Po&mna ptoiana r goiovkii III. lejtnik 1925. mArcius 20. 4. numera. Meszecsne verszke novine. Pod^ovornJ reditel: LUTHAR ADAM v Piiconci. Pom. reditela: FHszar Janos i Kovats Stevan v M. Sobotl. Lasztnik i včdšvnik: Prejkmurszka evang. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna nutnera 2 din. Rokopfszi sze v Piiconce majo posilati. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. dilhovnlk i vucsitel. Csinte pokoro! (Mat. 3. 7—8.) Piszao : Sostardc Ferenc ev. dfihovnik. (Nadaljavanye.) Csi je vsza*ki cslovek eden drugomi brat, te szmo mi prčkmurci tak da bi dvojcsetni bratje bili. Csi vszaki cslovek eden drugoga more iubiti, mf sze 100-krdt bole moremo liibiti. Bogdtsztvo neszmi bidti zrok, ka bi szirmdke doj glčdali, ali neltibčzni bili proti nyim. Sziromastvo neszmi mr'zDye, szrditoszti ploditi proti boga*tcom. Liibeznoszt more vgze na*sz vjedinati, vkiip zvčzati. Qda szo velke nevo-le, sztiszk^vaoya te je cslovek kak ma*la mravlica pod expresvla"kom. Za toga volo szpoznajte eden drugoga za brata, koga poina^at« irbe i ne nyemi kvdr, ali oevolo rčdili. Nega na szveti tak grdoga, liki gde sze liidjč med szebom doszta pernydjo, szvajujejo, kaoszajo. Malo gde jeszte telko pr4v-divanya, kak v Prekmurji. Csi eden proszi drugo-ga na delo, kelkokrdt sze z-tem vo gucsi, ka nema csasza. Nego ma* csasz \A vandldriti c61e doi okdli fiskdlisa, birovfje. Csi szirmdk pride za kakso malenkoszt, te sze vSgucsi, nego za to'zbe md sztotoyeke. Kelko wto!zen grosov" bi sze ndb-ralo vkiip v PrSkmurji! Vszaico nyevko trbS doj pobiti. N6 je t6 velko delo, ka bos sze ok61i bi-rovfje potepao, nego ka odpiisztis tvojmi bli'znye-mi! Od materč szi sze vcsio: »odpiiszti oam duge nase, kak i mi odpusztsamo du'znikom nasim," kak mores csakati od Boga* tvoji velki grehov odpusztsanye, csi \i ne odpiisztis mdle pogrgske tvojemi bli'znyemi! Tiszto de v cšlom Prfekmurji o^jv^ksi cslovek, steri de znao vsze prekmurce vjedinati, steri med n^rodom tn6r napra*vi i vo sztržbi vsze mrznyo i szrditoszt. Szamo je tiszto cseden cslovek, steri znd z vszdkim lepo, dobro vopridti. Eden szpa- meten, pobo'zen cslovek vszigdaV mirovcn, lubei- oivi osztdoe, i neiscse szvoje isziine, nego bo:zo pravico Lzel^. Norci vszigddr scsčjo isztioo meti. Taksi liidj^, sleri sze med szebom kaoszajo, oe- všjo szi premiszliti, kelko oni cčlomi prekmurszko- mi ndrodi postenya* vkr^dnejo. Tiszto je vszdki Juda*s Iskariotes, steri vidi, ka sze liidj^ nezaraz- mijo, pa je escse gori napeldva, oe ka bi je mi- rio. Sto je doszegamao na*jveksi gresnjk bio i druge oa hudo pelao z-szvoiov pčldov, oaj zacsoe dober, pobo'zen bidti, i naj v dobrom bodc vodi- tel. Mi evaogelicsanci prevecs velko i lepo pozv^- nye mdmo. Mf moremo dobri, posteai i boga^bojč- csi liidj^ bidti. Znasim csisztim postenyom, z-lii- b^znosztjov moremo prisziliti nase nepridtele, ka do n^sz lubili, postiivali i nam prdvi pridtelje, brdtja gratajo. Vari Bog vsza*ke verszke mrfznye od oase sztrdni! Katolicsaoci szo rdvno tak bo'za deca, kak mi. Edeo je Bog, edna je liib^zen, zdto sze Iubiti moremo, i n6 mrziti na en ovoga. Csi mo sze mi vtipali v B6gi, nyegove za-povedi zdrrL^vali, te nam niscse nika nemre. Csi sze nemo Boga* drjzali, te n^sz oyegov bics zrusi. Zatoga volo moremo mi doszta Bog^ moliti, pro-sziti pomocs od nebdsz za bodocsooszt, i csiszto szrdce i csiszto duso. Vszdki cslovek(> csi bi es-cse tak zablodjeni bio, mL velko vrednoszt pred Bogom i Ooszpodin Bog ga z-velkim veszeljom primle v miloscso, kak zgublenoga i ndjdenog« szinu szvojga. Te ndjvčksi grčsnik ndj sze obro6 Sztran 42. DUSEVNI LISZT marcius 20. k-milosztivnomi szrdci Krisztusa, naj sze pred nyim vozjocse i on ga primle v milocso, i bode veszelje v nebčszai. Nejga taksega grčsnika, komi Krisztus nebi mogao pornocsti. Nezgubi trCsta, ne vcagaj, nego sze viipaj! Vszdki grčsnik m& prili-ke sze k-B6gi pridrii'ziti, szamo nezakeszni, neza-piiszti prilike! Vsza*ki roditel, ki deco ma', naj vborzem za*-koni i mocsno gori hrdni nyč. Steri ocsa ciigle piiszti deci i dopiisztsdva, ka deca na hudo pot idejo, ino sze lagoje vcsijo, naj de pripraven na to, ka do ga deca na sztdre dni vobrszali, aii ka v temnici szkoncsajo Jzitek szvoj. Vszaka hiza naj posztdne kak oitdr, kak cerkev, stera je od mo-litvi glaszna. Ooszpon Krisztus je za ndjvčkse pozvdnye i poszel zapovedao : molftev. Oq vcsi, ka sze za 'zitek, oblecs. za bodocs-noszt nebrig&mo doszta, ar szmo velke vršdnoszti pred Bogom, i on znd ka nam Irbe, i vsze nam da", nego naj bode nas celi 'zitek edna lepa, b!dj-'zena molitev. Molftev ie tiidi, csi blfzyega po-raores v nevoii z csiszte dtise, csi komi dobro fzeles, csi bli'znyemi z-diise odpiisztis, csi z miloszljov poglednes na kodisa. Ne boj pred Bogom kak eden vandrar po vesznicaj, steri sze vszdko leto ednok, dvakrat kvam pritepd. Nego boj pri Bogi domd, idi k-nyemi vszaki den vecskrdt z-molftvov! Poszvedocsi Bogi, ka je tvoje szrdce szamo prinyem szrecsno, gda szi na nyegovovel-ko liibeznoszt, dobroto. vszeinog6csnoszt, mfszlis. Doesz den sze spotajo sztiszti, steri Bogd molijo. Na Mama, moje je?