Štev. 47. Leto LXIV. M Ljubljani, 27. novembra 1924. PoStnina plačana v gotovini. Vse spise, v ocene podane knjige itd. j« poiilj.ti na oredniitvo — mroinino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, U&teijaka tiskarna, Frančiškanska nI. 6/L Vse polil j «tve j« pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruženla Juoosl. Učiteljstva - Poverjen ištvc Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna itn. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s Stanarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek po-sebej. Polt ček. ur. 11.197. Demon naše narodne misli44. Pod tem naslovom je izšel v »Narodni Prosveti« članek predsednika UJU tov. Milutina Stankoviča, ki ga je klerikalni »Slovenec«, glavno glasilo naših federalistov in prikritih republikancev ponatisnil v celoti in ga je strastno porabil proti vodstvu in članom Pov. UJU — Ljubljana. Tudi drugi članek tov. Milutina Stankoviča je »Slovenec« ponatisnil in uporabil proti Slovenskemu učitelj-stvu. Dasi je imei tov. Milutin Stankovič gotovo najboljše namene, vendar ne moremo odobravati sedanje njegove smeri. Idealist je. teoretik, ki ne pozna klerika-lizma in pogubonosne politike njemu podobnih strank, ki odločno sedaj teže v prečanskih krajih v republikansko smer. Vse druge razmere presoja s staiišča srbskih razmer. Njegova koncepcija, na katero nas hoče spraviti, je velika zmota! Prihajajo nam pisma naših najboljših pristašev, naših najzvestejših in naj-udanejših privržencev Udruženja, članov, ki se prav dobno zavedajo prave smeri našega Udruženja in katerih sodba je prav dobro označena v enem stavku, ki ga posnemamo in se glasi: »Ko sem čital članek »Demon naše narodne mi-§li«, sem imel občutek, kakor da sedim med dobrimi prijatelji, pa mi najboljši izmed najboljših nenadoma zasadi nož v srce. Čutil se je bolj strankarja. kakor tovariša in prijatelja.« Demon naše nacionalne misli je bil m je klerikalizem, kateremu se je v veliki zmoti izročilo prosveto naše države v roke in ki je ta svoj položaj najstrast-neje izrabil proti naši nacionalni misli. Velika sreča, da je vladal samo tri mesece, v avgustu, septembru in oktobru 1924, evo dokazov: V ustavni monarhiji so se v tej dobi Strastno preganjali in zatirali monarhisti, privrženci kraljevine so se zapostavljali celo s kraljevim ukazom; protežirali so se pa strastni, odkriti in s federalističnim plaščem prikriti republikanci. Moč in veljavo so imeli nasprotniki edinstvene države in nepomirijivi sovražniki kralja. Široke mase ljudstva so se zastrupljale z indiferentizmom dO nacionalizma in patriotizma, ker se je hotelo s tem gnati državo v centrifugalni vrtinec. Nad učiteljstvom. izvzemši Srbijo, se je vršiia strašna tiranija. Odstavljailo se ga je, premeščalo in upokojevalo. Med ljudstvom se je organiziralo divje preganjanje nacionalnega učiteljstva: Odpovedovali so jim stanovanja, poviševali stanarino, odstavijali so jih kot tajnike krajnih šolskih svetov, delali so ovadbe, celo k sodniji so jih tirali s krivimi pričami. Tisti, ki je ustavil to satansko početje bivšega prosvetnega režima, je kakor Kristus, ki je z bičem izgnal oskru-njevalce iz templja — prosvete. LISTEK. Čitanka za obče osnovne šole. (H. Schreiner.) (III. del.) Ilustrirana izdaja v treh delih; za višjo stopnjo eno do trirazrednih osnovnih šol. Druga predelana izdajat V Ljubljani 1924. Izdala in založila kr. zaloga šo.skih knjig in učil. Str. 419. Cena pol-trdi vezani knjigi Din 46. V zalogi šolskih knjig v Ljubljani je izšla slovenska čitanka, ki je sestavljena povečini iz dobesedno izstriženih beril-nih sestavkov petdelnih čitank Učiteljske tiskarne, in sicer vzetih iz Černe-;eve III. čitanke, ^apetove IV. čitanke in Fleretove V. čitanke. Običaj je ta, da se sme vzeti do ene tiskcvne pole tuje lastnine ob takih pri- ■ Šolstvo je pričelo propadati: septembra in oktobra ni bilo skoraj nobenega pouka; obisk se je slabil z odredbami ministra prosvete; šolske zamude se niso več obravnavale; zavladale so deso-latne razmere: na nekatere šole se je iz partizanskih ozirov nastavljalo več učiteljev nego je bilo razredov, po.no učiteljev je bilo na razpoloženju, druge šole so bile pa brez učiteljstva in brez pouka. Prosvetna politika se je razvila po celi državi v antinacionalni smeri. Pro-težirale so se z odredbami nemške, madžarske in italijanske šole v državi. Nemcem, Madžarom in Italijanom so se dajale nacionalne šo»ske koncesije, v prvi vrsti na škodo našega nacionalizma in posebno prosvete. V Vojvodini, Prek-murju in v mariborski oblasti ie pod temi razmerami rastel nemškim in madf žarskim renegatom greben in je bil nemogoč vsak nacionalni napredek ob meji, ki je bil nujno potreben že radi naših zatiranih rojakov onstran meje. Antinacionalna prosvetna politika je vzcvetela — pravi demon naše nacionalne misli se ie pokazal, ko je dobil klerikalizem prosveto v roke. Poglejte, kaj je napravil pri prosvetnem oddelenju v Splitu; kaj je napravil z Glavnim Prosvetnim Savetom v Beogradu ; kaj je napravil z načelnikom umetniškega oddelenja g. Odavičem; kaj je napravil na Hrvatskem, kjer je postavil v Glavni Prosvetni Savet največje nasprotnike nacionalne koncepcije v prosvetni in državni politiki? Tov. Milutin Stankovič ima velike zasluge za učiteijstvo in za našo organizacijo. Prelepa je njegova teorija v spisih, a praksa je pokazala, da je sedaj v veliki zmoti. Partija nam ne sme biti več kot učiteijstvo. več kot organizacija. Nikdar ne bomo pripravljeni za partijo žrtvovati večino učiteljstva strastnemu preganjanju in tudi organizacije ne. Tov. Stankovič je pa pristal na tako koncepcijo, ker ni poznal klerikalizma v praksi, ki je pravi demon naše nacionalne misli, zaradi česar se učiteijstvo bori proti njemu. Učiteijstvo ne bo zamenjalo jasne smeri nacionalnega in državnega edin-stva, za katero se je sedaj borilo, z megleno koncepcijo, ki nam je v preteklih mesecih pokazala jasno, da ne daje nobenih garancij bodočnosti države, najmanj pa nacionalni prosvetni politiki. Vajeno je bilo učiteijstvo zapostavljanj, vajeno trpljenja in dela. Protestirati pa moramo proti nasiljem, kakoršnih še prej nismo imeli v državi. Ščitil nas je zakon, v zadnjih treh mesecih se je pa zakon poljubno tolmačil. Zakonodajalec je spisal člen 71. čin. zakona za potrebe, ne pa za nasilja. In če je šla reakcija sedaj odločno predaleč, je to pripisati prvotnemu nasilju in na- likah v »nov« »izdelek«. Stvar avtorjev in založništva je, da čuvajo ta običaj, ker n® prvi pogied se lahko opazi, da ta debela čitanka ni nastala s čuvanjem tega literarnega običaja. Pa če bi bili vzeti samo sestavki, ki so jih obče imele že stare čitanke. V petdelnih čitankah Učiteljske tiskarne je zelo mnogo originalnih sestavkov, ki so bili sestavljeni nalašč v to svrho. Zaradi nastalih novih razmer so bili sestavljeni ti sestavki in tem je bilo dodanih zelo mnogo praktičnih gospodarskih beril. In te sestavke je neznani avtor s posebno slastjo prenesel v svojo novo čitanko. Že pri drugi čitanki smo opazili, da se založništvo poslužuje takih metoa. V tej so vzeti povečini vsi originalni sestavki iz Ganglove čitanke. Toda ti Sestavki so bili sestavljeni specialno za to čitanko. Toda ob tej priliki je imel avtor vsaj toliko poguma, da je javnost vedela, kdo je sestavil čitanko. Nasprotno pa se pri III. delu