POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN ' f ,• v4 © U-M ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ŠTEV. 12 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 20. MARCA 1952 0 združilo! ljudskih odborov o občine Ze nekaj mesecev je po naših industrijskih centrih in vaseh tiva razprava, pri kateri sodeluje vedno več državljanov. Gre pač za novo upravno-teritorialno razdelitev republike, ki predvideva namesto dosedanjih krajevnih ljudskih odborov nove upravne enote — ljudske občine. Novo upravno razdelitev okraja Trbovlje smo objaviti že v eni zadnjih številk. Poudariti Pa je treba, kaj je narekovalo novo upravno razdelitev; to se je zgodilo predvsem zaradi našega splošnega družbenega in gospodarskega razvoja. Jasno pa se ta pot odraža zlasti v novem finančnem sistemu, s katerim se spreminja tudi vsebina dela ljudskih odborov. Pod pojmom upravno - teritorialne razdelitve razumemo razdelitev republike na krajevna območja lokalnih organov oblasti, t. j. razdelitev na kraje, mesta in okraje. Ljudje to najčešče označujejo s pojmom »komasacija«, kar Pomeni le združevanje upravno-terito-rialnih enot, medtem ko so v upravno-teritorialni razdelitvi upoštevani tudi ukrepi, kot je razdružitev ali delna sprememba teh enot, določitev ali sprememba sedeža neke enote itd. Upravno-teritorialna razdelitev pa nikakor ni le razmejitev krajevnih Področij ljudskih odborov, marveč ima mnogo širši pomen, ker se z njo navadno ureja skladno tudi območje različnih političnih, gospodarskih, prosvetnih in socialnih ustanov. S tako Upravno - teritorialno razdelitvijo nastajajo neke prirodne zemljepisne in gospodarske enote. Vzporedno z družbenim in ekonomskim razvojem postaja nujno, da se spreminja tudi teritorialna razdelitev, kar omogoča uspešnejše izpolnjevanje nalog v korist vladajočega razreda. Zato je razumljivo, da upravno-teritorialna razdelitev v dobi fevdalne zaostalosti ali porajajočega se kapitalizma ni mogla biti takšna kot v času silnega razmaha gospodarstva v zadnjih desetletjih, niti ne more biti takšna kot v razvitih kapitalističnih ali pa socialistični državi. Bistveni temelji vsake upravno-teritorialne razdelitve so: zemljepisna razčlenjenost in gospodarska razvitost ozemlja ter vsebina vsake oblasti. Stara Jugoslavija je do leta 1933 obdržala v glavnem takšno upravno-teritorialno razdelitev, kakršno je prevzela od Av-stroogrske; storjene so bile le tiste spremembe, ki jih je narekovala državna razmejitev. Poglejmo le, kakšna je bila v bivši Jugoslaviji razdelitev zasavskih rudarskih revirjev, ki so bili razdeljeni na dva sreza; tako sta Hrastnik in Trbovlje pripadala k srezu Laško, Zagorje pa k Litiji. Takratni gospodi ni šlo v račun, da bi bile Trbovlje kot center revolucionarnega proletariata središče izrazitega rudarskega okraja. Dosedanja delitev krajev in krajevnih ljudskih odborov je odigrala v prvih povojnih letih svojo veliko vlogo in je bila pomembna neposredno po naši osvoboditvi. Ves nadaljnji razvoj in rast naše ljudske oblasti pa sta pokazala, da je vas premajhna krajevna enota, da bi mogla prevzeti vse naloge nižjeupravnega oblastnega organa. Osnovanje občin bo dalo večjo zaokroženo lokalno gospodarsko enoto, ob čemer se bodo znižali stroški upravnega aparata in podobno. Ljudski odbori bodočih občin bodo lahko prenesli celo 25. marca bo ustanovni občni zbor Društva LRS za Združene narode, pododbor Trbovlje POSTANIMO ČLANI TEGA DRUŠTVA, KI SE BORI ZA MIR Trboveljčanom je še dobro v spominu proslava Dneva človečanskih pravic, ki je bila združena z zanimivim predavanjem »O pravicah človeka«. To je bilo v decembru lanskega leta, ob kateri priliki je bil izvoljen iniciativni odbor, čigar naloga je bila pripraviti vse potrebno za ustanovni občni zbor LRS za Združene narode, pododbor Trbovlje. Poleg ustanovnega občnega zbora tega društva, ki se je že vršil v Ljubljani za Slovenijo, so imeli take zbore že na Jesenicah in v Novem mestu, tretji občni zbor na našem podeželju pa bo v torek, 25. marca t. 1. v Trbovljah. Zato je dolžnost vseh množičnih organizacij in sindikatov, da do tega dne pridobe čimveč svojih članov za pristop k tej pomembni človekoljubni organizaciji. Te dni so prejele sindikalne podružnice v Trbovljah pristopne izjave k novemu