 79 -63 127 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 3 3 -63 -9 1 -215 106 -64 91 94 -32 153 61 81 -99 130 19 107 132 -32 89 107 -176 142 -54 125 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 30 -47 -21 2 25 36 52 47 -67 105 253 86 -59 -9 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -76 -38 -23 23 25 3 5 -33 -26 17 2 -64 14 -64 -65 3 -18 8 -126 36 36 29 16 25 2 11 49 42 -34 131 236 84 5 -24 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -446 195 607 -201 98 82 -27 -102 69 182 137 1136 -207 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -5 -4 -5 1 5 5 -2 -4 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.375 569 -257 -500 275 30 7 -44 238 -86 -600 -72 -1138 328 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 150 64 47 -10 -628 62 711 -197 62 -162 -613 1.254 -1017 400 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -3 -42 -183 -36 -87 -86 -9 198 -161 -101 -67 341 -207 42 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -55 30 -332 418 17 63 128 4 -115 -36 1 21 -50 36 838 -592 556 -968 292 -367 93 214 71 562 -399 -545 86 584 -471 324 -11 -542 865 -752 326 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 9 73 13 -13 -5 26 -9 -4 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 505 -304 -490 904 -32 -704 154 176 75 13 -1.326 -121 -72 -25 20 -110 116 88 80 -246 -87 69 112 55 128 83 -31 -184 152 140 62 -107 -37 53 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -39 -18 -355 -276 328 -241 -38 -20 53 -240 245 -384 -117 -99 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 109 -607 348 -46 180 -288 -801 3 -8 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 17 -28 10 17 -5 -7 -34 31 -18 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 19 -16 -13 10 17 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -34 48 4 -88 80 -172 -126 89 -104 -42 249 -63 104 4 149 147 110 150 167 154 151 116 120 167 142 155 158 159 125 159 165 169 175 125 138 698 722 552 751 782 730 581 657 724 853 802 855 882 877 712 951 920 926 782 885 896 567 517 392 572 540 578 502 445 473 615 514 544 609 555 458 608 559 591 518 509 541 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 213 217 180 179 148 243 187 224 233 147 168 814 861 711 886 913 937 799 794 878 1.009 948 1.067 1.019 1.038 875 1.090 1.152 1.127 1.027 1.027 1.102 408 434 381 441 447 433 413 357 389 516 416 448 449 439 405 473 484 524 441 421 448 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 Denarna gibanja in obrestne mere 2008 2009 2010 2008 2009 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 68 160 138 69 68 69 87 103 121 140 142 151 167 166 Centralna država (S. 1311) 2.162 3.497 3.419 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 212 376 526 181 212 223 229 233 243 254 251 257 262 281 Gospodinjstva (S.14, 15) 7.827 8.413 9.282 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 Nefinančne družbe (s.11) 21.149 21.704 21.648 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.815 2.680 2.496 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 Denarni sektor (S.121, 122) 3.666 5.302 5.812 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 32.113 34.731 35.991 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 V tuji valuti 2.370 1.895 1.843 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 Vrednostni papirji skupaj 3.346 5.345 5.349 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 23.129 27.965 26.765 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 Čez noč 6.605 7.200 8.155 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 Vezane vloge - kratkoročne 10.971 9.779 8.192 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 Vezane vloge - dolgoročne 4.157 9.688 10.336 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.396 1.298 82 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 Vloge v tuji valuti skupaj 490 433 463 551 490 504 502 491 489 495 492 480 462 462 Čez noč 215 238 285 247 215 242 230 233 231 251 249 239 240 244 Vezane vloge - kratkoročne 198 123 121 227 198 181 195 177 180 166 170 166 150 144 Vezane vloge - dolgoročne 41 45 55 42 41 42 43 42 42 41 39 39 38 43 Kratkoročne vloge na odpoklic 36 27 2 35 36 39 34 39 36 37 34 36 34 31 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,46 0,28 0,21 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 Vezane vloge do 1 leta 4,30 2,51 1,82 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,77 6,43 5,53 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,62 6,28 5,75 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 1,23 1,00 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,63 1,23 0,81 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 6-mesečni 4,72 1,44 1,08 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,58 0,37 0,19 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 6-mesečni 2,69 0,50 0,27 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 