zalogine čitanke skriva av- siinežem. ki so zlorabili prvi ta člen: kdor krivice popravlja, je pravičen sodnik — odrešenik. Tudi v drugih državah se menjajo vlade, tedaj se menja nekaj osebnih sekretarjev in višjih uradnikov, ne gre se pa tako daleč, da se premešča ce.o učiteijstvo in nižje uradništvo — kakor je to pričel delati bivši prosvetni režim, ki je gonil najboljše nacionalno učiteijstvo iz kraja v kraj in nam je s tem predstavljal najizrazitejšega demona nacionalne misli. Tako početje tira državo v propast! Zato je učiteijstvo zahtevalo ločitev šote od politiške oblasti in zakon, ki ščiti uradništvo pred preganjanjem poiitiških Prosvetni oddelek za Slovenijo. Ljubljana, dne 7. okt. 1924. Štev. 17.357. Predmet: Razveljavljenje odloka viš. šol. sveta z dnp 16. dec. 1919, s katerim so dinevi učit. zborovanja pouka prosti. G. velikemu županu mariborske obiasti (v lastne roke) v Mariboru. Ker sem doznal. da se na zborovanju učiteljskih društev neopravičeno in grozilno hujska proti obstoječi vladi, prosim gospoda velikega župana, da odpošlje na ta zborovanja svojega zastopnika. Sef oddelka: Vadnjal s. r. Veliki župan mariborske oblasti Štev. 2756 '(preds.) Maribor, dne 15. okt. 1924. Vsem srezkim poglavarjem v vednost z naročilom, da odrede na zborovanja zgoraj omenjenih društev srezkega šolskega nadzornika, ki naj Vam o poteku zborovanja pismeno poroča. Veliki župan: Dr. Vodopivec s. r. Ker je finančni minister bivše vlade »zakona in reda« g. Spaho ukinil odlok, s katerim so se penzijski prejemki in akontacije ob upokojitvi redno izplačevali nepretrgoma naprej, je šel poverjenik UJU L. Jelene osebno intervenirat v zadevi k delegatu g. dr. Šavniku; Pov. UJU pa je tudi ¡na druga merodajna mesta poslalo sledečo vlogo: tor za hrbet pok. H. Schreinerja in se nam zelo drzno zdi, da si upa postaviti na čelo označbo »Sestavil: Henrik Schreiner«. Knjiga-je izšla leta 1924.. po" kojni Schreiner je umrl leta 1920.; čitanke. iz katerih je vzel avtor sestavke, so pa izšle po Schreinerjevi smrti. Vsekakor nosi založništvo tu odgovornost, če skriva pravega avtorja. Cena knjigi je 46 Din, kar ne kaže ravno pravega namena »državne« zaloge šolskih knjig, da bi preskrbovala šolski deci čim cenejše knjige. Značilno pa je tudi, da absolvira ves državni zgodovinsko patriotični del čitanka takorekoč s petimi listi, v katerih se spominja ujedinjenja z adreso narodnega viječa. kralja Petra z eno samo slikico in kralja Aleksandra samo kot prestolonaslednika v eni slikici iz obale v Albaniji. Dinastijo Karadžordževičev pozna samo. kako je zapuščala svojo domovino in je bila pregnana (str. 411 itd.) Drugi sestavki, ki naj bi vzbujali državni strank; prosveto naj upravljajo šolniki, po predpisih in zakonih, ne pa po politiki. Koncepcija, na katero se nas hoče spraviti sedaj in ki je vladala v prošlih treh mesecih, je odločno napačna, ker nas tira proč od gornjih principov. V njej se je izkazal klerikalizem kot pravi demon naše nacionalne misli in ko se mu je dalo prosveto v roke. je znal zatirati nacionalno misel po celi državi in razumel je vreči kocko razdora tudi sedaj potom Davidovičevega krila demokratske stranke med naše stanovske vrste. Toda ni se posrečil klerikalni politiki razdvojiti UJU pod prejšnjim režimom v Sloveniji in smo uverjeni. da se ne bo posrečilo nas razdvojiti zaradi politike sedaj — v državi. za Gospodu srezkemu šolskemu nadzorniku 1. I. v vednost in ravnanje. Proti povrnitvi. Srezki poglavar: I. I. Okrajni šol. svet.....dne X/ll. 1924. Štev. . . . Gospodu I. I., predsedniku Učit. društva za.....okraj v........ Ker se mora na odlok velikega župana mariborske oblasti z dne 15. okt. 1924, štev. 2756/preds. odrediti na vsako zborovanje učiteljskih društev srezki šolski nadzornik kot zastopnik vlade, se naroča, da javite semkaj vsako zborovanje učiteljskega društva najmanj teden dni poprej. Podpis. Vsi ti odloki so bili izdani v eri kle" rikalnega prosvetnega režima v Sloveniji. Razumljivo je, da bi na podlagi poročil skušali k.erikallci preganjati napredno učiteijstvo, če bi količkaj zinilo o škandaloznih prosvetnih razmerah, ki so zavladale. Iz tega je razvideti teror, ki so ga hoteli klerikalci izvajati, če bi še nadalje vladali. Proste dni za zborovanja so prepovedali in če bi prirejalo učiteijstvo zborovanja ob svojem prostem času. bi ga preganjali klerikalni šo.ski nadzorniki. Peklenski so bili načrti klerikajcev... Ob upokojitvi uradnikov se je dogajalo, da so upokojeni uradniki, ko so bili razrešeni službe, ostali po več mesecev brez vsakih prejemkov, proti določilu čl. 152. čin. zak., ki določa, da se morajo penzijski prejemki urediti z istim od.okom, kakor se izvrši upokojitev. Uradniki so morali čakati šele rešitve prošnje za akontacijo iz Beograda, ki je patriotičen čut, so pa najbrže obtičali med kolesjem republikanske tiskarne, v kateri se je knjiga tiskala. Dovolj značilno je, da vsebuje še vedno čitanka berilne sestavke. ki govore pri sedanjih razmerah »o cesarju z Dunaja, ki je podaril slovenskim kmetom zlato kolajno« (stran 145.). Vkljub lepim slikam se nam zdi. da je duh čitanke boli prikrojen avtonomi-stičnim težnjam pouka kakor državnim in se čudimo, da je knjiga izšla v državni zalogi šolskih knjig in ne v Jugoslovanski knjigarni, dasi je aprobirana prav v zadnjih zdihljajih dr. Koroščevega prosvetnega ministrovanja, od prosvetnega oddelka v Ljubljani. To je bil najbrže prvi rioizkus onih novih šolskih knjig, ki so jih obljubljali klerikalni profeti v klerikalni prosvetni eri, katere naj bi odobril od dr. Korošca postavljeni federalistični Državni Prosvetni Savet v Beogradu. Koraki pov. UJU za redno izplačevanje akontacij upokojencem, vdovam in sirotam. Dr. Koroščevi nadzorniki postavljeni špionažo pri učiteljskih društvih. došla1 v roku od 1—3 mesecev, penzij-ska odmera se je pa izvršila komaj v roku 6 do 12 mesecev. Da se izogne bedi uradništva ob upokojitvi, je prosvetno ministrstvo z odlokom 39.751 z dne 18. avgusta 1924 uredilo v sporazumu z Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani zadevo tako, da so uradniki proti naknadnemu obračunu dobivaj akontacijo na penzijske prejemke avtomatično takoj. To se je vršilo nemoteno sedaj dva meseca v največje zadovoljstvo prizadetih upokojencev. G. finančni minister dr. Spaho je pa tik pred krizo vlade ukinil citirani odlok prosvetnega ministrstva in ima delegacija ministrstva financ v Ljubljani nalog, da ne izplača s 1. decembrom t. 1. več akontacije prizadetim upokojencem. Ker so postavljeni upokojenci in njihove družine s tem v obupen položaj, da ostanejo brez vsakih denarnih sredstev po več mesecev, prosimo za posredovanje : L Da se nemudoma odredi vzpostavitev gori omenjenega odloka in posreduje pri finančnem ministrstvu, naj izda Delegacija ministrstva financ v Ljubljani dovoljenje, da 1 decembra t. 1. izplača akontacije prizadetim upokojencem; 2. da se definitivno uredi avtomatično izplačevanje ipenzijskih prejemkov ali vsai akontacije takoj ob upokojitvi.