< I csi nye te odgovor dam : »Ttoje je, moja csic — z-radosztjov odgo-vori: >No mama, tcda tebi ttidi dam 'znyegat ! NazOcsi bod^csi szo sze szladko szmeh&li marcius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 43. z nami sze ne bori, nasz ne otpotava, ar nasz razcsemerl, i zboli ga glava. Naj ne glčda z dugim trflpom tak visziko, oka naj ne odprč na negviisno szrecso; .. ' ar detecsa zmena ka za diko szi ma naj vidi, kaj jocsi zrok ona bidti zna. :.,; Ali sze lehko on zato scsč gizdati, kaj sze niscse nema v61e 'znyim metati? nescse, geto je ne zmčna, ka sze godi, ednoga naroda postenyč y nyem sztoji. Ne zmenva sze vogrin, gdare sze csemeri, i za dom szvoj vnfimar v pogiibel ne leti, spot i szmeh je vnemar v pogiibel leteti, ali posteno za domovino mrčti. . Zato ji, zmo!zen kržl, ponfzno prosziva, midva z tem spotlivcom zdaj zocsi sztaneva, sztaneva pa zocsi, ne szamo na dardo, nego i na 'zftek i szmrt, kak je vrčdno. ; Ne je zmene deio, ka sze eti godi, ednoga naroda postenyč v nyem sztoji. spot i szramota je v ncmarnoszti predti -odicseno pa za domovino mreti," Tak gucsi te eden, ov pa kumne z glavov, kak da bi on gucsao i recs pofrdi 'zny0v; poszlusa ga ludsztvo, kak kaksega popa: na bitje sze nyima tak da szloboscsina. Potegnovsi talj^n, vdiljek gieda po mecsi, szvekli oszlric dvakrat potegne po miski, obrne sze z konyom na!dnom isztom meszti, i vr'ze pogled po grozno vnogom ludsztvi. Liidsztvo |e nika nL dalo na taljana, kak da nebi vidlo bliszcsecsega mecsa, : zdaj je 'ze obladnoszt za gviisno dr'zalo, ar, sto szfa tiva dv^ mladenca, je znalo. Kakda sze zoveta, csidiva szind szta, i kaj szta obadva zmo'zniva viteza; steriva gdare szta med pregrad sz^pila, "¦'¦¦'¦'¦' vszaka dusa sze je nyima radiivala. Gyulafi roda szta oba ile'znika, ¦ en den nyidva je pognaia edna v^ka, . •; edne rodjenice szta bila otroka, ?: na szrdce, obraz i vesz triip szploj gliniva. * Kak gda z edne szpice dva szada 'zeneta "• i csi eden vehne, oba povšhneta, tak szta zevrela vkiip vu vszakom n^gibi, pila z edne skeri, szpala na'dnoj szteli. : Lorant te sztar^si z ednim megnenyom, Gdare sze je salo, je segav bio vu nyem ; Bertalan te mlajsi, ali včksi kak on, csi ne vecs, li donok karncsi z ednim vlaszom, I to je med nyima gdate zrok stukanya, donk ne omurnoga szrda i kr^ganya, dokecs nyima je ne ono vremen prislo, gda je oba szrdce szvoj tao voproszilo. nad tem dobro szrdce m«j6c5im detetom, stera je na teliko darovnita, ka je escsc i z-ono^a gotova drugim dati, stcro je ncj nyeno, aV vu ^Ocsanasi" tak pr^vimo : nar je tvoje (Boze) kralesztvo!* I kak veliko pravico je inelo ono milodšte! Kak veliko, Crnurno pravico evaDgeliomuvo je naz-všsztila tak vč neznajocs, vu szvojoi detecsoj ne-dii!znoszti. Včm je szam Ooszpon Jezus nas Zve-licsitel tiidi tak pravo : >Piisztiie otrofce k-meni prihajati i neprepoveddvajte nyim, dr je tdksi krdlevsztvo BoLze. (Mark. 10. 14.) Oh ba*rbi sze decč szvoje zemelszki i ne-beszki sors vszigddr na szrdci noszecsi sztarisje nigdar ne szpoza^bili z-toga i deco szvojo, kak na*j ran^ za nebeszkoga orszdga porgare voosz-n6vili i na pozvdi^e szvojega nebeszkoga zna-noszt pripelati pascsili. On veliki blagoszlov, steri z-toga na deco zhrfja — ede td\, brezi toga, ka bi oni prekra*tseni bili — ttidi na roditele pride tak, da popravici roditelje tiidi od dec^ dobijo tiszto, stero szo vu dece szvoje szrdcaj gajili i potrdjdvali. Tak je nevtajeno pravica, ka kem bol« sze pascsijo roditelje deco szvojo poleg prdvoga krszt-sansztva osznavlati i na dobro povodja*vati, — tčmbole oszndvlajo deca szvoje roditele za ne-beszke porgare. I kak ta*ksi naj potom vu bla*fzensztvi vkiip prebivamo i ?zivemo vszi, mali i velki, z-nasim dobrotivnim Goszpodnim Bogom, ki je szvoj ne-beszki orszdg nasoj deci obecsao, naj je rai vu nyem i na tO vcsfmo, da i oni, kak tiszta ma"la deklina za za^jem oam roditelom tiidi >da*jo 'znyega.< Esese itak nescses ti po-mocsnik bždti 99Diacskoga Ddma!? Sztržn 44. DOSEVNI LISZT marcius 20. Ali gdare szta ze v ono sztaroszt prisla, gda je kincs mladčnca naszladna deklicska, gda ga vsze obaja. kt je cvet devojsztva, i ka od ny6 zide, zrok nyega blafzensztva; Gdare — oh ti zitka kratek paradizom! en cvet, edno betvo, eden sztopaj z dicsom, *n teg, edno nikaj — na ny6 opomene, ino nyemi szrdce z oagibom ze'zenč; Gda szta, velim, vu to lfipo sztaroszt prisla, lubav edne dekle nyidva je obisla, Kende Rozc, Kende Pavla ISpe csčri, dragse ocsi od vsze rodbine i sztvaii. Scs6 nyima jo poleg nyč zbranya dati, ali ona neve med nyima zebrati; gzrdce jo k oboma v ednoj d6bi vlecsč, i dv6ja liibčzen, gde sze, gde ta 'zene. Lorant pravi, kaj je on tak te sztarftsf, sztaresi popfiszti, kak te razumnčsi, Bertalana tiidi mantra tuga bratca, ali on je mlajsi, te mlajsi naj csaka. Dosztakrat deklfcski velita szdditi, a ni ona nemre razlocska vcsiniti; naszlšdnye 6murno pregovori ocsa, ino na tre let hip dugovanye szkoncsa. I trfi lSt hfp toti 'ze doli pretecse, d nyima lubavi vrasztva ne prineszč, zaman szta szi oba hitro szmrt iszkala, ar szta meszto nyč li glasz i diko najsla. Poznani szta nyidva vrt^csiri peri, naprdhod^csivi v pogiibeli zviri, poznana mecsa z medszebne vernoszti, kak v ednom poglčdi dvč okž zgibnoszti. Tam sita bila nyidva, gda je polszko lttdsztvo, obdriigim klecsalo pred Lajosom zbito, ki je proti nyemi zdigno mecs — zbornoga litvana navcsivsi szebi pokornoga. Tara szta bila', gda je zmo'zna Venečia taljanszkoga mčrja szrecsna zarocsnica, kincsna hi'za zeml^, ino goszpa szveta, mčr szvoj kodivala od miloscse vdgra. Nazocsi szta bila vu napolyszkom bftji, gde je 'zena vzela krvi zla lon britki, ka je mo'za szvojga, brata Lajos krAla, prelejane krvi escse ne placsala. Zato, ka je Andr^s po nye condri veszno Dojsao jo je bo'zi szrd zdaj ocsiveszno po osztrici mecsa, sztiraj bžszni vogrov; im^ ... da ga nema ... naj veszne 'znyov, cotov. I Jze szo prctekla ta tri dana ISta, ali lfibav dekle ne najde poszveta, ttizno da szvoj szlednyi odgovor zdaj ona! oba nemre vzeti, i tak ni ednoga. Ali jasz szem dalecs nihao priporšszti red; Ha! kak vr^, hrabucsi vno'zina vszepovszed! taljan csaka, kony pa Iep6 pl^se pod nyim, i on etak ercsč z cselom vesz zgrbanim : ,,Deca! eto meszto je bogmc n^ za vaj; Zaklacsi vaj moj kony, be'zta hitro nazaj 1 brezi glasza zakaj szta z ddmi odisla ? vista, niati va"j je plakajocs iszkat sla." Tak nyidva nadfiti taljžn ospotžva, ali dfih szrdcsnoszti nyidva nenihava, krvna pera szvoja popadneta oba, i z tem povcl^nyem nyemi posleta ta*: »Povej taljdni, zavr'zenoj dusi, naj dr'zf spotlivi jezik szvoj na viizdi; džte je on, komi je li jezik ro'zjč, i z tžm sze pejati nama nč postenyč. Ali csi ma volo i szrdcsnoszt na bitje, kak sze voji sika — t6 ma najno pčrje, naj szi je zeberč i vu klob&k szmekne, szmrtno je oboje, naj sze ga ne lekne." Szlihsavsi t6 taljan, szmejšti sze zacsne, i pirje szi vu szvoj m6der klobuk bodne, na sterog* vržki lasztivno pero ma — cžlo perot orla, zavugnyeno nazaj. Edno malo perce, je vcseszno zdaj v8 zfnye, posle je mladencom i spotlivo ercsd: wnaj prideta oba, nemaram csi tclko, kelikim po pčrci zmorem dati kelko.