2011 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 139 138 132 101 99 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.120 3.130 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 497 526 538 536 541 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.928 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.022 21.815 21.862 21.848 21.790 21.648 21.794 21.777 21.774 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.525 2.524 2.502 2.488 2.496 2.497 2.496 2.453 2.401 2.371 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.812 5.674 5.742 6.504 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.929 35.493 35.381 35.616 35.430 35.931 35.991 35.989 36.004 36.709 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 5.444 5.349 5.269 5.271 5.475 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27929 27.077 27.358 26.819 26.696 27.486 26.765 27.628 27.235 28.129 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7976 7.934 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8377 8.574 8.621 8.096 8.100 8.256 8.192 8.814 8.483 8.724 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11401 10.413 10.529 10.532 10.587 11.003 10.336 10.496 10.550 10.583 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 83 108 82 73 23 23 457 454 433 426 439 436 450 495 705 465 491 462 456 471 463 452 453 449 242 261 238 240 241 250 270 299 513 283 307 277 286 291 285 282 287 284 141 122 123 117 120 110 103 104 129 122 121 125 113 118 121 115 116 113 42 43 45 48 52 54 54 57 61 58 60 57 55 59 55 53 49 51 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 2 3 2 2 1 1 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 -- 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,84 1,87 1,83 1,89 1,86 1,89 1,95 2,04 1,98 -- 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,63 5,40 5,84 4,90 5,72 6,00 5,43 5,71 5,45 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 -- 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 -- Javne finance 2008 2009 2010 2008 2009 2010 2009 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 3 1 4 1 5 1 6 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.339,2 14.408,0 14.794,0 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.477,0 3.649,9 4.356,8 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 Tekoči prihodki 14.792,3 13.639,5 13.771,5 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,4 3.366,8 3.462,4 3.784,8 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 Davčni prihodki 13.937,4 12.955,4 12.848,4 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 3.186,0 3.489,9 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 Davki na dohodek in dobiček 3.442,2 2.805,1 2.490,7 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 554,5 706,4 218,1 195,9 229,5 192,1 Prispevki za socialno varnost 5.095,0 5.161,3 5.234,5 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 1.293,5 1.362,9 428,1 433,1 423,8 423,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 258,0 28,5 28,1 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 6,5 8,1 2,3 2,4 2,3 2,4 Davki na premoženje 214,9 207,0 219,7 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 76,7 60,0 7,4 7,9 15,8 27,9 Domači davki na blago in storitve 4.805,3 4.660,2 4.780,7 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 1.231,6 1.325,9 346,2 424,3 316,7 436,5 Davki na medn. trgov. in transaksije 120,1 90,5 90,7 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 22,5 24,8 8,1 12,4 8,2 8,6 Drugi davki 1,8 2,9 4,0 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,7 1,8 0,2 0,2 0,2 0,3 Nedavčni prihodki 854,9 684,1 923,0 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,1 177,6 276,5 294,9 52,2 48,0 50,6 59,8 Kapitalski prihodki 117,3 106,5 175,7 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 26,1 121,9 5,3 3,9 15,5 10,4 Prejete donacije 10,4 11,1 12,6 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 2,5 5,0 1,9 0,8 0,2 0,8 Transferni prihodki 53,9 54,3 109,5 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 3,8 102,9 0,1 0,4 0,1 1,0 Prejeta sredstva iz EU 365,4 596,5 724,7 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,6 87,8 155,1 342,2 22,4 70,6 39,3 77,0 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 15.441,7 16.368,2 16.692,7 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,1 4.122,7 3.948,1 4.586,9 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 Tekoči odhodki 6.557,5 6.800,8 6.960,4 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.757,3 1.636,9 1.771,0 647,6 569,3 580,8 532,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.578,9 3.911,9 3.912,4 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,4 1.012,5 963,6 980,0 326,6 312,7 374,0 318,9 Izdatki za blago in storitve 2.527,5 2.510,3 2.512,4 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 556,8 