-• Delegacija financ objavlja o tej ukinitvi akontacij sledeče uradno poročilo: Po členu 95. zakona o glavni kontroli se mora vsaka odločba. s katero se prizna in odmeri penzija. predložiti glav-' ni kontroli, ki se sme pritožiti na državni svet, kolikor misli, da je bila država z odločbo materijalno oškodovana. V bi- stvu enako se glasi člen 156. novega uradniškega zakona v besedilu, kakor ga je dobil ta člen s členom 26. zakona o proračunskih dvaniajstinah za januar-marec 1924. Iz teh določb sklepa praksa naših centralnih organov, da je odločba o pra--vici in količini penzije šele tedaj »izvršena«. z drugimi besedami, da se z izplačevanjem penzije ne sme pričeti, dokler ni gotovo, da se glavna kontrola ni pritožila in da do tega trenotka sme umi-rovljenec dobivati k večjemu predujem (akontacijo) na penzijo. Da prizadetim ni bilo treba predolgo čakati, so si s pred-ujemi dosedaj koiikor mogoče pomagala tudi ob.astva v Sloveniji. Finančno ministrstvo pa je, sklicuje se na člen 131. zakona o državnem računovodstvu z odlokom br. 171.901 ex 1924 (kateri datum?) finančni delegaciji izrecno zabranilo izplačevanje vseh takih akontacij, ako jin ni odobril gospod finančni minister sam, in zapretEo finančnemu delegatu in vsem njegovim organom, ki bi se ne ravnali po tej odredbi, da uveljavi napram njim najstrožjo materijalno odgovornost. Z ozirom na to je finančni delegat odredil, da se bodo odslej na novo odmerjeni po" kojninski prejemki izplačevali samo, ako je izkazano, da soglaša glavna kontrola ali da je finančni minister dovolil predujem. Predlog za predujem stavi finančnemu ministrstvu, generalni direkciji državnega' računovodstva ono Oblastvo. ki je poklicano odmeriti penzijo. to je ali resortno ministrstvo ali pa njegov organ v pokrajini. * Kakor smo imformirani, bodo dobivali dosedanji upokojenci akontacije še naprej, novim upokojencem pa se odmeri akontacija šele na podlagi odločbe ministrstva, če se med tem zadeva ne uredi. Koraki Pov. UJU za znižano vožnjo vsemu učiteljstvu. Na podlagi sedanjega pravilnika za znižano železniško vožnjo, bi se večji del učiteljstva ne smel voziti v III. razredu za polovično ceno. Izgubilo bi s tem uradništvo* še sedanjo trikratno polovično vožnjo, zaradi tega je Pov. UJU napravilo na merodajne odločujoče faktorje sledečo vlogo: Podpisano poverjeništvo se obrača na naslov, naj bi deloval na to, da se člena 81. in 82. »Pravilnika o voznih olajšavah na železnicah« M. S. br. 21.156 1924 z dne 9. oktobra 1924 izpremenita tako, da bi uradništvo imelo v resnici ugodnost polovične vožnje na železnicah, ne pa kakor določa sedanja stiliza-cija omenjenih členov, na podlagi katere se uradniki ne smejo voziti v III. razredu. S tem je faktično vzeta uradništvu še dosedanja trikratna vozna olajšava. Ker ie omenjeni pravilnik uveljavljen s sklepom ministrskega sveta, je dana možnost omenjene izpremembe tudi potom sklepa ministrskega sveta. Omenjena člena naj bi se glasila: Člen 81. Uradniki glavnih skupin I. in II. kategorije in višji častniki imajo pravico do legitimacije I. in nižjih razredov. ostali uradniki in častniki pa II. in III. razreda. Zvaničnikom. služiteljem in podčastnikom pripada samo III. razred. Rodbinskim članom aktivnega ali upokojenega uslužbenca pripada vozna ugodnost do istega razreda, kakor rodbinskemu poglavarju. Upokojenemu uslužbencu pripada oni razred, ki mu je pripada! kot aktivnemu uslužbencu. Člen 82 Aktivni državni uslužbenci smejo uporabljati nižje razrede, ne smejo pa uporabljati z legitimacijo višjih razredov kakor je izdana legitimacija. Prosimo, da delujete na to, da se ta člena izpremenita, še preden stopi pravilnik za uradništvo v veljavo. Enako vlogo je napravilo poverjeništvo tudi za upokojence, da bi se jim dovolilo permanentne železniške legitimacije in naj se pravilnik v tem smislu izpremeni. Nasilja in anarhija pod bivšim prosvetnim režimom. —na Anarhija pod klerikalnim prosvetnim režimom. Kakšna anarhija je vladala na prosvetnem polju in kako je bivši prosvetni režim uničeval šolstvo, nam najbolje ilustrira to. da v začetku oktobra t. 1. ni bilo rednega pouka na enorazrednici pri Sv. Miklavžu — Laško, na dvorazrednici pri S v. Katarini in na deški ter dekliški osem-razrednici T r b o v 1 j e - V o d e. Po prvič izvršenem imenovanju učiteljstva ie izgubila učno moč še enorazrednica v T u r j u in te tri šole so še danes brez učnih moči zaradi klerikalnega uničevanja in preganjanja učiteljstva. —na Preganjanje članov UJU pod bivšim prosvetnim režimom. Po nastopu službe šolskega upravitelja A. B. iz Zidanega mosta je imela deška šola Tri-bovlje-Vode 13 učnih os^b, torej eno več kot razredov. Učna uprava je nato premestila kar tri mlajše moči, 2 moška in eno učiteljico v druge kraje. Slednji zlasti se je zgodila krivica. Morala je iz Trbovelj na Vodi ter s.e umakniti dvema novo došli-ma novinkama. Šla ie v Ljubljano, ter prosila, naj se jo pusti v Trbovljah, toda1 mali minister g. Velikonja ji je za učnih moči trboveljske občine šla v Dubrovnik na skupščino UJU. —na Kako sodi napredna javnost v Dalmaciji o bivšem prosvetnem režimu. »Država« piše v 59. številki od 12. novembra t. 1. na koncu člankai »intriganski rad bivšeg Ministra Prosvjete« (Pitanje paralelnog odelenja Muš. Učit. škole u Šibeniku) sledeče: Kako mi pred javnosti, pred Bogom i Ijudima optužujemo biv. Min. Prosvete zbog kroničkog zlo-djela što ga je kroz kratko vrijeme po- činilo napose na štetu naše nevo.jne uže otadžbine, to molimo čitaoce koji cijene korist prosvjete. da skrenu pažnju našim optužbama i da zlikovce koji su pro-uzrokovali poremečaj i metež u našoj prosvjeti dostojno ocijene i da ih se sa zgražanjem spominja kao Rimljani Ha-nibala i da zlosretnom bivšem Ministar-stvu jednodušno zapjevaju: S p o m e n u-lo se po. zlu glasu, povratilo nikad do vjeka! vsako učno mesto, ki je bilo oddati, izjavil »je že oddano«. Ko ga je opozorila, da je Zidan most oddati (po odhodu B.), ji je ogovoril: »je tudi oddano«; nadalje, da bo B. žena sigurno prosila v Trbovlje na Vodi. naj se ji zagotovi njeno mesto, je bilo tudi to že oddano: to se pravi, vsako boljše mesto je bilo rezervirano Slomškaricam. našim pa so bila le mesta v hribih in daleč od železnice na razpolago. Navedel'ji je celo vrsto šol v Prek-murju, na Pohorju, v kozjanskem in menda v kočevskem okraju. Na njeno izjavo, da bi ji bilo najljubše še mesto v Koprivnici (kozjanski okraj, je odšla z izgovorom, da si bo premislila. Dobila pa je kaj kmalu dekret. Zgodila se je iumparija. da1 je označeno v dekretu »na Vašo prošnjo«, ki ie nikdar vložila %i. Na Zidan most. kamor bi bila iprav rada' šla, je prišla Šifrer-Dietz Mara. ki je omožena z železniškim uradnikom Šifrer-jem na Zidanem mostu, velikim klerikalcem. vaditeljem »Orlov« v Radečah, bila je dve leti že brez službe. Članica UJU pa je moraia v hribe kozjanskega okraja, ker je narodno zavedna in napredna. zlasti pa zato. ker je bila gosp. Velikomji ovadena, da je edina od 58 Učiteljski pravnik. —§ Povišice draginjskih doklad. Za povišice draginjskih doklad ni treba posebej prošnje, kakor za povišico osnovne ali položajne plače, ker isto nakazuje prosvetni oddelek oziroma knjigovodstvo avtomatično. Šolsko vodstvo mora itak poročati o izpremembah, ki imajo vpliv na višino draginjskih doklad uradno in naj v slučaju, če je knjigovodstvo še vedno izplačalo napačne draginjske doklade, to uradno sporoči knjigovodstvu. ki bo zadevo uredilo. —§ Popolnoma jasno je, da plačajo dotičniki, ki imajo pravico vožnje za tretji tudi vozni listek III. razreda, če se vozijo v tem, čeprav se legitimacija glasi za II. razred. —§ Izplačilo povišic pred 