in pouč- ' nam s l i - e navade 1 in mest, vni škega i n revežev be. Pisa- j i roma pri- i vse do mo- iv na po- . Z rado- poglavja, ihar, ki funa v pogled na Novi ne nepo- ega in ah, ki j ih n z znan- nevarni oliko bolj , ker mo- | gospodar- ponavadi . Prav ža- r i i nove ;ns književ :ek tranjosti cel in in vseh večjih otokov poznani člove- štvu že pred industri jsko revolucijo in pred zmagovi- tim pohodom parnega stroja, ki je na ladjah zamenjal jadra in vesla. Težke se'je danes vživeti v t is ta obdobja preteklih s t o l e t i j , ko so hrabri, sami sebi in velikanskim mor- skim površinam ter naravnim silam prepuščeni mornarji b lodi l i po neizmerljivih širjavah svetovnih oceanov. Pri teh raziskavah sta j i h ponavadi vodila a l i vedo-- željnost in pohlep po slavi in bogastvu a l i čista pu- stolovščina, ki je bi la povezana z gusarstvom oziro- ma piratstvom. Večina spoznanj, dož ivet i j , muk, napo- rov in t rp l jenja, radosti in sproščenega veselja, blo- dečega razmišljanja in sodb ter sklepov, ki j i h je nekdanjim popotnikom po neznanih in sploh po novih predelih sveta prinašalo "potepuško ž iv l jen je" , ne bomo nikoli spoznali in doumeli. Od teh vel ik ih in hrabrih junakov se je ohranilo bore malo zapisanega. Večje število neposrednih zapiskov imamo iz novega ve- ka zgodovine. Med ta dela, ki nas seznanjajo z ž i v l j e - njem pomorščakov po odkr i t ju Amerike, smemo uvrs t i t i tudi knjigo Potovanja po svetovnih morjih. Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvem so prikazana potovanja Angleža F.DRAKA, kakor ga opisujejo njegovi spremljevalci oziroma udeleženci njegovih piratskih pustolovščin: John H a u k i n s (opisuje Drakovo pot na N.Gvinejo in v Zahodno Indijo v le t i h 1567-69), kaplan Martin F 1 e t c h e r (potovanje okoli sve- ta v le t ih 1567-69) in Thomas M a y n a r d (zadnje Drakovo potovanje v le t i h 1595-96, ko se je z dvajse- timi ladjami odpravil v Zah.Indijo na roparski pohod). Drugi del knjige prinaša B e n r e n s o v e za- piske. Kot mecklenburški vojak se je v le t ih 1721-22 udeležil R o g g o v e e n o v e g a potovanja v Južne dežele in okoli sveta. Kakor je b i l c i l j š tev i l - nih takratnih potovanj namenjen odkr i t ju velikega juž- nega kontinenta - Terra Australis incognita - o kate- rem so med mornarji kroži le najrazličnejše legende, je tudi Nizozemec Jacob R o g g e v e e n 1. avgu- sta 1721. leta s tremi ladjami in s posadko 271 mož krenil iz pristanišča Texel v precej še nepoznani svet južne poloble. B e h r e n s nas seznanja z dve l e t i trajajočim po- tovanjem okrog sveta. Izplul i so iz tekselskega pri =• stanišča (Zah.Frizi jski otoki) ter jadral i mimo Kade- i r e , Kanarskih in Kapverskih otokov in obiskali bra- zilsko obalo. Ko so potovali vzdolž vzhodne obale Juž- ne Amerika so v idel i FalUandske otoke, v januarju 1722 so ob jadral i Rtič Horn, pa p lu l i ob č i lsk i obal i , kjer so se srečali z ledenimi gorami. Odkrijejo Vel i - konočne otoke (6. apr i la ) , nato tavajo med Pol inezi j - skim otočjem, kjer dožive brodolom, obiščejo Melanezi- jo, se seznanijo z obalami N.Britanije in N.Gvineje. Ladje Vzhodno-indijske trgovske družbe j i h p r i s i l i j o , da so se v septembru 1722 izkrcal i v Batavi j i . Tu je bi le središče in osrednje skladišče blaga, s katerim je trgovala nizozemska Vzhodnoindijska družba. Pred tem so se ustavi l i v Japari(tudi na Javi), kjer so spoznali, da so z vožnjo okrog zemlje proti zahodu i z - gubi l i en d3n. Po števi lnih peripeti jah se je razred- čena posadka Roggeveenove odprave 16. j u l i j a 1723 vr - ni la v Amsterdam. Opisi udeležencev potovanj v neznajie a l i . v manj pozna- ne predele sveta so za nas dragoceni, Razkrivajo in predstavljajo nam pokrajine in prebivalstvo, njihovo gospodarsko, socialno, kulturno in c iv i l i zac i jsko raz- v i tos t , pa takratno znanje o oceanografskih in podneb- nih razmerah. Poleg vsega tega se moremo prek takšnih zapiskov soočiti s številnimi nevarnostmi, ki so sko- ra j na vsakem koraku pret i le raziskovalcem naše Zemlje. In prav tam ljudem - pomorščakom moramo b i t i hvaležni, da se je obzorje človeštvu poznanega sveta nenehno in hi t ro razš i r ja lo . Zato je prav, da tudi kakšne knjige najdejo svoje mesto na slovenskih knjižnih policah. M.Natek GEOGRAFSKI ATLAS n razsežn» . Pogumni i popotni ko« il tudi no«| Ni mi znano, a l i je ta atlas tudi prodrl v slovenske osnovne šole, ki nekatere kupijo vse kar jim pride pod roke. Za vsak primer se oglašam z mnenjem, da ima at - las, čeprav je tehnično v redu i zdelan^ to l iko stvar- nih