624,9 587,7 743,1 196,0 212,7 202,2 203,1 Plačila obresti 335,2 336,1 488,2 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 76,4 29,2 122,3 41,7 1,9 4,8 Sredstva, izločena v rezerve 116,0 42,5 47,4 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 9,2 18,8 2,8 2,3 2,7 5,9 Tekoči transferi 6.742,2 7.339,4 7.628,5 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 1.810,9 1.973,6 594,5 571,1 761,3 603,8 Subvencije 476,5 597,9 581,9 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 103,7 194,7 45,3 31,3 54,7 40,9 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.619,2 6.024,5 6.277,7 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 1.514,7 1.562,9 492,5 487,2 643,7 483,9 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 598,3 678,1 728,8 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 183,3 206,3 52,7 51,0 56,3 71,2 Tekoči transferi v tujino 48,2 38,9 40,1 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 9,1 9,6 4,1 1,5 6,6 7,8 Investicijski odhodki 1.255,5 1.294,1 1.310,6 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,5 321,1 584,3 57,4 65,6 84,1 87,4 Investicijski transferi 458,6 494,6 396,4 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,5 90,1 82,0 176,9 16,8 17,1 27,8 68,0 Plačila sredstev v proračun EU 427,9 439,3 396,8 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 97,3 81,1 32,4 32,4 24,1 39,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -102,5 -1.960,2 -1.898,7 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 2011 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,6 1.286,2 1.180,1 1.188,3 1.461,5 1.707,1 1.205,6 1.118,3 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,8 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.110,0 1.232,7 1.119,7 1.132,5 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,1 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 1.055,6 1.073,1 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 213,4 218,8 219,0 268,6 215,1 208,1 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 432,0 434,9 436,4 491,6 437,7 424,6 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 2,0 2,6 2,4 3,1 2,3 2,1 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 24,6 13,7 31,2 15,1 7,4 8,3 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 376,1 393,8 492,0 440,2 424,5 299,4 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 7,3 9,2 7,1 8,5 7,8 7,7 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 0,3 0,1 1,2 0,5 0,0 -0,2 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,1 58,2 61,2 56,2 60,1 83,0 129,4 64,1 59,5 74,7 160,8 52,3 95,1 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 3,3 7,3 31,1 83,5 2,0 2,7 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,5 1,2 1,9 1,9 0,9 0,4 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,0 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 0,9 0,5 100,9 1,5 1,5 0,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,1 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 55,8 46,7 63,7 231,8 54,1 70,0 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,3 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.464,5 1.335,4 1.302,9 1.272,4 1.372,8 1.373,5 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,3 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 594,4 548,9 529,5 529,0 578,4 557,2 543,8 670,0 638,8 636,8 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,6 315,2 324,6 313,9 377,2 321,5 319,7 324,8 319,0 329,2 322,8 328,0 325,9 315,9 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,8 193,4 211,9 219,6 203,2 200,5 183,9 203,2 216,9 323,0 202,3 183,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 71,5 21,9 1,5 5,8 88,6 134,6 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 4,0 2,9 2,7 13,2 22,0 2,5 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,2 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 612,0 624,5 633,0 716,1 673,8 628,0 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 36,8 46,4 50,2 98,1 97,4 46,4 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 504,4 516,8 519,5 526,6 521,5 532,4 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 64,9 58,2 59,0 89,1 53,5 48,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 5,8 3,1 4,2 2,3 1,3 0,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,6 67,2 86,7 108,2 99,7 113,2 116,1 161,6 306,6 58,8 50,7 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 19,1 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 34,3 40,7 68,1 68,2 12,5 11,5 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 34,9 35,1 13,1 33,0 35,1 81,3 - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, UN - United Nations, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, WIIW - Wiener Institut fur Internationale Wirschaftsvergleiche Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo april 2011, št. 4, let. XVII