1. majem 1924 se ne izvrši radi tega, ker je bila nova plača nakazana le od 1. maja t. 1. naprej. Dotičniki, ki so jim zapadle povišice pred tem dnem, jih morajo iztirjati takrat, ko prejmejo izplačilo razlike od 1. Oktobra 1923 do maja 1924. Izplačilo predujmov nima vpliva na to. —§ Kaderska leta vštevna v pokojnino. Kaderska leta, 'všteta na podlagi zakona! z dne 21. decembra 1875 drž. zak. št. 158, so tudi po novem zakonu o državnih uslužbencih vštevna v pokojnino in za pomaknitev na višjo stopnjo osnovne »plače. V nekem konkretnem slučaju je državni svet z razsodbo z dne 22. oktobra 1924, št. 13.360 razsodil takole: »Državni svet je v svojem četr-* tem odde.ku vzel v razpravo tožbo N. N. proti rešitvi ministrstva prosvete z dne 13. marca 1924, št. 2020. s katero je bil izveščen. da je preveden v prvo skupino služiteijev z osmo stopnjo osnovne plače, in je. ko je proučil tako tožbo, rešitev in ostala akta, kakor tudi ministrov odgovor na tožbo, poslan z dopisom z dne 23. maja 1924, št. 4786. ugotovil, da minister ni uvaževal tožiteljeve zahteve, da se mu morajo računati v smislu člena 241. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, tudi leta, prežita v vojski brez odbitja1 kadrskega roka. Ugovor, da tožitelj tega ni prijavil komisiji za razvrščanje, ne drži, ker se peta rubrika podatkov za razvrščevanje uradnikov in uslužbencev ministrstva prosvete glasi: »Priznana leta službe za penzijo brez vojaških na dan 1. septembra 1923.« — Z ozirom na to je treba ugotoviti-število teh let v smislu vojnih predpisov, ki veljajo za tožitelja in na katerega kaže člen 241. v prvem odstavku, in izdati drugo rešitev, imajoč v vidu člen 233. imenovanega zakona. Na podlagi navedenega in na temelju člena 233.. zakona o uradnikih, kakor tudi člena 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, izreka četrti oddelek državnega sveta tole razsodbo: »Rešitev ministra prosvete z dne 13. marca 1924, št. 2020 se razveljavlja v kolikor se nanaša na službena leta za določitev stopnje osnovne plače. Predsednik IV. oddelka državnega sveta Miloš Pauno-vič. sekretar Gj. Popovič.« PRAVILNIK o voznih olajšavah na železnicah v državni eksploataciji. Ker je lizdalo ministrstvo za promet z na-redbo M. S. br. 21.156/24 z dne 9. oktobra 1924. nov pravilnik o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji, se s tem ukinja dosedanji pravilnik (Ur. 1. z dne 12. decembra 1921.. št. 339/147) in se obenem objavlja nastopni i?pisek iz novega pravilnika o voznih olajšavah, kolikor se nanaša na častnike, državne uradnike, upokojence in njih rodbinske člane kakor tudi na društva. (Ur. list, št. 105. od 17. nov. 1924). U. Uradniki in ostali državni uslužbenci. Člen 69. Vsi državni aktivni uradniki in ostali državni uslužbenci uživajo na železnicah, ki jih eksploatira država, 50%en popust voznih cen redne tarife. Člen 70. Za državnega uslužbenca se smatra vobče ona oseba, ki je po zakonu o civnlnih uradnikih in ostalih državrtih uslužbencih iz leta 1923. ali po zakonu o ustroju vojske in mornarice 'iz leta 1923. postavljena za državnega uslužbenca. Člen 71. Državni aktivni uslužbenci kakor tudi častniki, uživajo znižano vozno ceno na železnicah v državni eksploataciji po členu 69. teh predpisov brez ozira na število potovanj v enem letu. Člen 72. Kontraktualni uslužbenci, s katerimi se sklene formalna pogodba po poslednjem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, uživajo olajšave po členu 69. teh predpisov; toda ministrstvo, ki1 sklene pogodbo z dotično osebo, ne sme te pravice s pogodbo izrečno priznati. Dnevničarji, ki so nastavljeni' po navedenem členu 130, ne uživajo vozriih olajšav na železnicah in legitimacije se jim ne izdajajo. Istotako ne uživajo voznih ugodnosti honorarni uslužbenci, ki so kot taki nameščeni pri poedinih državnih napravah. Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev. Člen 73. Rodbinski člani aktivnih državnih uslužbencev uživajo za 50% znižano vozno ceno na železnicah v državni eksploataciji trikrat na leto. Člen 74. Za rodbinske člane se smatrajo: zakonita žena in otroci, za katere prlstoji aktivnemu državnemu uslužbencu doklada po členu 42. zakona o civilnih uradnikih !in ostalih državnih uslužbencih. Upokojeni državni uslužbenci. Člen 75. Državni uslužbenci, ki so upokojeni, uživajo za 50% znižano vozno ceno trikrat na leto. toda samo, dokler prejemajo pokojnino in draginjsko doklado. Rodbinski članii upokojenih državnih uslužbencev. Člen 76. Rodbinski člani upokojenih državnih uslužbencev užJvajo znižano vozno ceno na železnicah v državni eksploataciji trikrat na leto. Za rodbinske člane upokojenega državnega uslužbenca se smatrajo zakonita žena in otroci, za katere pristoji upokojencu doklada po členu 42. v zvezi s členom 143. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 77. Rodbinski člani upokojenega državnega uslužbenca ne uživajo voznih olajšav v času. dokler upokojeni uslužbenec ne prejema draginjskih doklad. Vdove in sirote aktivnih in upokojenih državnih uradnikov. Člen 78. Vdove državnih aktivnih uslužbencev uživajo 50% znižano vozno ceno trikrat na leto za čas, dokler prejemajo pokojnino po svojem možu in draginjske doklade. Kolikor pristoji vdovi doklada za otroke po členu 42. v zvezi s členom 149. zakona o civilnih uslužbencih, imajo tudi ti otroci pravico do znižane vozne cene trikrat na leto. Člen 79. Otroci-sirote umrlih aktivnih in upokojenih uslužbencev uživajo to olajšavo trikrat na leto dokler prejemajo pokojnino po očetu in draginjske doklade. Člen 80. Državni uslužbenci, ki so bili upokojeni pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923. ali zakona o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923.. uživajo istotako vozne olajšave, kakor je to določeno v prednjh členih, toda zase in za rodhinske člane samo. če prejemajo dravinjske osebne in rodbinske doklade po zakonu o draginjskih dokladah državnih upokojencev. Pravica do voznega razreda. Člen 81. Uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije in višjim častnikom pripada I. razred, ostalim uradnikom in častnikom II. razred. Zvaničnikom, služiteljem in podčastnikom pripada III. razred. Rodbinskim članom bodisi aktivnega, bodisi upokojenega uslužbenca pripada oni razred, ki pripada rodbinskemu poglavarju. Upokojenemu državnemu uslužbencu pripada oni razred, ki mu je pripadal kot aktivnemu uslužbencu člen 82. Aktivni državni uslužbenec, ki mu pripada I. vozni razred, sme uporabljati samo še II. vozni razred: oni uslužbenec, ki mu pripada II. razred, pa sme uporabljati tudi III. razred. Uradniške legitimacije. Člen 83. Da se morejo zgoraj navedeni aktivni upokojeni uslužbenci in njih rodbinski člani koristiti z znižanimi voznimi cenami na železnicah, morajo imeti osebne legitimacje. da so državni uslužbenci, državni upokojenci, ali da so rodbinski člani državnega aktivnega ali upokojenega uslužbenca. Člen 84. Te legitimacije izdajajo oblastne železniške direkcije, in Siicer: direkcija v Beogradu za državne uslužbence z ozemlja Srbije v mejah iz leta 1914., direkcija v Zagrebu za uslužbence z ozemlja Hrvatske in Slavonije, direkcija v Sarajevu za uslužbence z ozemlja Bosne in Hercegovine. Dalmacije in Črne gore v mejah iz leta 1914.. direkcija v Ljubljani za uslužbence z ozemlja Slovenije in Medjumurja, direkcija v