* Vojnika nasiva szta nč stela oba nad nyega vdariti vcsaszi, na 'dnoga dva", sztrelo vlecs^cs, t& na Bertalna szp^dne, obinč brata i na sztan bitja dršple. Nyegov kony plavajdcs kak po zraki leti, on pa dardo krepko, trdo pred sz^ drzi; darda, cslovek i kony z taksov szilov leti, liki zmo'zna sztrela, gdare sze včsztrelf. Sztoji taljan, kak da bi pecsina bio, jno z vd^rjajocsim szidpom sze protivio, . kony sze pa negene, negene ni vuhi, steroga spic osztro naprfiptisztseno ma. marcius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 45 Ali gda bi komaj pet sztopdjov bio vkraj, szkocsi ednok, kak szam obszebi, v pravi kraj, nyegov včrt pa krepko szmekne fzny6v pred szčbe ino vogrszkomi vojniki pod pazdje. Mladi vrli vojnik sze z konya obrne, sztrasi sze kony, bt'zi i z szebe ga sztepč, drcse brezi verta, i tecsasz ne sztane, dokecs nepotepč vsze szedlene szprave. # Britko sze szutne'zi te drugi vitez zdaj, vidocs, ka je nyegov dragi brat veke vkraj, i napiiszti vuzdo, i szune sze z zvirom na taljana z siirkim szlokim szvojim mecsom. Velki je bio vdarec, z sterim vitez miadi pocsi na taljana po pukriioj glavi, . ali doszta veksi, csi ga je gli z levov dao nyemi tiihinec z csamurnosztjov besznov. Sztrla szo je klinga mecsa pri primiscsi i szam te osztane mladenci v prgiscsi, klinga pa po zraki blicsecs kumesz brni, i gda doli szpadne v peszek sze pogrozi. Dokecs 16 csini ov z krepkov szvojov levov, tacsasz 'zmetno dardo gorizdigne z desznov ('zmetno szlabesemi, nyemi pa li nikaj), i pocsi neboLze rnladenca po plecsaj. Sztepla ga nemilo. Szpadne z konya telo, ar sze nyemi v sin/ek zvine bracske pero ; na temen je szpadno z nogov v sztrmeniki ta be'zi plasen kony 'znyim po bitja peszki. I ta bi be'zao, ta, naszrsen jahanec zo bisznyenim telom — szam Bog znA kak dalecs, na kamni bi szpotro vkiipcr ii>eiiii giavo, i 'zeden pžszek pio sztocseno krv nyegvo. Ali nš nyemi je steo szmrti tak grde talianszki vitez. Lucsi v prsze trde velko dardo szvojo lžpomi jahanci tak da eto zdaj znak vkupszpadne na placi. Kraleszki vracsi szo preci ta hitili, da bi te szpadnenye pod verno szkrb vzčli; radi, kaj živeta, na zaszlobo nyidva zdignovsi, neszejo na meszto pokoja. Rano nyima z mrzlov vod6v vozmijejo, i z dragim bal'zamom lepo zave'zejo; odidejo eti, i pride szladki szen, ki je na tom szvčti najbSgsi vracs vuvszem; Ki je najbčgsi vracs i najbogsa dojka, . , ali meka zibel i otavna sajka, lehko tihi potok med 'zitkom i szmrtjov, z ednim bregom z ete, z drugim z ov kraj koncov. Z etoga potoka na razlocsne brege I ideta mladenca — ar to szam Bog tak scse: Lorant sze na 'zitek i lubav prcbiidi, Bertalan na vecsnoszt v krili szmrti zaszpf. (Nadaljavanye prfde.) | Podperajte Diacski Dom! Poberajte i darii|te dare, ve zna'te Ooszpodna recs: 5 . . . kakoli szte | vcsfnili ednomi z-eii braiov moji ti naj inens*, — meni szte vcsinili« — (Mate 25,40.); rdvnotak apostola recs : „ . . . ki znd dobro csiniti i necsinf, gržh nyemi ie" ! (Jak. 4, 17.) uj egyhazt alkotmany" kerdesehez. Soha sem szerelem, ha lapokban cikkeket oly egyenektol olvasok, akik ^lnev ala rejiozkod-nek. Ez gya*vasdg akkor, ha valakit megtdtnadunk es elitelendo ez az eljdrčls akkor, ha ez egyha*zi lapban tortčnik, ahol nincs helye az alakos-kodtisnak. IIyen tdmadd cikk jelent meg a >Neues Lebenc ez evi 1. szamaban »Kristofeles« aldirds-sal. Valaszoltam is rd nyiltan, mert az ilyet nem lehet szo nelkiil hagyni es valaszoltak rea" tob-ben, de a lap szerkesztoje jonak ldtta csak egy kis semmitmondd kivonatot kozolni az egyik cikk-bol. Nem helyesen tette, amikepen megszdlalni engedte az egyik oldalt, akkepen kell, hogy meg-szdlalni engedje az ellenvelemdnyt. De terjiink a dologra. Fentnevezett egy€n cikkeben a mai romlott egyhrizi eletet a lelkčszsčgre tolja ^s koveteli, hogy a lelkčszek hat ^veok^nt ujra va*lasztassa-nak es hogy eme svdjci intezmenyt a mi alkot-mdnyunkba is vegyiik be sot, hogy e poot n6lkiil ne is fogadjdk el. Szd sincs rdla, vannak egyes esetek, amidoa a lelkesz viselkedez^vel, ^letmddjdval, hanyag-sa"ga"val megront egyes gyiilekezeteket, de a leg-tobb esetben bizony sajnos maguk az egyhdzi hivek, azok materialisztikus gondolatvildga az Sztran 46. DOSEVNI LISZT marcius 20- okai annak, hogy az egvha^zi <šlet nagym<žrtčkben hanyatlik. Sot az egyha*zzal szemben egeszen kommunisztikus nezeteket vallanak es roppant fa*j a sziviik azert a par holJ fdldert, amit az egyhdz bir, azt is fel szeretnek osztani magok kozott. Ls cnivel a mai egyha"ztag a lelkčszben tobbč nem leki vezčret, hanem fizetett szolgdjdt ldtja, tortenik sok helyen, hogy a lelkesz 6s egyh^za dishar-mdnidban člnek. Es kik az okai ennek ? Rendesen a nem eleg miivelt, gazdagsa^gukban felfuvalkodott egyhdztagok, sok esetben egyha"zi tisztviselok, akik mivel a lelkesz nekik nem pariroz, tehrft tisztin szemelyes okokbdl fellazitjak az egčsz gyii!ekezetet lelkipas?toruk ellen es akkor a leg-jobb lelkčsz is tehetetlen hivatalaban. Ezen a bajon nem az ujjdv^lasztds reformj^val kell segi-teoi, mert hiszen a lelkčsszel az egyha"zi