napak, da bolj škodi kot ko r i s t i . Ze pri bežnem pregledu lahko človek ugotovi to l iko grobih napak, da se vpraša, kako je mogoče, da izide tak atlas v jav- nost vkljub temu, da ima med strokovnimi recenzenti navedena dva univerzitetna sodelavca - geografa. Naj navedem le nekatere.Višina Mount(!) Everesta 8882 m v tabeli najv iš j ih gora po kontinentih (namesto 8843 m) je prav za prav bol j slabo spričevalo evropskih atlasov 31 Kakor pa naslovnega at lasa, ker se ta napaka vkl jub razpravam v geografskih revi jah ponavlja tudi v šte- v i l n i h evropskih a t las ih . Pravi monstrum je druga kar- ta na drugi s t ran i : klimatska področja. Loči ekvator- sko-monsunsko klimo in monsunsko klimo (v njenem ob- močju je na primer ob zahodni obali Malajskega polo- toka pustinjska klima), kontinetalna klima seže od Beringovega morja preko Severne Amerike do Nove Zelan- d i je ter od obal Norveške ( ! ) do povir ja Jeniseja, k je r se začenja "umerjena kontinentalna kl ima", ki sega spet do Beringovega morja. Na naslednji k a r t i , ki ima naslov Zemljište in v oklepaju t l o , segajo pod- zolašta t la od Irske preko vse Srednje Vzhodne Evrope ter S i b i r i j e do Jeniseja, k jer se začenjajo "planinska t l a " . Žal še mnogi drugi sestav i ja lc i šolskih atlasov desetlet ja zaostajajo za razvojem pedologije in ne l o - č i jo pojma podzolizacija in podzol. Zato slednjega, tudi v najnovejših slovenskih šolskih učbenikih, p r i - kazujejo še v Srednji Evropi in celo v Jugoslavij i v sklenjenem arealu. Na že imenovani kar t i v našem a t la - su segajo polpustinjska t la iz Podonavja-globoko v srednjo Bosno, k jer so izdal i ta at las. Da to ni s lu- čajna napaka, je v idet i iz karte št . 7 na naslednji s t ran i , k jer sega od vzhoda stepa preko severne in srednje Juqoslavije ( in tudi Bosne) do Alp. Če so se- stavi j a l c i atlasa dal i kulturno in naravno stepo v en koš, bi morali to pojasni t i in tako stepo v r i sa t i še drugje. Na kar t i narodov Evrope je na barvni plo- DROBNE NOVICE Upravni odbor GDS je izvedel med geografskim seminar- jem v Mariboru in v Ljubl jani me.ja meseca 1970 anonim- no anketo. Nekaj odgovorov se t iče tudi šolske oprem- l jenost i in v i rov, iz katerih u č i t e l j i geonrafij« čr- pajo znanje za pouk. Odgovorilo je 69 udeležencev se- minarja, kar je slaba desetina vseh uč i te l jev geogra- f i j e na osnovnih in sred n j ih šolah v Sloveni j i . Vkljub temu si je rezultate ankete vredno ogledati . Predno se skv i , k i označuje Južne Slovane, preko Bosne izpisa- no samo eno ime: Muslimani (v ostal ih republikah pa Slovenci, Hrvat i , Srbi in Črnogorci). Vemo, da ž i v i j o v BiH tudi Srbi in Hrvat i , čeprav priznavamo muslima- ne za narodnost.Na strani 14 lež i vel ika večina vzhodne Srednje in del Zahodne Slovenije, tudi na območju Ju- l i j s k i h Alp, med j u l i j s ko Izotarmo 22 in 21 C. Že kar dober poznavalec naše klime mora b i t i t i s t i , ki po kar t i spozna, da gre za temperature, reducirane na morski nivo. Nikjer namreč tega ne piše. Kot v marsi- katerem drugem atlasu tudi v tem ni navedena doba, na katero se podatki nanašajo. Zaradi take prakse si če- sto tudi u č i t e l j i ne vedo pomaqati, če t r d i j o , da ima n.pr. Ljubljana 1448 mm padavin (vel ja za razdobje 1900 - 1950) pa prinese kak di jak natisnjen podatek, da znašajo letne padavine 1618 mm (povpreček za raz- dobje 1925-40) a l i 1400 mm (1851-1900) a l i 1387 mm (1930-1960). Nekatere karte so av tor j i p rer isa l i brez vsake k r i t i č n o s t i . Na že omenjeni kar t i evropskih na- rodov sega strnjeni t e r i t o r i j Romanov v Sloveni j i p r i - bližno do juqosl ovansko-i ta l i janske meje ,»ed obema svetovnima vojnama in po vsej zahodni I s t r i . Sicer pa ni moj namen, za šalo a l i za ras naštevati vse napake. Želim ob tem primeru le svetovati uč i te- l jem: prej k r i t i čno preglej te, predno pr iporoči te d i - jakom nakup*tega a l i onega atlasa. Pa še skromno vpra- šanje: čiaavo ogledalo je tak atlas? I.Gams in o virih zanj j i h lot imo, je treba pr ipomnit i , da je prikazano sta- nje za slovenske razmere nadpovprečno ugodno, ker so poslale na seminar svoje uč i te l j e nadpovprečno skrbne šole. Tudi struktura anketirancev je taka. Med 69 ude- leženci, ki so i zpo ln i l i anketni l i s t , je 58? profe- sorjev, 2 2 % predmetnih uč i te l jev in le t r i j e so uč i - t e l j i (pr i nadaljnih navedbah so izpuščeni pr imeri , k jer ni odgovora, tako da seštevek odstotkov ne daje O opremljenosti šol za pouk geografije (rezultat ankete GDS v januarju 1970) 32 i