Subotici z ozemlja Banata. Bačke dn Baranje. Člen 85. Te legitimacije se izdajajo z veljavnostjo za pet let. Člen 86. Vsako državno oblastvo se obrne na pristojno direkcijo s posebnim službenim aktom ki se mu mora priložiti overovljen seznamek oseb, za katere se prosijo legitimacije. Seznamek mora biti overovljen s starejšinovim podpisom in s pečatom oblastva. V seznamek je treba točno navesti: priimek in ime dotične osebe, zvanje (z označbo kategorije in skupine). Seznamki morajo biti sestavljeni ločeno za aktivne uslužbence, ločeno za rodbinske člane in ločeno za upokojene uslužbence. V seznamku za rodbinske člane se mora označiti, kaj je uslužbencev rodbinski član in alt pristoji uslužbencu doklada po zakonu o uradnikih: istotako se mora označiti starost vsakega rodbinskega člana. Seznamke za upokojence vroči direkciji ono oblastvo, pri katerem prejema upokojeni uslužbenec pokojnino,. V tem seznamku se mora označiti poleg onega, kar je zgoraj navedeno, ali prejema draginjske doklade zase. nadalje, ali prejema pokojnino po novem ali po starem zakonu in aH mu po tem pristoji doklada po členu 42. v zvez,; s členom 143. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, ali pa prejema za rodbinske člane draginjske doklade po zakonu o draginjskih do-kladah iz leta 1922. Seznamkom morajo biti priložene še nerabljene fotografije oseb, za katere se prosijo legitimacije. Fotografije ne smejo biti na kartonu in morajo imeti velikost 6 X 10 cm. Na zadnji strani fotografije morata biti napisana lime in priimek oseb, ki ji pripada fotografija. Istočasno mora oblastvo, ki prosi za legitimacije svojim uslužbencem in njih rodbinskim članom, predhodno pobrati od vsake osebe po 10 Din za stroške ob izdaji legitimacije ter od-poslati te zneske pristojna direkciji s poštno položnico. Direkcija sme izdati legitimacije samo. če prosi za izdajo legitimacij dotično obastvo, ki mu uslužbenec pripada ali pri katerem prejema pokojnino. Neposrednje izdajanje legitimacij je prepovedano in železniški uslužbenec, ki bi na ta način izdal legitimacijo, se kaznuje po predpisih zakona o državnem prometnem osebju. Člen 87. Legitimacija mora obsezati: 1. redno številko; 2. dobo veljavnosti; 3. lastnikovo ime in njega priimek; 4. njega čin ali zvanje; 5. urad, pri katerem službuje; 6. vozni razred; 7. datum in kraj izdaje; 8. faksimile diL rektorja oblastne direkcije; 9. svojeročni podpis lastnikov; 10. razpredelek za podaljšavo z nastopnim besedilom: »Podpisani starejšina potrjuje z uradnim pečatom in s svojim podpisom, da je imetnik te legitimacije uradnik in da ima pravico do legitimacije v letu...«; 11. razpredelek, v katerem se vpisujejo eventualne izpremembe glede veljavnosti za vozni* razred. člen 88. Legitimacije za aktivne uslužbence so vezane in platnice so ovite v platno modre barve. Na drugi notranji strani platnice se nalepi fotografija, na kateri mora hiti predhodno pritis-njen suhi žig oblastne železniške direkcije. Poleg tega se mora pritisniti na fotografijo tudi vlažni žig železniške direkcije na dva nasprotna ogla tako, da je pečat na fotografiji^in na platnici. Prva notranja stran je določena za žigosanje in za izpis vsebine legitimacije, o čemer govori prednji člen od točke 1. do vštete točke 9. Legitimaciji se doda list, ki služi za podaljševanje legitimacije. Ta list ima na prvi strani tri raz-predelke. na drugi dva, o katerih govori prednji člen .in ki se nanašajo na točki 10. in 11. Ta list si pritrdi tako. da se dodasta legitimaciji dejanski dva lista, od katerih je eden pritrjen na prvo notranio stran platnice, da se izpiše potrebno besedno, kakor je zgoraj navedeno. Člen 89. Legitimacije za rodbinske člane aktivnih uslužbencev in za upokojence so isto-tako vezane, a platnice so ovite v platno sive barve. Legitimacije rodbinskih članov in upokojencev imajo isto vsebino kakor legitimacije aktivnih uslužbencev. Na legitimacijah rodbinskih članov se mora točno navesti ime in zvanje očetovo ali moževo. Pri upokojencih je potrebno označiti njegov poklic, dokler je bil aktiven. Legitimacije rodbinskih članov in upokojencev imajo vložek šestih listov, od katerih je prvi prilepljen na prvi notranji strani platnice, da s« izpiše in ožigosa potrebno besedilo. Ostalih pet listov služi za to, da se podaljšuje veljavnost legitimacije za poedina koledarska leta in da se kontrolira število voženj v enem letu. Na vrhu prednje strani vsakega lista se pusti en razpredelek. ki služi za to. da se označi' leto, za katero legitimacija velja, in za koga velja, nadalje za eventualne izpremembe glede upravičenosti do voznega razreda. Ostali prazni prostor služi za žigosanje in uničitev pri vsaki vožnji. Zato je ostanek lista razdeljen na trikrat po dva razpredelka (za odhod in za povratek). Druga stran lista je prazna. Ob izdaji vozovnice na podstavi take legitimacije ožigosa postaja z mokrim dnevnim žigom ustrezni razpredelek, ki ga uniči sprevodnik ob pregledovanju vozovnic s tem. da ga preščipne. Ce postajna blagajna ne more izdati direktne vozovnice do končne postaje potovanja, izda blagajnik vozovnico do one postaje, do katere jo more 'izdati, v razpredelku pod žigom pa označi končno postajo, do katere želi potnik potovati. V tem primeru uniči sprevodnik ustrezni razpredelek v legitimaciji, kadar mu potnik pokaže vozovnico, ki se glas; do končne postaje. Člen 90. Legitimacije podaljšuje za koledarsko leto samo ono oblastvo, pri katerem je uslužbenec v službi dne 1. januarja ali od katerega prejema pokojnino. V letu, ko izda direkcija legitimacijo, velja za aktivne uslužbence datum izdaje za dotično leto, tako da morajo obla-stva dejanski štirikrat podaljšati veljavnost legitimacij. V legitimacijah za upokojence in rodbinske člane upokojenih in aktivnih uslužbencev označi in izvrši oblastna direkcija overovitev v ustreznem razpredelku tudi za leto. v katerem je legitimacija izdana. Generalna direkcija določi na podstavi členov 85. do 90. teh predpisov natančnejšo obKko legitimacij za uslužbence, upokojence in rodbinske člane. Člen 91. Na podstavi legitimacij se lahko kupujejo polovične vozovnice za mešane, potniške in brze vlake, ne pa tudi za luksuzne in eks-presne vlake. (Dalje prihodnjič) Splošne vesti. — Ukinjenje dopusta predsedniku UJU tov. Milutinu Stankoviču, uredniku »Narodne Prosvete«. Prosvetni minister g. S. Pribičevič je radi zadnjih dogodkov ukinil dopust predsedniku UJU in uredniku »Narodne Prosvete« tov. Milutinu Stankoviču. Ta čin moramo odločno obsojati, ker tov. Stankovič ni imel svojega dopusta osebno, temveč je prejel ta dopust iz nujne potrebe kot urednik »Narodne Prosvete« in pozneje še iz .važnejšega vzroka, kot predsednik Udru-ženja Jugoslov. Učit., ki šteje nad 12.000 Članov. Nedvomno je, da je »Narodna Prosveta« mnogo že pripomogla k po-vzdigi prosvete v državi potom vpliva, ki ga ima na učiteljstvo in je zato vredna in potrebna vse podpore s strani države, četudi se smatra kot privatna institucija. Enako tudi UJU deluje za po-vzdigo prosvete v državi in je prava malenkost podpora, ki jo daje v obliki tega dopusta država UJU za vse žrtve, ki jih sicer učiteljstvo na podlagi iniciative UJU doprinaša za državo. Zato pričakujemo. da bo g. minister to svojo odredbo preklical in zopet dovolil dopust, ki ga je imel naš predsednik in urednik »Narodne