fohatdsdg, ha van red tčnyleg alapos ok, konnyen vegezhet, hanem ellenkezoleg be kell venni az alkotma"nyba az eKkommunikdcio torv^nyet es mivel az evang. egyha"z nem ndz a sza^mra, hanem a qualitasra, az ilyen ldzitd bekes egyh^zi eletet megrontd egyeneket meg kell belyegezni 6s az egyetemes egyhaz kdtelčk^bol kizdrni. Hogy a romlott egy-hdzi 6\ai oka 6p itt rejtozkodik, azt beldtta a csehszlovak zsinat is, midon az egyha"ztagokra vonatkozd fenyito szabdl^okat kiildnoskep ki-dolgozta. A lelkeszseg sz^rna a rendesen rossz fizet^s kovetkeztžben nem kielegito s ha most meg ily rendszab^lyokat hoznanak eletbe, valjon ki szžinna xA magdt erre a palyara ? Mit kezdjen az esetleg ujra meg nem vaMasztott lelkesz? Avagy ki fog oreg, a szolga^latban kifaradott lelkčszt megv^lasz-tani ? Ugyebdr senki! Ily reform dltal a? egyhdz 5ngyilkossdgot kovetne el onmagdn, mert ha ki-fogynak a pasztorok, elszeledaek a nydjak ! Lp igy nem helyes a lelkeszdlldsok olyaten vald beoszta^sa, mint azt a ^Diisevni Liszt" dec. 20. szdmdban olvashatjuk (okt. 24. beogradi gyii-lesi jelentes). Nagy «yuleke7.eteknek epen fiatal, eroteljes egyenekre van sziiks^giik, akik a nagy munkčit el kepesek ve^ezni s ha az illetdk idovel a munkdban kifdradnrik, megoregesi-nek, az egy-ha"z ^rdekeben halasztrLs nelkiil uj segito erot kell oyujtani, maskuldnben tobbe ki nem kOszoriilheto mulaszt^sok tortčnnek. Szigoru rendeieteket kell hozni azon egyenek, eg^ha^ztagok ellen, akik vegyes hdzassdg esetžn gyermekeiket oly kč5nnyelmiien odadobjak a mds valldsuaknak, azok ellen, akik megfcledkezve az egyha"zban tetl eskujokrol, nejoket, ferjoket el-hagyjdk čs mrfssal dllanak ossze. itt kellene dra"kdi szigorral eljdrni ^s mivel manaps^g csak a penz fdj az emberekaek, az ilyeneket ^rz*žkeny pčnzbtintetessel kellene sujtani. Mindezen pootokat figyelm^be aja*nlom az arra hivatottaknak, a zsinat jdvendobeli tagjainak, dkik termeszelszeriileg csak a torvenyeloirta vdg-zetts^ggel bird theologusok, joga^szok es pedago-gusokbdl fognak ailani. Az 6 keziikbe lesz let^ve az evang. egyha"zi elet jovendobeli egeszsegi a"!lapota.*) TARCZAV antunovdci lelkdsz. Prekmurja znameniti evang. mo'zje. Dr. Lutharics Peter Agost 1708-1751. (Datke szpravlane po g. Luthar Adam diihov.) Nevemo bar od toga, csi je v nasem vend-szlovenszkorn jeziki kaj piszao, ali nL, ar je szvojega rodjenva ineszto, do-movino, za eti bodčcsi 'zalosztni polo'za-jov, vere divjega preganyanya volo. osz-taviti presziljeni bio. Vu Szaszii (v nems-kom) v Lommatz varasi je nasao nčvi szlan, — gde je szvoje koreno pozvanye, na stero sze je voosznovo: diihovniksztvo, z-doktorszkim odi^eno gori, z-sterbga sze vidi, ka sze je pbleg duhovniksztva vcse-nya, vu doktorsztva znanoszti tiidi osz-navlao. Kak nase^Tben adtunk teret lapankban kivšlč munkatirsunk hozzink bekuldott cikkčnek, mert fejtegetesčvel teljesen egyete'tunk. A lelkiszvžla*ztdsokhoz mčg csak annyit jegyezfink meg, hogy «z egyszeri v^lasz-tžsok is sok gyGleke»etben hosszu id^re megzivarjAk a rendes, nyugodt egyhizi 6s gyiilekezeti iletet. A puconcii regi nagy gyulekczetben mčg nem volt egyhangu lekžsz-vAlasztAs, hanom volt mindfg annal V6bbt hosszan tartd huza-vona. Egy alkalommal kOzel 4 6r telt el, mig a gyiilekezetnek ism6t toH r. lelkisze. — Szerintfink «z ilyen temat nem is Iettvolna szabad a nagy kdz5nsčg tlč hozni, mčg kevčsbbi olyan satirikus 6llel megirni, mint a^t Christoffel tette. (Szerke»2t6s6g.) marcius 20. DUSEVNI LISZT .. Sztran 47. gimnasiumi. V 1729 tom sze je Wittembergi v-theologio (diihovniksztva sola) dao szpi-szati. Tti je objGkao ednoga znamenitoga ltiblčnoga szvojega profeszora szmrt z-nikeliko diacski versusov sztojecsem szlo-bodi. V 1730-tom leti je v Wittembergi Sartorius Janos Nemescsoo-a duhovnik edne vogrszke peszmene knige dao vo z-,,Diisevne voreu napiszkoin, z-Fabri Gergor i Lutharics Petra pomocsjov, kak je to vu oni knig predgovori popiszano. (Z-toga vidimo, ka je Lutharics poeta bio.) Lutha-rics je v Wittembergi vszevucseliscsa vogrszki osznovlenikov dru'ztva 3 leta kni-garnik bio. V-l 734—37 leiaj Lutharicsa potilva-jdcsega vidimo. Z doma idocsi, sze obrne v-Becsi, v-Potsdami, Braunschvveigi—Mek-lenburg —Magd^burg i v Hamburgi. Od toga potuvanya gucsi nyegov veren pri-atel: nyegov Album (dnevnik), z steroga vidiuio, gde sze je zdrzavao i z-kak plemenitimi vu visziki pozicijaj bodocsimi iamiiiami je bio v-dotikanyi, stere szo ga z-radosztjov po^vale i vidile pri szebi i v-nycgov Alburn (dnevni napiszek) na szpo-menek piszaie 1 — i versus ali vu latinscsini, ^rcski ali heberszki fzidovszki). Vu.Album napiszani n^vecs gčvorov je verszkoga, trostajocsega diiha, karaktera, opominajocsi gn, n^ nepomenka vu trosti, ¦csi giih zda preteske hipe trpi, bode ed-n6k b6gse tiidi. Z-eti sze i to vidi, ka je Luthancs szvojega szrdca szkrovnoszti od-krio pred priatelmi szvojimi, ka vu szvojo domovino naza idti nemre — naza sze povrnoti cila nega. Od toga szi niti misz-liti nemore, ka bi tam diihovniksztvo d6-bo, vžrn szo v-1732 tom leti v-Vasvar-megyovi z-kralevszkim zrendeliivanyem zvon Cell-domolszke i Nemes Csooszke artikulariske cerkvi, vszc ove katolizčrane. I gvlisno je, ka je za toga volo sztopo na ¦doktorszko pozvanye. V-1740-tom lcti sze je notri dao szpiszati v-Frankfurti na dok-torsztva fakultas i vu isztom 1740-tom Jeti je 'zc vO dao edne doktorszkoga znanya knige. Na šžpožnanye eszi zamcrkam v-tiyegov Album szpfszani govorov nisterne: 1.) Csloveka 'zitek je: trčst i bojazen od prisesztnoszti, doszta fza!oszti, malo ra-doszti. 2.) B6gi prijetno gdcsi, nevtepeni 'zftek fzivi, gedmo szpunyavaj poz-vanye, trpiivo noszi kri'z, (Ostfy Mihaly.) 3.) Csi sze Krisztusa poznati vcsis, nika nedene, csi to drugo nev^s; csi Krisztusa nev^s, je nika n^ vredno, csi bar vsze drtigo znas, (Becsinszki duhovnik). 