društvu, ki naj jih člani izpolnijo in v dvojniku pošljejo uredništvu »Zasavskega vestnika« v poslopju uprave rudnika Trbovlje—Hrastnik. Ustanovni občni zbor Društva LRS za Združene narode, pododbor Trbovlje bo v torek 25. marca t, 1. ob 5. url popoldne v trboveljskem Delavskem domu. Občni zbor bo združen z zanimivim predavanjem »O delu Organizacije Združenih narodov in o življenju narodov Libije in Indije«; predaval bo stalni radijski politični komentator dr. Egon Tomc iz Ljubljane, ki se je sam udeležil zadnjega zasedanja OZN v Parizu. S pristopom v Društvo LRS za Združene narode in s polnoštevilnim obiskom ustanovnega občnega zbora v torek, 25. marca v Delavskem domu bomo tudi mi pokazali naša miroljubna prizadevanja za ohranitev miru v svetu. Nihče si ne želi vojne, zato se bomo z vsemi silami borili za mir, prav tako pa se vsi udeležili tega zborovanja. Da bodo vsakomur jasni cilji novega društva, objavljamo v današnji številki pravila »Društva LRS za Združene narode«. Uredimo naša naselja, vasi in mesta Komunalni svet pri OLO Trbovlje je I na svoji zadnji seji sklenil,, da se takoj 1 začne s temeljitim urejevanjem naših mest, vasi in naselij. Naša naselja, vasi in mesta imajo na splošno slab zunanji izgled, to pa v največji meri zaradi tega, ker nekateri ljudski odbori temu vprašanju niso posvetili dovolj pozornosti. Zadnja zima pa je naredila na hišah, barakah, plotovih in podobno mnogo škode. Prav tako pa predstavljajo naše ceste in pota namesto slike urejenih prometnih vezi le blatne jarke, ki se skozi nje te težko pride. Tako stanje naših objektov in prometnih vezi ne more biti v ponos nobenemu ljudskemu odboru, na drugi strani pa so take ceste sredi vasi pravo leglo za razne bolezni, saj se na njih razkrajajo najrazličnejši odpadki, v suhih dneh pa spet povzročajo oblake prahu, ki škoduje zdravju vseh, zlasti pa mladine. Da se izboljša to stanje, je komunalni svet pri OLO Trbovlje naslovil na predsednike MLO in KLO okraja Trbovlje Posebno okrožnico, ki v njej pravi takole: 1. Pozvati je vse lastnike nedograjenih stanovanjskih hiš, ki so že dalj vaša v gradnji ter vseljene, da v teku *etošnje gradbene sezone kompletirajo svoje zgradbe z manjkajočimi obrtniškimi deli in fasadnimi ometi; 2. stare stanovanjske in gospodarske zgradbe naj lastniki renovirajo v okviru svojih finančnih možnosti, pri oerner pa je posebno pažnjo polagati na dela, ki ogrožajo nadaljnje okvare na *8radbah ter se štejejo kot normalna za redno vzdrževanje zgradb. Tukaj bi bila dmestna skupna nabava apna in množično beljenje stavb; 3. energično je treba zahtevati, da ®* odstranijo iz neposrednih bližin no- POZORI .Današnja številka ima 6 stra-stane v kolportaži 6 din. vozgrajenih stanovanjskih hiš in zaselkov vse pomožne zgradbe, ki so služile pri gradnji, nadalje razne lope, barake, drvarnice, svinjaki, kunčnice in podobno. Te zasilne zgradbe se bijejo z novimi stanovanjskimi zgradbami in kvarijo lice naših naselij. 4. posebno pažnjo je posvetiti hišnim ograjam, obdelavi vrtov, hišnim potem, nadzemnim odtočnim kanalom in sploh okolici stanovanjskih hiš. Odstraniti je polporušene ograje in jih nadomestiti z novimi. Obrezati je treba žive meje in jih eventualno na novo zasaditi. 5. v cilju olepšave naših naselij zainteresirajte vse prebivalstvo, da uredi okolico svojih hiš čim bolj lično z gospodinjskimi in cvetličnimi vrtovi, z na-saditvijo sadnega drevja, posipanjem in ureditvijo pešpoti ter ureditvijo kanalizacije. vrsto posameznih poslov na razne vaške organe, na zbore volivcev, svete državljanov, komisije itd. Toda vse te organizacije, sveti in podobno pa ne bodo imeli značaj oblasti, ampak bodo samo pomožni organi, ki bodo opravljali določene posle v okviru in obsegu, ki jih bo zanj pooblastil občinski ljudski odbor. Brez dvoma bo razlika v velikosti in obsegu občin v ravninskih predelih in občin v hribovitih krajih. Medtem ko bodo občine v ravninskih krajih velike, bo to teže v hribovitih predelih, zlasti, ker bodo nekatere občine ostale takšne, kot so bile doslej, tako n. pr. tudi bivši centri narodnoosvobodilne vojne in partizanski kraji (Cemšenik, Razbor itd.). Rečemo lahko, da so bili številni mali ljudski odbori velika šola za naše ljudi ter bodo svoje dosedanje izkušnje lahko s pridom