Prosvete« kot tak. — Oba članka tov. Milutina Stankovima, predsednika UJU ponatiskujejo slovenski klerikalni listi »Slovenec« in mariborska »Straža«, ta najbolj zagrizeni nasprotnik učiteljstva. Pri tem pa članke še po svoje potvarjajo, tako n. pr. na-pravljajo iz »Demona nacionalne mis.i« »Demon države« itd. Klerikalno ponati-skovanje teh člankov je zelo tipično in izgleda, kakor da bi jim tov. Milutin Stankovič prav piha. na srce. Zapomnijo naj pa si gospoda republikanci, da je veselje prezgodno, ker jim tudi oni del Srbov pokaže še hrbet, ko jih spozna. Iz te moke ne bo kruha, kakršnega si želi naša klerikalna gospoda, ki bi rada zmlela s.ovensko napredno učiteljstvo. — Pod načelnikom za osnovno na-stavo g. St. Markovičem se sedarj z vso vnemo deluje na ureditvi šolske uprave za osnovni pouk. V ministrstvu prosvete se vrše vsak ponedeljek konference vseh referentov za osnovni pouk, katerih cilj je enotnost pri uradovanju in splošno saniranje administracije tega oddelka. — Izvršila se bo tudi koncentracija arhiva za vse oddelke Drosvetne-ga ministrstva. — Finančni odsek ministrstva prosvete. ki se je sedaj delil v tri oddelke, se združi v enega in je že v budžetu predviden tudi skupen znesek. — Podvzamejo se tudi koraki za ureditev statističnega oddelka, da se pospeši posle, ter da se stopnja plače odredi avtomatično in se bodo tudi ostale vloge sproti reševale. — Šefu personalnega odseka v ministrstvu prosvete g. Milanu Rabreno-viču je podeljen referat pregledovanja poročil okrajnih šolskih nadzornikov in prosvetnih inšpektorjev, da na podlagi teh poročil sestavlja predloge za napredovanje osnovnega pouka. Istočasno mu je poverjeno tudi uredništvo lista »Osnovna nastava«, ki bo službeni1 organ za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete. — S tem bi mi dobili nekak centralni šolski uradni list. kar moramo toplo pozdravljati, če se bo izpeljalo v tej smeri. — Klerikalni člani Glavnega Prosvetnega Sveta v Beogradu iz Slovenije. Glasom »Uradnega lista« je minister dr. Korošec imenoval z objavo ministrstva prosvete z dne 14. oktobra 1924 za izredne člane glavnega prosvetnega sveta v Beogradu g. Ivana Dolenca, prof. na III. državni gimnaziji v Ljubljani; g. dr. Kare! Osvvalda. prof. na univerzi v Ljubljani in g. Fran Finka, okrajnega šolskega nadzornika v Mariboru. — Obnovitev Jugoslov. prosvetnega oddelka v Parizu. Prosvetni minister je razveljavil sklep bivšega prosvetnega ministra dr. Korošca, s katerim je bil ukinjen prosvetni oddelek naše vlade v Parizu. Ta oddelek je zopet obnovljen, ker je neobhodno potreben /a vzdrževanje kulturnih zvez s prijateljskim francoskim narodom. — Povišanje dijaških štipendij. Prosvetni minister je povišal štipendije za medicince. študirajoče v inozemstvu, od 750 na 1000 francoskih frankov, dijakom, študirajočim v naši kraljevini, so povišane štipendije od 400 na 600 Din mesečno. — Uprizarjajte igrico »Miklavž prihaja«, ki ie izšla v Učiteljski tiskarni m stane 6 Din, glasbeni del posebe 4 Din. — Tiskarski škrat je zagrešil v zadnji števi ki. glasi se namreč: G. Anton Stalcer v Črnomlju je daroval 100 Din. — Člani okrajnega učiteljskega društva litijskega, ki še niso plačali članarine za leto 1924., se ob 12. uri pozivlje-jo. da sigurno začetkom decembra storijo svojo organizacijsko dolžnost. Članarina znaša Din 105 in Din 2 izkaznica — skupaj Din 107. Kdor ni na jasnem, koliko še dolguje, naj z dopisnico vpraša, imejmo nekoliko več stanovsko - organizacijske zavesti. Ne zahtevajmo samo od organizacije, temveč storimo napram njej tudi svojo dolžnost, in sicer pravočasno — brez opetovanega opomina. — »Božična pravljica«. Igra za otroke. v treh slikah, z napevom. Dobi se v zbirki »Šolski oder« I. zvezek. Napev je že pošel in je sedaj izšel v drugem natisu Prav primerna bo igrica za prirejanje božičnic. za šolske odre. sokol-ska društva in sploh za mladinske prireditve. Naroča se v Učiteljski knjigar- ni v Ljubljani in stane 6 Din. napev posebe 4 Din. — V razpravo »Naglašanje slovenskega zvalnika« se je vrinilo nekaj tiskarskih pogreškov. Biti bi moralo: bistvo namesto bistvo; prihod namesto prihod; strmogorjan namesto strmogor-jan. Nadalje v 15. odst.: dolgo potisnjena .. namesto dolgo potisnjeni----(dvakrat) in v 16. odst.: dolgo potegnjeno... namesto dolgo potegnjeni... — Ali uporabljajo učenci vaše šole pri domoznanstvenem in zemljepisnem pouku ročna zein.jevida »Pohorje - Ko-zjak« in »Slovenske gorice - Ptujsko polje«? Naročite ju čimpreje, če hočete doseči povoljne uspehe! Naročila sprejema založništvo »Učiteljski dom« v Mariboru. ki daje šolam 4% popusta. — Glasbeni del k »Čudežnim go-s.1m«. Ker se oglašajo vedno novi prosilci. prosimo one, ki imajo izposojene partiture. da čimprej pošljejo prepise in original Pov. UJU, ker sicer ne moremo ustreči novim prosilcem. Založništvo zahteva kot odškodnino le prepis, pravico tantijem si je pridržal skladatelj tov. Ciril Pregelj, učitelj, Celje, lpavčeva 12. — Napev h Korbanovemu »Povodnemu možu«, ki je že pošel, je pravkar izšel v drugem natisu in stane 4 Din. Naroča se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. — Poverjenice društva učiteljic v Ljubljani se prosijo, da poberejo pri članicah članarino za tekoče leto a 10 Din in jo vpošljejo po položnicah društvu. — Ljubljansko učiteljsko društvo priredi na narodni praznik dne 1. decembra t. 1. družabni večer ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Majarončku« na1-sproti deželne bolnice. Vse člane(ice) in po njih vpeljane goste vljudno vabi odbor. — Nabiralcem »Zvončkovih« naročnikov! V zmislu sklepa delegacije na letošnji pokrajinski skupščini v Krškem moramo urediti izdajanje mladinskega lista »Zvončka« tako, da1 izide prva številka lista vedno v septembru, zadnja pa koncem junija. S tem načinom izdajanja nam bo mogoče pričeti v septembru 1925. V času od novega leta pa do konca junija bodočega leta pa moramo pospešiti izdajo letnika 1925. Zato smo sklenili prire^ti izhajanje »Zvončka« v tej dobi tako: Letnik 1925. bo izšel v dobi med decembrom in julijem, in sicer v 6 zvezkih, ki bodo obsegali vsak po 2 številki. Prvi zvezek izide že tikoma pred božičnimi prazniki, zadnji pa pred sklepom šolskega leta. (Celoletna naročnina bo znašala 30 Din, posamezen zvezek, obsegajoč 2 številki, a 5 Din.) Obračamo se po tej poti%opet do naših zvestih tovarišic in tovarišev, ki so nam v tekočem letu vztrajno stali ob strani in pomagali dvigniti naš mladinski list »Zvonček« tako, da zavzema danes častno mesto v mladinski literaturi. »Zvonček« ima za leto 1925. že pripravljeno popolnoma novo zunanjo opremo, ki je preprosta in lična in bo zanesljivo prijala otroški duši. Tudi vsebinsko bo bodoči letnik nadkriljeval vse dosedanje. Iskreno prosimo vse to-varišice in tovariše, da tudi v bodoče porabijo med šolsko mladino ves svoj vpliv v procvit našega mladinskega lista. Če stori vsak svojo dolžnost, potem lahko mirno pričakujemo, da se bo število naročnikov zopet dvignilo. Ne zamudimo nobene prilike, ko lahko opozarjamo šolske otroke n« ta najboljši mladinski list, ki nudi naši mladini res zdrave dušne paše. Da nam bo mogoče vsaj približno (določiti nak'adq) prvega zvezka, vljudno prosimo, da nam javite število naročnikov prav zanesljivo do 10. decembra 1924. Vse na^-še članstvo na delo za naš mladinski