4.) Boj sztalen do szinrti i tebi dain 'zitka korOno, (Rogendorf grof). 5.) Ne sz6di tecsasz bli'znyega tvoje-ga, dokecs szi nš na nyegovom meszti. 6) Neba sztoji, zemla sze gible, za:o zemI6 osztavivsi, sze za to vekivecsno szkrbmo. 7) Ar veliin vam: ka vnčgi prorocke i kralove szo steli viditi, slera vi vidite i n^ szo vidili; i csuti, stera vi csiijete i ng szo csiili. (Mate 10 v. 24). 8) Ti6st neoszramoti. 9.) 'Zitek je vandranye, bla'zen, ki med vnogim pripetjom, po teliki tcski vkanenyi pršk, k-koncovi notri pride vu nebeszico prebivaliscse. 10.) Csškaj Goszpodna; boj csrsztvi i nevcaglivo szrdce tvoje, i szloni sze na Goszpodna. (Zolt 27 v. 14) 11 ) Ovo, t6 szo ti neverni, to szo ti szrecsni na szveti, ki obogatijo. (Zoit 73. 12. Ti me ravnas poleg tanacsa tvojega i na pokonci me gori vzemes vu diko. (Zolt. 73. v. 21. 12.) Vu U6sti bojdite radiivaj6csi, vu zburkanyi pa trplivi. 13,) Csi je Bog z-nami, sto nam mo-re proti? 14.) B6g sze szkrbi! 15.) Pod bremenom raszt^ palma. 16.) Te?zimo sze, aii nepogtibimo sze. (Nadaljdvanye pride.) Csi scsete, naj md nasa cerkev za-doszta verni, du'znoszti znajdcsi, vreli, omurni k&ntorvucsltelov i diihovnikov i katehetoT, podperajte DIACSKI D0M\ Sztran 48. DOSEVNI LISZT marcius 20. Bako Janos (1840—1925.) Znova je preretsena garda nasi sztari vucsitelov, znovoga nasz je osztavo eden kul-turni delavec, steri vise 50 let sze je triido, kak ogracsar vu ogradi nase prčkmurszke evang. cerkvi i z steroga roke je nasa evang. cerkev i krajina vnogo vršli, preszvecseni, verni delavcov dobiia. — Bako Janos sztrtikovszki evang. vucsitel 1925 febr. 10. je doli djao szvojo vandrarszko palico i k_szvojim ocsakom sze povrno. — Z vogrszkoga je priso eszi med nasz, ar 'zaloszt, nasa krajina 'ze za nyegovoga csasza je tiidi n6 producerala teliko kulturni delavcov, keliko je potrebiivala. Narodo sze je v Ivan-egerszegi (v 'Zeleznoj 'zupaniji) 1^40. nov. 1. z prosztoga kmetszkoga roda i ar vu nyegovoj rojsztnoj veszi je ne bilo sole, nad 1 voro vu szdszedno Uray-Ujfalu ev. farno osznovno solo je hodo. Szledi pa za volo nemskoga jezika v Lepes-falve (Sopron 'zup.) solo. Ze osznovna s61a je vu nyegovoj dfisi znanoszti veliko 'zijo poviidiJa, za toga volo je 'ze rano vu szebi dokoncsao ka on ne osztane doma pri pliigi, nego szvoje vcsenye de nadeljavao. — Ali sztarisje, naimre pa ocsa je od toga ni csiiti nš steo. Gda je vido, ka z szvojega doma sze nikse pomocsi nema trostati, odiso je v Ostfi-Asszonyfa k Bak6 Mihaly veleposzesztniki, ki nyemi je rod bio i od nyega pornCcs proszo. Nycgova pot je ne> zobsztom bila. Dom6 idOcsi je na poti eden 'zakel ovs^a najsao; — v tom je kak edno bcvze opommanye vido, naj od szvojega gori-djanoga cila neodsztSpi. Ovesz je dom6 neszo z tem nakančnyom, ka ga oda i z tčmi pčnezi odide v Sopron i v gimnazium sze da szpiszati. Mati vidocsa nyegovo mocsno volo, privolila je i ocso je tiidi na to nagnola, da ga je piiszto v szrčdnyo soio. V gimnaziji je vszigddr z med timi prLdnyimi bio i szpodnyi gimn. je ravno teda dokoncsao, gda po vndgom trudi Palffy profeszora sze je v Soproni vucsitelszka sola odprla, z stere je nasa krajina, tak vn6go vreli i venti vucsitelov dobila. On je bio tš prvi diak. ki. je vu t6 solo 1859. leta gorivzčti bio. 1961. leta je dokoncsao te II. letnik vucsi-telszke sole i ar je nž meo zadoszta szredsztva, ka bi szvoje vcsenyč nadaljavao, na pripora-csanye solszkoga ravnilelja je odisao v Bucsan na Szlovasko k ednomi veleposzesztniki za hi'znoga vucsiteia. Po ednorr leti pa, — ar tisz-toga csasza je escse nž bilo zadoszta diplomi-rani vucsitelov, — za pomo'znoga vucsitela je pozvani v Malomsok k evang. farnoj osznovnoj soli. Mala ]e bila escse tisztoga vr^raena ednoga pomo'znoga vucsitela placsa, fili on escse z tč-male placse szi je teliko vkiip prisparao, ka na 1864'fi5. solszko leto je nazaj odisao v Sopron v III. razred vucsitelszke s61e. Tam je dobo szvojo vucsitelszko diplorno 1862. junia 25. Gda je zvrso szvoje sole, z velk»m ide-alizmom je sztopo na 'zitka pole! 'Zalosztflo ga je, ka nyegova rojsztna obcsina nema ev. sole, zato sze |e triido z cele mocsi, naj szroje včszi sztancsare na to nagne, da edno s61o gor-posztavijo. Oblubo nyim je, ka de on tecsasz, ka nove sole hrarnbo gorzozidajo, brezplacsno vcsio nyihovo deco. I tak v Ivanegerszegi je zacsno kak vucsitel, lčpo, ali truda puno cseszt szvojo. — Tri l^ta je vcsio szvoje veszi otroke v ednoj maloj privatnoj hi'zicski i vtom csaszi sze je porocso z Bu'za Zu'zanov» z sterov je do szmrti v najlepsem jedin-sztvi 'zivo. — Gda szo prebivalci szpoznali veliki blagoszlov sole, v tretjem leti nyego-voga truda, szo gorposztavili solszko poszlop-je, ali t'-ik, ka sze je te mladi vucsitel doli-zav^zao, ka szvojega sztaniivanya hi'ze on szam da na szvoje sztroske vozpodivati. Z-ednim szo pa zda nyemi tiidi nika penez i szilje obecsali za vucsitelszko placso. — Ali zda pri ednoj priliki sze je jedinsztvo, stero je doctoga niao bilo z raed vucsitelom i sztarisami, vtrgnolo. 'Zalosztilo je toga mladoga vucsitela, ka nyegovo idealno, kulturno delo necenijo tak visziko, kak bi trbelo. Ne je poznao escse !zitka teskocse; ne je znao escse, ka vnogokrat more-mo hudobo 'zeti tam, gde szmo dobroto szejali;. zatogavolo na priporacsanye Rahner Mate sinyo-ra podpiszao je Sztriikovszke evang. sole poz-vani lfszt, i szlobdd vz^vsi od szvojega rojszt-noga kraja, 1868. jan. 11. sze v Sztrukovce priszelo. !Zmetno delo ga je csakalo na tom n6vom meszti tiidi! Redna vucsitelszka csčszt je zd^ bila gorposztavlena, ali sole, solszkoga poszlop-ja je escse nž bilo, i tak znovoga v maloj; privdtnoj hi'zicski je mogao zacsnoti vucsitel- m&rcius 20. DUSEVNI LISZT Sztršn 49. szko csčszt szvojo. — Velika te'zava nyemi je bfla, ka szlovenszkoga jezika je nL razmo. Ali vsze tč 'zmecse sze ]e ne zbojao, povremeni z ;mocsnov volov je vsze obladao. 1869. leta ie gorposztavlena vezdasnya Sztrukovszka sola, vu steroj kak veren vucsitel je vcsio on na vsze dobro, Ičpo i hasznovito szvoje vucsenike. Na vn6go zadev sze je na-mero, ali z-szvojov mocsnov volov i velkim idealizmom je vsze obladao. Vucsitel je bio vu soli i zvun s61e tiidi! V soli |e vcsio te male, zviin sole pa te velike, kakda morejo szvoje lcmetfjsztvo racionelno pelati, csi scsčjo szvoji trudov szad viditi. Szkrblivo je csteo kmetijszke novine i knige i v nogom dugovanyi pot kazacs je bio szvojemi liidsztvi. — I ar ]e znao, ka | dobra pčlda je v tom tali najbogsi vucsitel, kiipo szi je malo poszesztvo, naj pot ka'ze v szpa-metnom vertivanvi szvojim vucsenikom. Ali da hitro je szpoznao on tiidi, ka dvoma goszpodo-ma je szlu'ziti nemog6cse, vucsitel nemre z-ednim ktnet bidti i zato nakraci je odao szvoje malo včrsztvo. 'Ze rano je napamet vzeo, ka dobroga szadovenoga drevja celo malo jeszte v nasoj krajini, zatoga volo 'ze vu prvom leti zgrado je «ipicsnyek vu szvojem ogracseki, gde je cipio i szvoje vekse vucsenike cipiti, szaditi i drevje ^gojiti vcsio. — Keliko dobroga szadovenoga, lčpoga drevja sze je razsiirilo fznyegovoga ci-picsnyega, stero z szvojim szadom escse dnesz ¦d6n gucsi od nyegovi triidov. — P61eg toga pa i bio je neobtriidjen rojar tiidi, ki kak prvi je z Ausztrije prek knam prineszo gibajčcse kosare. Na veszflice je n^ doszta hodo, gda je z sole priso, v cipicsnyeki, v vinyaki, ali pri szvoji knigaj je iszkao szvojo veszelico. Delao, triido sze je escse vu sztaroszti szvojoj. 1912. leta je z szvoje szlufzbe dolizahvžlo i vpokoj sztopo. Ali n^ je mogao szvoj pokoj dugo mirno v'zivati, ar za csasza szvetovne boj-ne, gda je nyegov szin Bak6 Karoly vezdasnyi Sztrukovszki vucsitel k vojakom mogao oditi, zda btr v pokoji, kak zacsaszni vucsitel je zno--va mogao szvoje prvese delo dale opravlati. Veliko sztaroszt je zadobo, obtriido, ope-•sao je, 1925. febr. 19. v tom obcsiitenyi je lehko nagno szvojo glavo na te szlčdnyi pocsinek/ wte dober boj szem zbojiivao." — Febr. 21. szo nyemi szkazali to szlednye postenyč. Z-stiri vcsznic ogengaszilno dnistvo i nyegovi vucseni-lnov vno'zina, — z-med sterimi Jze vnogo ob- triidjeni szčri sztarcov jeszte, — ga je szpreva-jala na to szlčdnyo p6t pocsinka. Bakd Janos po tom vn6gom trtidi pocsiva 'ze, ali nyegov szpčmenek escse dugo 'zivo bo-de vu zahvdlnom obcsiit^nyi nyegovi vucsenikov i vu lepom deli neobtrudayeni r6k nyegovi. Dojdi blagoszlovleni szpomenek nyegov! SIFTAR KAR0LY. Szpravte szi ,,Vs*e je dobro, csl Je konec dober" knyi'zico, v steroj na 80 sztrani navucsne, vero krepecse Ižpe pripoveszti najdete po nasem jeziki. Dobi sze pri vszakom diihovniki, kantorvucsiteli i v Prčkmurszkoj Tiszkšrni. Cena 5 Dinžrov; siritelom popiiszt. Jokai M6r. Irta 6s a m. szobotai ev. gyfilekezeti ,,N6egylet" bdjti vallšsos dčlut&njAn felolvasta Nemec J6nosn6 urno, a Noegylet p^nztarosa. Ez čv februarjaban volt 100 eve annak, hogy a vilagirodalom egyik legjelesebbje, Jokai M6r szuletett. 1825. febr. 18-an Komaromban szuletett az a ferfiu, aki koranak legnagyobb ir6ja lett. Tanulmanyait Komaromban kezdte meg, s mar kora ifjusagaban kivalt tanul6tarsai koziil, es a k^sobbi evekben gy8ny5ru regčnyei, elbeszelesei reven ismerttč lett az egčsz miivelt vildgon. Unnepli is az 6 szuletesenek 100. 6vfor-dul6jat az egesz viJag — nftmzetiseg es vallšs-kiilonbseg nelkiil. Nem mulaszthatjuk el teha*t mi sem, hogy egy rovidke id6t az 6 emlekčnek szenteljiink, hiszen ez a nagynevii iro, aki annyi kellemes 6rat szerzett sok millio embernek, kii-lonosen kozel all hozank, — mert protestans volt. Biiszkeseggel tolt el benniinket ez a tudat, hogy a mi protestans egyhazunk adta ezt a draga kincset az emberis^gnek! Miiveinek mind-egyik6ben megismerhetjuk az 6 nagy szeretet^t a protestans vallashoz. Jčkai nagysagat elismeri 6s dicsditi az egčsz vilag, ahova csak a kultura eljutott s mi biiszken vallhatjuk 6t a magunkč-nak, mert čvtizedek mulnak el, mig egy ilyen kivalč elme sziiletik. Irdsait minden nyelvre leforditottak. hogy gy6nyorkodtessen, tanitson čs ]6kedvre deritsen sok-sok embert. Nincs kčzottiink senki, aki ne emlčkeznek vissza erre a megindit6 elbeszčlč-sere: BMelyiket a kilenc k6ziil", melyet egyik Sztran 50. DOSEVNI LISZT marcius 20. ilycn vallisos delutanunkon vend nyelvre lefor-ditva olvastunk itt fo!. Szenteljunk azčrt nehany goadolatot Jokai emlekenek, mert minden čletnel elfibben člnek mindenkiben az 6 szčp szelid gondolatai. Sziiletesenek 100. čvforduI6jan hala itnara buzduljon minden protestans sziv, hogy nekiink adta 6t a Mmdenhato! Ki Boga poznajo, szo ponfzni; ki szarnoga szebč poznajo, nemrejo :-: :-: bidti gizdtivi. (Flavel). :-: :-: locsoi mali giaszi Piiconszka fara je februara 26. dnčva mela szvoje racsunszko szpraviscse. 1924. leta je notrijemanya irela 62,59793 D., 15 szrebrni koron i 1 dolar, vodavanya 62,4r0.99 D. Z-sza-movolni darov je notriprislo od 423 daritelov 10,336 Din., 15 szrebrni kor., 1 Dolar, 132faia-tov szvecs na oltar i 250 falatov szvčcs v-posz,-vetsnyeke. Po 100 Din. ali vise szo dariivali: Drvarits Stevan Markisavci 100 D. Balek Stevan Chicago 100 D. Rituper Jo'zef Markisavci 100 D. N. N. Moscsanci 100 D. Koniirmandusje 44850 D. Siftar Lajos M. Sobota 100 D. Pentek Ivan Gorica 200 D., f Podleszek Judithe deca z-Amerike 100 D., Banfi Jcrzef Moscsanci 100 D., vdov. Kovarijova Puconci 150 D. Kolossa Adam Amerika 100 D., Godina Stevan G. Pet-rovci 300 D., Zelko Ferenc Chicago 100 D., Rogaco Alajos Moscsanci 100 D. vdov. Vu-kanics 'Zu'za Amerika 100 D., vdov. Szecsko Janosova Gorica 500 Din. — Na »Diacski Dom" je dano 4661 "75 D. penez, 359 kg. psenice, 673 kg. 