list! — Uprava listov UJU poverjeništvo Ljubljana — Zahvala. Gospod Bartol Ivan. trgovec in posestnik v Retjah, je daroval v spomin svojega dne 4. novembra t. 1. umrlega očeta, bivšega predsednika krajngga šolskega sveta, znesek 1000 Din za šolske potrebščine revnim učencem tukajšnje šole. Za ta velikodušni dar se mu podpisani v imenu revnih učencev najlepše zahvaljuje. — Šojlsko upravitelj-stvo v Loškem potoku. — Ferdo W i -g e 1 e . šolski upravitelj. — Knjige Slovenske Šolske Matice za leto 1924. so dotiskane, toda od 46 lanskih poverjenikov se jih je doslej odzvalo samo 23, t. j. komaj polovica. dasi je podpisani stavi dan 20. oktobra kot zadnji rok za prijavo. Doslej so vposlali sezname in deloma tudi članarino poverjeniki sledečih okrajev: Brežice, Celje. Idrija, Kamnik, Kočevje, Konjice, Kozje. Kranj, Krško, Laško. Ljutomer,* Maribor — učiteljišče. Mežiška dolina, Mokronog, Ptuj desni in levi breg, Radovljica, Rogatec, Sevnica, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Šmarje in Šoštanj. Ponovno prosim tovariše - poverjenike vseh tu nenavedenih oikrajev, naj store čimpreje svojo dolžnost, da bo mogoče še pred božičnimi prazniki dostaviti članom knjige za tekoče leto. Potrudijo naj se, da bo sleherni član našega stanu tudi član Slovenske Šolske Matice. Stanovska čast in zavednost zahtevata to od vsakega posameznega učitelja oziroma učiteljice. Za vzgled jim bodi tov. ravnatelj Gnus. poverjenik za laški okraj, ki je članstvo svojega okraja dvignil letos od 59 na 88, medtem ko je pri večini drugih okrajev število nepričakovano nizko padlo! Kje tiči vzrok temu. ne vem, vsekakor v učiteljstvu samem. Letni izdatek Din 30 je pač tako malenkosten, da ga vsakdo prav lahko brez posebnih težav utrpi. Izgovora ni tu nobenega in ga tudi ne sme biti. Kar ie mogoče v laškem okraju, isto ali pa še več je mogoče v drugih okrajih! — Z ozirom na povedano, da manjka podpisanemu blagajniku še polovica članskih seznamov, je podpisani proti svoji volji naravnost primoran podaljšati prijavni rok do 18. d e c e m b r a. pri tem pa pričakuje zanesljivo, da mu p. n. poverjeniki pravočasno dopošljejo vse potrebne sezname s članarino vred. Članski seznami so letos potrebni, ker izide za 4. 1924. tiskan članski imenik, ki bodi nekaka kontrola naše stanovske zavednosti. Zato pa veljaj vsem še enkrat: Pristopajte polnoštevilno k Slovenski Šolski Matici! — Pavel P1 e s n i č a r , blagajnik Slov. Šolske Matice v Ljubljani, Komenskega ulica 8. Savršeno sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Pre godinu dana otvorio je biološko - bakteriološku laboratoriju dr. Rahlejev pnonalazač leka protiv reumatizma Radio-Bailsamica, koji je lek najbolje sredstvo do danas protiv svih vrsta reumatizma. Lek dr. Rahlejeva priznat je ne samo u našoi državi več i u inostranstvu kao najbrze i najradikalnije sredstvo protiv reumatizma, o čemu svedoče priznanja lekara i zahvalna pisma hiljadama izlečenih bolesnika. Ra-dio-Balsamica osniva se na sasvim novim principima. te je apsdutno neškodljiv srcu i ne ostavlja nikakvih tragova ni na koži ni u organizmu. Bolesnici, koji su se godinama lečili po raznim kupati-lima izlečeni su sa dve do tri flašice toga čudotvornog leka. Lek se izradjuje i dobiva u Laboratoriji Radio-Bailsamica, Beograd. Kosovska ulica 43. Imenovanja in napredovanja. —i Imenovanje predsednika glavnega prosvetnega sveta. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za predsednika glavnega prosvetnega sveta Sava Uroše-v i č. član akademije znanosti in univ. profesor. Demisija bivšega predsednika Pavla P o p o v i č a je bila sprejeta. —i Novi člani glavnega prosvetnega sveta v Beogradu. Ker je bil razveljavljen ukaz bivše vlade o sestavi glavnega prosvetnega sveta, je kralj podpisal nov ukaz, s katerim se imenujejo za člane glavnega prosvetnega sveta:- dr. Čeda M i t r o v i č , dr. Gjorgje J o v a n o v i č, dr. Vlada Č o r o v i č . Jeremija J o v a -novic, Lazar T r p k o v i č . Lazar K n e ž e v i č , Ljuba P r o t i č , Jovan D im i t r i j e v i č. Steva M a r k o v i č in Pavle Štefan o vi č. Razpisi služb. —si v Ljubljani je razpisano na I. mestni dekliški meščanski šoli, mesto ravnateljice. Prošnje je vložiti do 15. de" cernbra 1924. (»Ur. list« st. 106, 1924).. Naš stanovski naraščaj. —nar Gibanje učiteljskega naraščaja v Mariboru Za šolsko leto 1924./25. se je sestavil pri učiteljskem društvu za mesto Maribor in bližnjo okolico sledeči odbor za učiteljski naraščaj: Anton Skala, predsednik; Mirko Kožuh, blagajnik; Mirko Ravtar, tajnik; Anton Hren, Marica Humek in Elza Lešnik pa sosvetovalci. V odboru sta tudi zastopnika učiteljskega naraščaja Stanko An-dolšek in Vera Vodenik. — Odbor je imel že dve seji, na katerih se je sklepalo o poslovniku za šolsko leto 1924./25. Sklenilo se je. da se bodo prirejali se- čitanju cirilice, ker je pisana v crilici'. Priporočamo jo posebno našim učiteljem srbohrvatskega jezika, da jo priporoče naši mladini in jo uporabljajo kot snov za fiitanje tudi v šoli. —k Vladimir Levstik. Deček brez imena in druge zgodbe za mlade čitatelje. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjiga Din 30, broširani Din 25, poštnina Din 1.50. Avtor »Gadjega gnezda«, »Tine Gramon-tove« in »Višnjeve repatice« je s to knjigo pokazal svojo presenetljivo mnogostranost.« »Deček brez imena« je mladinska knjiga v najboljšem pomenu besede. Naslovna povest pripoveduje o žalostnih in velikih doživljajih malega sirotka-be-gunca: »Jaka-junak« je resnična povest o življenju in tragičnem koncu vdomačene kavke; zgodba o »Kastorju«. zvestem psu bo slastno čtivo za vsakega prijatelja živali. Pod zaglavjem »Živali med seboj« so zbrani vzorni Levstikovi prevodi narodnih basni; »Trdoboj in Nisa« je slika iz davne preteklosti, ko so Sloveni naseljevali jadransko obal; in pravljica o »Godčevem Janku, lesenemu konju in zakleti kraljici«, ki jo bo uživala mladina kot tako. je odraslemu čitatelju globoka alegorija, prepojena s perečo satiro. Poleg dovršene jezikovne oblike odlikuje najnovejšo Levstikovo knjigo krepko .in vendar ne vsiljivo poudarjanje vzgojnega in nacijonalnega momenta. Priporočamo jo kar najtopleje vsem šolskim knjižnicam in vsem roditeljem, ki iščejo za svoje male božičnega darila trajne umetniške vrednosti! Iz naše stanovske organizacije. Vabila: —§ Dnevi zborovanja učiteljskih društev so za udeležence pouka prosti. Prosvetni oddelek za Slovenijo. Štev. 21.353. V Ljubljani, dne 24. novembra 1924. Vsem okrajnim (mestnim) šolskim svetom! Tuuradni odlok z dne 7. oktobra 1924, št. 17.357, razve.javljam ter obenem vzpostavljam odlok višjega šolskega sveta z dne 16. decembra 1919, št. 16.158, ki se z njim dovoljujejo pouka prosti dnevi ob zborovanjih okrajnih učiteljskih društev za tiste učne osebe, ki se v resnici udeležujejo zborovani. — Za šefa: Gangl s. r. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje na praznik dne 8. decembra t. 1. ob 9. uri v mestni osnovni šoli v Celju po sledečem vzpo-redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi ter društvene in stanovske zadeve. 3. Slučajnosti. 4. Vprašalna skrinjica'. 5. »Jezikovni iz-prehodi po okolici ce.jski«. podava ravnatelj dekliške meščanske šole Josip Brinar. 