'zita, 83 kg. krumpisov, 2 kg. maszti i 10 bdic. — Na sinyorije podpornico je darii-vano 2116*45 D. na Gusztav Adolfa driistvo 357-60 D, na Erdčcsi kifz 323 D. - Na gman-szki hramb popravlanye je voplacsano 579150 D. V-hranilnici (Sparkasi) i na bojnszkom po-szojili ma fara 24,412*75 Din. — Solszkoga notrijemanya je bilo 4083*62 D. v(3davanya pa 4069*85 Din. — Na isztom szpraviscsi szo odebrani za kurštora na prisesztna tri leta zno-vics Franko Miklos z-Markisavec. Csaplovits Ferenc inspektor szo do szmrti za csasztnoga, Kiihar Stevan poszesztnik i gosztilnicsar z-Mar-kisavec pa za aktivnoga inspektora odebiani. Szamovolni dari na goridr'zanye i raz-sirjavanye Diisevnoga Lfszta. Hari Adam D. Lendava 5 din, Savel Stefan Piiconci 10 din., Skraban Janos Puconci 30 din, Dani Ferenc Polana 10 din. — Eti potrdujerno, ka szmo z Perth Ainbova po g Stefan Szmodis diihovniki 30 dolarov dobili za kalendarije i 1 — 1 dolar napreplacsila na D. Liszt od Zrimszkl Imria, Celec Fcrenca i Vajda Sandora. — Radi bi | nadaljavalil — Szrdcsna hvala! j Neszrecse. Mocsen zomletrosz je bio v | Arneriki, kaksega 'ie nepomlijo tam od leta 1755. I — Velika ekszplozij« je bila v Ju'*noj Ameriki, i pri steroj je bujti 10 oszob, vecs szto pa te'zko j ranjeni. — Grozna automobilszka neszrecsa sze | je prigodila pri Londoni. 23 oszob je bilo mrtvi.. i Szvetovna konferencija protestantizmusa bode dr!zana t. kta augusztus meszeca v Stock-holmi na S^edszkom. Td konferenci|a, kakse je escse ne bilo, od sterigamao proLestantizem jeszte, — trf tjedne bode trpela. Vszi poszlanci te csasz sved.szke ev. cerkvi ^o.szti bodejo. Nasa piispekfja 4 zaviipiiike posle na (6 konfer^ncijo. Glžd v Kini. Glad sze proti tudi toj na*j-veksoj dr'zavi szveta. JZe je vecs jezer ludi mrlo od giada. .;. .. Vereminister je vodao zrend«liivanye, ka sze nazarenusov i adventi.«tov vadluvdnye neszmi slrili v-nasoj dr'zdvi. Mro je prvi prtdszednik nemske republiker Ebert. Mro je tiidi bivsi sv^dszki ministerski pred-szednik, Branting. Legradszka komaj 400 dus racsunajdcsa fara je szkoncsala, ka szvojemi vrelomi, obcsno liibleoomi i postiivanomi diihovniki, Sostarec Fe-renci, k-nyegovoj cseszti dosztojni aovi farov da* zozidati Oszebni glasz. Kovdcs K^roly, nasega sziny6ra szio, szo dokoncsali szvojo szoldacsko szlu'ibo v Zagrebi, gde szo z-ednim tamosnye nase fare kapla*n bilf pod rokov Dr. Popp Filip sinyora. Zda ji je Cservenszka velika fara (v Ba"cski) pozv^la za kapl^na, kama szo 'ze tudt odisli. Tjždna vszaki d6n je szvetek. Krszt- sanov tjedenszki szvteek je nedela, grkov pondL-lek, perzi^nov tork, asszyriusov szreda, egyptan-csarov csetrtek, torkov p^tek i 'zidovov szobota. marcius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 51 Po'zegaska (Hcrvatsko) evang. cerkev je 750,000 dinarov herbala od ednoga vrčloga nye-noga gmanara. Analfabetizem. Kak staliszticsne dja^tke ka*fzejo, ndjvecs je analfabetov v Indiji, gde prebivdl-cov 92°/0-a neve csteti i piszaii. Za nyov taki Ruszija pride, gde na nisterni krailnaj komaj 20°/o-ov decč hodi vu sole. zgrablivi beteg s/e raszpresztera v Ameriki advenlistno vadluv;5nye. Te szekie apo?-tolje g!a"szijo, ka sie pribli'za*va konec szveta i te szlčdnye dogSdke szamo 144,000 prtfvivernikov prezive, steri do v Kaliforniji z-vrha ednoga brčga gledali konec szveta. Adventisti vu rdzlocsni Icrajinaj Szeverne-Amerikc oda*vajo szvojo vred-noszt, naj je szveta konec nepripravno ne-doszegne. 'Zalfvanya glLszi. Veliki vdarec je do-szegno Kocen Ferenca, nasi stampov i Diacskoga Doma vreloga priatela, z-Predanovec. Pred par letmi je zgubo jedinoga szinu, zda febr. 19. pa szvojo liibleno tivarisico, stera je poleg szvoje-ga pozvanya vszakomi z-veszelim szrdcom szlii'zila. — Febr. 20. sze je povrno k-szvojim ocsakom Kiihar Stevan (Jakob) v Piiconci, szla-roszti szvoje 72. leti. Pokonyak je dalecse obcsno poznani m6"'z bio, tii szvoje szini je dao vozevcsiti. Velika rodbina ga 'zaliije. Vdovica nyegova z-decov navkiip je na n/egov szpomenek na Diacski-Dom 500 Din. aldiivala. Bojdi blagosz-lovleni teva vopremin&csiva szpomenek med nami 1 Zahvčlno prestirnanye vadlujemo piicon-szkoj mladini, ka szi je na febr. 26.-ga dr'za-noj szpajsznoj veszelici na omurno dugovanye ifldi miszlila i z-szvojega dchodka 250 Din., daru' ala na D. Dom; ravnotak Zrinszki Stevani z Moravec, ka szo febr. 8. na gosztiivanyi pri Skraban Janosi v Martjanci i Savel Ivani v Mo-ravci, kak sztarisina 235 Din. nabrali vkiiper med goszlmi na D. Dom. Daruvali szo katholi-csanszki gosztje liidi. Bog 'zivi naszlediivajocse! Dariivanye na ,,DIacski Dom" v Pti-consskoj fari v dinaraj Pollak Gyula M. So-bota 20, Voros Sandor Fokovci 10, Kiszilak Sandor Bodonci 20, Kiszilak Mihaly Brezovci i 30, Kiszilak Lajos Bodonci 20, Jonas Stevan j Zorko Predanovci 10, Barbarics Lajos Markisavci j 20, Benko Lajos Martjanci 20, Kercsmar Adam j Ratkovci 20, Kercsmar Lajos Kancsevci 20, Czi-pott Mikl6s Polana 20, Czipott Janos Polana 25, Faisz Sandor Brezovci 10, vdov. Krancsics I. Brezovci 10, Kardos lvan Szebeborci 10, Tem-lin Stevan 'zupan Brezovci 30, Novfik Janos Brezovci 30, Fliszar Aladar Brezovci 30, Kuzma Mihaly Pu'zavci 50, Kuzma Kalman Pu'zavci 50, Bertalanits Lajos Pirzavci 20, Andrecs Lajos Sztrukovci 30, Horvath Matyas D. Lendava 100, Savel Sandor Vanecsa 50, Turk Jo'zef M. So-bota 300, Kutosa Jo'zef Vescsica 50, Norcsics Kalman Kupsinci 10, Grah Ferenc Martjanci 10, Zorko Janosova Lemerje 20, Baller Ferenc Te-s^inovci 30, Baller Ivan Szebeborci 35, Baller Lajos Szebeborci 30, Horvath Janos Gorica 10, Brglesz Lajos Salamenci 20, Vrecsics Ivan Va-necsa 30, Kuplen Stevan Proszecskavesz 10, Kar-dos Adam Andreci 15, Kolossa Ivan Andreci 20, vdov. FJiszar Maria Moravci 20, Podleszek La-jos Predanovci 20, Cipott Ferenc Predanovci 10, vdov. Banfi Matyasa Vanecsa 50 Din. — V-Szobolskoj fari: Keicsmar Stevan Vancsavžsz 100 Din., Szinic Ferenc Vancsavesz 20, Andrčcs Stevan M. Petrovci 10, Oucsek Karoly i Mari Kupsinci 30, Goricsan Mihaly M. Szobota 20, Horvath Jolan Gradiscse 10, Kumin Miklos Csernelavci 5, Vukan Jo?zef Szodisinci 20, An-drecs Janos M. Petrovci 30, Poredos Jo:zef Martjanci 10, Benko Lajos M. Szobota 20, Cigiith Ferenc Kupsinci 20, Malacsics Janos Kiikecs 5 Din. Vszem daritelom najtoplesa hvala! Razl6csanye. Zla'te pžneze szi je djao vu 'zeb eden hollandszki nemesnydk z-tem nakanž-nyem, ka je s/rmcikorn di, kak sze nameri na t^kse driistvo, gde szi od ozdalecs bodocsi htida ne bodo gucsali. 1 csi je bdr doszta hodo vu drustva, 13 let je noszo te peneze vu szvojoj 'zebki, dokecs je je naszlednye tš. lehko dao szrm^kom. Prevedna pazka. Eden franciizki generd-lis sze nazžijszpominajAcsi na szvojo vu vozi bo-docsnoszt je etak pravo : n& to, ka szem odlo-cseni bio od szvoje familije, nS temnica szama je bilč prav hudo, nego to, ka ]e bila na dverd temnice edna ma^la okr6gla luknyica i po toj \* varivdcs prcvedno notrigl^ddo. Vszigddr szem pred ocsmi varivdcsa bio. CstiteoJ kak csutis ti ? Jeli sze radiije tvoje szrdcd, ka Bog vsze vidi, ka v.-ze tvoje miszli, vsze tvoje csinenye zn^, ka vszd-ko tvojo rgcs csiije, ali te z-grozov obide t4 miszel ? Sztran 52 DOSEVNI LiSZT marcius 20. Gucsecsi racsuni. Amerikanszka Intheranszka cerkev je z-bojnov vd&rje-jenomi europszkomi evangelicsansztvi na podperanye do lajnszkoga lvanscseka sčszt i po milionov doi&rov nabraia vkliper. Z-t6 sume je dano v Szovjet-Ruszijo 406.000 v Esztland 32,000, v FrancuzkiorszLg 114,000, v Finszkiorszag 49,000, v Nem-skiorszag744.000. v Vogrszkiorszag 75.000 v Livland 49,000, v Rumanijo 79,000 i vu vecs mčnse orsza"ge vkiipno okoli 25,000 dolarov. Na poganyszko misszio je 500.000 dol&rov aldiivala. Nm 'zivis na odeiel i na druge Itibčzni ddre okoli 3 i p6 milionov dolarov je amerikanszko evangelicsansztvo szvčta vsze evangelicscine na vecsno za-hvalnoszt zavčzalo. Treszeti milionov Biblie jL odL-no preminčcsega leta v Ameriki. Lepo szvedocsansztvo je td kre toga, ka tam prčk morja vu vs-akoj hi'zi, na szt61i vszake protestdnszke familije dosztojno meszto ma Biblia. — Pri nasz, 'zaioszt, sze 'ze vecs Ičt nedobi BibJia po nasem materszkom jezfki. I csi bi sze taki dobfla, vendar bi szi je vnčgi ,bogatcr zLto nL szpravili, a> nemajo cata za cstenye yu nyej, — kaksi zgovor davajo nikaki tudi na ete nas "meszecsni,, liszt. Krumpisovtat. Eden moz je steo szvojega sz6szeda krumpisov p6v kosta-vati i za varivacsa szi je szvojega szinš vz&o, da bi ga opomina' csi bi sze sto pribli?za*vao. M6'z gda je na vsze sztrane pazlivo ok6Ii pogledno, potom je zacsno k-deli. «Ocsa moj* — szkricsao je szin naedn6k — ^pozšbo szi na eden kri glčdati!" ^Glčdati? odgovori m6,z pre-sztrdseno. DSte je pr6ti nčbi kazalo: Tamta szi nš glčdao, ocsa moj. Ocsa je oszra-motjeno, brez krumpisov sze je povrno nazaj k-szvojemi dčmi. Na Diacskl Dom szo dariivaH: Z-Szo-bote: Norcsics J&nos koldr 20 din., Kov^cs Ste-van sinyor 50 d. — Z-Nemcsavec: Horv^t Jofzef i Illona 25 d. — Z-gradiscsa Vucskics Perenc 20 d. — Z-Vancsavdszi Mdcsek Stevan 30 d. — Z-Borejec Cigut Miklos 30 d., Horvdt Erno 20 d. — Z-Maute Krizanlcs Adolf 20 d. — Z-Oornji Pet- rfivec oa Kiicsdn Lajosa i Stercin Emme gosztii-vanyi dariivani vesz^lnoszti ^ldovi 315 din Szrdcs-na hvdla poberdvcom i daritelom. — Csrn«lav» szka mladina na fasenek vecsčr drzdae vcszelice csfszti dobicsek 472 din. Velika hvaMa toj mladfoi Bog ddj vecs taksi! — Z-Qedcrovec Dsubdn Jo-'zef 20 d. — Z-Szodisinec And»ecs Ferenc 20 d. — Kaiendaria reditelsztvo 960. — Z-Martjanec: Novrfk Istvdn 10 d., Ollen Ferenc 10 d., Skrabrfn Istv^n 10 d., Horv^th Istvrin 3 kg. graha, Por^-dos Jo'zef 10 d., Horvdt Mdty^s 2 kg. graha^ Heklics Jčinos 5 d., Benkd J<5'zef 10 d. 12 kg. krumpisov, Miholics Istvdo 20 d., Szlavic Istv^o 10 d., Szlavic Istvdnova 5 d., Nemec Ferenc 5 d.» Dervarics Lajos 2 d., KarJos Sdndor 5 d., Vlaj Istvanova 5 d., Vezčr Jo'zef 20 d., Horv^th Istv^n 5 d., Pintarics Jo'zef 16 kg. krumpisov, Pintarics I htviln 26 nr. 10 d, Nemec Pereec 5 d., Katona 2 d., Skraban Ja*nos 2*50 d. Pintarics Ivdn 2 d., Kocčn J^nos 3 d., Baj/ek Fereocova 5 d., Edeo necstetoga imčna 20 d , Vezčr Oeza Szobotske gmaine inspektor 50 din. — Z-Hodosa Heiner Gčza 50 d, Laszd Pčter 10 Eory Da^ni 5 d.» Kardos Sa*ndor 2 d., Soos Lajos 3 d., Abrahdm Ferenc 5 d., Krcsmdr Mihdlv 5 d., Konye Ferenc 5 d., Simon Vince 5 d., Konye D^niel 5 d,, Ro-mdn O^bor 5 d., Szocsdk 5 d., Zsoldos Jozsef 2 d., Siipol Lorinc 5 d., Brezkocs Lajos 2 d., Kercs-mdr M. 5 d., Toth Odborova 2 d, Roszler Jozsef 5 d., Konye Qyula 5 d , Forjdn Sa"ndor 5 d., Da-nes Lajosova 5 d., Kercsmar Istvdn 3 d., Kercs-ma*r Ferenc 5 d., Press K^lm^n 5 d., Abrahdra S^ndor 5 d., Avas Jofzef 3 d., Sch^k Sa^odor ^ Hdri Mihdly 2 d., Osvdth BdMh 5 d., Bencsec Mlmdn 5 d., Pčntek K. 3 d., Nagv A. 3 d., Ab-rahdm F. 2 d., Abrahdm F. 5 d., Skalics 20 d., Abrahdm Vilmos 10 d., Schach K 2 d., Abrah^m Lajos 2-50 d., Konye Jdoos 2 d., Abrahdm Defz6 2 d.f Abrahdm J4nos 10 din. Vszevkup 236*50 D. — Z-Krplivnika: Gergar Jdnos 5 d., Kova*cs P^ter 2 d., Kovdcs Sčndor 3 d., Tdth Fernnc 2 d., Pongrdc Džlniel 2 d.f Konye S^ndor 1 dinar, GergaV Krfroly 2 d., Balogh Ba"lint 2 d., Luth^r Istv^n 2 d., Laczd Mih^ly 2 d., Jancse Lajos 2 d., Buki Mihdly 2 dM Varga Ferenc 2 d., Konye Istvdn 2 d., Kovdcs Miha-ly 5 d., Luk^cs Pdl 5 d., Ha>i Ferenc 2 d., Ddvid Sa*ndor 3 d., Cs^szdr Jdnos 1 dina*r, Kovšcs Ferenc 3 d., Skerldk S4n-dor 1 d., Biiki Sdndor 2 d , K5nye lajos 1 din. Sttmpano v »Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.