6. »O metodičnih drobtinah iz raznih predmetov« referira tovariš Josip Kotnik — Petrovče. Pokažimo s polno-številno udeležbo, da nam je za važne šo.ske in stanovske zadeve, ne pa za šole prosti dan! — Odbor. = SLOVENJEBISTR1ŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 6. decembra 1924 ob 10. uri na deški šoli v S.ovenski Bistrici po običajnem vzpo-redu in s predavanjem g. prof. Gustava Šiliha »Nova šola«. — Odbor. = RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 6. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne na Jesenicah. Poleg običajnih točk dnevnega reda je tudi referat tov. Žagarja: »Korist. način in pot nadaljne izobrazbe učitelja«. Udeležba obvezna. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 13. decembra t. 1. ob 10. uri v »Mladiki«. Poleg običajnega dnevnega reda je predavanje g. dr. Lj. Pivka, ki še določi temo sam. Pridite vsi in točno! — V četrtek, dne 11. decembra se vrši odbor o va seja v pisarni mestne deške osnovne šole. Udeležba je za vsakega odbornika obvezna! — Predsednik. = SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v četrtek 4. decembra na Gomilskem. (Ura se naznani šolskim vodstvom.) Poleg običajnih točk dnevnega reda sta tudi predavanji: 1. tov. J. Sevnika; 2. tov. B. Zdolška: Važnost in potreba u čiteljske organizacije. — Določi se tudi članarina za leto 1925. — Poživljam vse tovariše in tovarišice, da se zborovanja udeleže, posebno tovarišice, ki se le redko pokažejo na naših zborovanjih. Kdor izostane brez opravičljivega vzroka, naj pripiše posledice sebi! Suhih vej ne rabimo! — Predsednik. NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v nede.jo 7. decembra 1.1. ob 2. uri popoldne v šoli v Trebnjem Na dnevnem redu so poročila predsedstva, ugotovitev članstva za 1. 1925., vpisovanje novih članov in druge stanovske zadeve. Dob na1 železniška zveza na vse strani, zato pričakujem mnogobrojne udeležbe. — Predsednik. = PROTESTNO ZBOROVANJE PROTI ŠOLSKI POLITIKI V SLOVENIJI priredijo učiteljska društva okrajev Prevalje, Slovenjgradec in Marenberg dne 7. decembra t. 1. v Dravogradu. Na dnevnem redu je še referat g. prof. Šiliha o »Novi šoli«. — Za odbor: I. M.ač-nik. Poročila: + ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO se je vršilo dne 11. oktobra t. 1. na šoli na Ledini ob številni udeležbi (navzočih 140 članov). Po običajnem predsednikovem pozdravu je predaval dr. Stane Rapé o »Verskem in moralnem pouku«. Predavanje je bilo vsestransko popo.no in je žel predavatelj mnogo priznanja zbranega učiteljstva, ki je naprosilo predavatelja, naj ponatisne svoje poročilo v »Popotniku« ali v »Učit. Tovarišu«. Izbornemu predavanju so sledi.a poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Sprejeti so bili nato predlogi in protest. ki je objavljen posebe. 1. Pri vsakokratnem zborovanju naj bode navzoč po en delegat iz centrale, da nam tako predoči njeno podrobno delovanje, mi pa mu pred-očimio naše že.je. 2. Članarina se zviša s pričet-kom leta 1925. na 125 Din; 110 Din dobi centralna; organizacija, 15 Din pa društvo samo. 3. Člani, ki še za leto 1923. niso plačali članarine, naj to takoj store, sicer se jim ustavi stanovske liste, oziroma jih črta iz č.anstva. 4. Vsled neurejene in neplačane članarine za leto 1923. je nemogoče napraviti računski zakiljuček še za 1. 1923. ne. 5. Pri vsakem zborovanju se kon-štatiraj navzočnost članstva, da se ve, kdo je pri zborovanju, kdo ni. Člani, ki izostanejo trikrat brez opravičbe, se črtajo iz članstva. Vsako nenavzočnost pri zborovanju je opravičiti pismeno pri predsedniku društva. 6. Kdor izstopi iz naše organizacije, tega se ne sprejme več nazaj. 7. Vsi č.ani morajo biti do konca zborovanja pri zborovanju. 8. Okrajno učiteljsko društvo pristopi kot podporni član društvu za učiteljski naraščaj. 9. K »Učiteljski samopomoči« naj pristopi čimveč članov, kajti tle potem bode izdatna pomoč v slučaju potrebe mogoča. Nato je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili na predlog tov Goleta iz Št. Vida: predsednik: Korbar Avgust. Zg. Šiška; podpredsednik: Trošt Ivo, Tomišeilj; tajnik: Vuk Slavko, Vrhnika; blagajnik: Smolé Izidor. Borovnica; odborniki: Bukiovic_ Ljudmila, Št. Vid; Benigar Viljemina, Šmarje: Mihler Ivan. Vrhnika. + LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Ljubljani dne 4. oktobra 1924. Izmed 88 članov je bilo navzočih 82%; od teh so tri tovarišice na razpoloženju. Predsednik po običajnem pozdravu na vse navzoče posebno iskreno pozdravi zastopnika UJU, okrajnega šolskega nadzornika I. B e z e 1 j a k a in novo pri-stopivše čiane. Nato se s toplimi besedami spominja v zasluženi pokoj stopiv-ših članov, navzočega tov. Fr. Kozja-k a in odsotnega ter iz društva izstopiv-šega večletnega predsednika tov. Josipa Zajca. Dalje izreče prisrčne čestitke k poroki tov. Zinki Furlanovi in tov. nadučitelju Fr. K o z j a k u. Z iskrenimi besedami se spominja tudi našega ugilednega in velezaslužnega blagopokojnega tov. ravnatelja Jakoba Dimnika. Za tem omehja velike krivice. ki so se v zadnjem času pripetile poedinim našim članom glede zapostavljanja v imenovanju, prestavljanja in odstavljanja. Večina izmed teh so vnii kul-turmo-prosvetni in pedagoški delavci. Med temi je gotovo v prvi vrsti imenovati višjega šolskega nadzornika Eng. G a n g 1 a in več okrajnih šolskih nadzornikov. Ob burnem aklalmiranju imenuje večletnega in prav zaslužnega bivšega našega predsednika tov. nadzornika I. Bezeljaka. za častnega predsednika našega društva. Nato poda obširnejše poročilo o »Samopomoči«, o Učiteljskem zdraviliškem domu v Rogaški Slatini, o »Podpornem društvu za učiteljski naraščaj« in še nekaterih drugih internih zadevah. Poročila. O delovanju našega poverjeništva nas je povsem zadovoljivo informiral tov. R. Dos t al. Temu je siledilo kratko in jedrnato poročilo tov. Lojzeta K o 1 e n c a o pokrajinski skupščini v Krškem in tov. A. Travnove o glavni skupščini v Dubrovniku. Stanki vsako drugo soboto, da se bo poizkušalo pomagati naraščaju tudi v ma-terijalnih vprašanjih in da se bodo gojili čim najožji stiki med učiteljstvom in naraščajem. Odbor je pripravljen nudit» naraščaju pomoč bodisi v kateremkoli vprašanju. — Prvič so se sestali nara-ščajniki v soboto, 22. t. m. v deški grad-janski šoli v Krekovi ulici. Zbralo se je okrog 50 tovarišev in tovarišic. ki so z zanimanjem poslušali govor tov. Antona Skale o pomenu stanovske organizacije in o ustroju in poslovanju udruženja jugoslovanskega učiteljstva. Po govoru se je sklenilo, naj bi se o sestankih vodili zapisniki in naj bi nara-ščajniki tudi sovodili sestanke, da se o tej priliki izvežbajo v vodstvu zborovanj. Kot sovoditeljica prihodnjega sestanka. ki bo 6. decembra 1924 ob pol 6. uri zvečer v I.a razredu deške gradjan-ske šole. se je izvolila tov. Vera Vode-nik, zapisnikarjem pa tov. Danica Štre-kelj in Šajna. Naša gospodarska organizacija. REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni davek. IX. izkaz: Blagajniško stanje po VIII. izkazu....... 4447.56 Din Rupnik Marija, šol. uprav., iKamnik. ...... 25.— » Gajšek Simon. Dobova . . 5.— » Ravbat Ciril, Videm o. Savi 10.— » skupaj . 4487.56 Din. Iskrena hvala! Upravnik. Književnost in umetnost. PriporoCamo vsa spodaj navodono knjig« v nabavo utltaljstvu in Šolam, posabno pa •olarsklm, vsem Javnim ljudskim In dru-Stvanlm tar utitaljskim» strokovnim knjll* nicam. Vso tu navadano knjigo sa naro-Cajo tudi lahko potom U