uporabljali v novih ljudskih občinah. Skladno z razvojem našega gospodarskega življenja se je izkazalo, da način prejšnje ureditve ljudskih odborov v pogojih novega finančnega sistema in novih odnosov državnih organov do naših gospodarskih ustanov ni več mogoč in da so nujno potrebne večje gospodarske in upravne enote. Aktualno in nujno je postalo varčevanje v državni upravi vprašanje nadaljnjih naših kapitalnih gradenj ter učvrstitev vrednosti našega denarja in mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev za za-dovolitev ljudskih potreb in za nadaljnjo graditev socializma. Novi finančni sistem bo zaostril varčevanje v izdatkih za državno upravo do skrajnosti in prisilil ljudske odbore k samostojnemu finansiranju svojih potreb. Ljudski odbori bodo v vse večji meri čutili težino vseh potrebnih izdatkov. Pri zadovoljevanju in finansiranju krajevnih potreb se ne bodo mogli zanašati več v tolikšni meri na pomoč in prispevek iz splošnih vsedržavnih dohodkov, pač pa na prispevke državljanov in gospodarskih organizacij in ustanov na svojem krajevnem področju. Ze sam ta moment narekuje iz ekonomskih razlogov združitev razcepljenih malih krajev in vasi v večje, gospodarsko močnejše upravno-teritorialne enote. Združitev številnih manjših krajev bo predstavljala narovno geografsko, politično, gospodarsko in kulturno skupnost vseh v njej živečih ustvarjalnih sil. Take enote naj bi bile nekak predhodnik tiste idealne krajevne skupnosti v socialističnem smislu, ki si jo zamišljamo pod pojmom »komuna«. V nadaljnjem članku bomo obravnavali pojem občine in kakšni momenti so bili odločilni, da smo dali ljudskim odborom ime občinskih ljudskih odborov. ZAGORSKI RUDARJI SO IZVOLILI DELAVSKI SVET V sredo, dne 12. marca, so pri zagorskem rudniku izvolili 61-članski delavski svet. Volilo je 83,5 % kolektiva, ostali pa se iz raznih vzrokov niso mogli udeležiti volitev. Neupravičeno je izostalo od volitev 6 % delavcev. Na volitve delavskega sveta so se dobro pripravili. Zlasti so skrbno izbirali kandidate na obratnih sestankih. Kandidatna lista je vsebovala 109 kandidatov iz najboljših delavcev in uslužbencev, tako da je delovni kolektiv imel možnost vsestranske izbire. Volitve so se vršile disciplinirano, razen na obratu Kotredež, kjer so bile oddane tri glasovnice z raznimi reakcionarnimi opazkami, kar je znak, da imamo med delavstvom še ljudi, ki jim ljudska oblast ni všeč. Volitve so opravljali rudarji po obratih, ker je bilo nemogoče koncentrirati vse ljudi na eno mesto, zlasti še zaradi velike oddaljenosti obratov, ker bi zaradi tega trpela produkcija. Zato so bili tudi volilni listki sestavljeni po obratih, medtem ko so kandidatne liste, ki so bile nabite na obratih, navajale vse kandidate. Na ta način so se volitve izvedle demokratično, brez ovir In brez škode normalnemu obratovanju rudnika. Od izvoljenih članov delavskega sveta je 38 članov Partije. Delo v kamnolomu Osnovni predlopi upravnega odbora rudnika Trbovlje-Hrastnik za novi tarifni sistem Na svoji zadnji seji v ponedeljek, 17. marca, je upravni odbor rudnika Trbovlje-Hrastnik sprejel važne zaključke glede novega tarifnega sistema na rudniku. Zelo važen je med drugim sklep, da se 13. plača, dodatek na Službena leta, dodatek za delovno obleko, nadomestilo industrijskih bonov ter denarno nadomestilo za živilske bone vračunajo v temeljni dnevni zaslužek. Ko je upravni odbor obravnaval kategorije delavcev, je osvojil mnenje, da se obdrže štiri kategorije, t. j. kategorija visoko kvalificiranih, kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Glede plač je bil storjen sklep, da osnovna plača po normi in osnovna plača po času ostaneta. Osnovna plača po normi naj bi bila za 10 % višja kot ona po času, pri zunanjih delavcih pa bi ostala plača po času, ki bi bila enaka jamski plači po času. Zelo važen za delavce je sklep, ki ga predlaga upravni odbor, da izčrpani delavci, ki gredo na druga lažja dela v jami ali pa na zunanja dela, obdrže isto kategorijo, kot so jo imeli v jami. Pomemben je nadalje sklep glede napredovanja profesionistov; zanje se ustanove tri skupine: za prvo skupino traja 3-letna čakalna doba, za drugo 6-letna, za tretjo pa 9-letna. Tako bo vajenec, ki je napravil pomočniški izpit, ostal tri leta v prvi skupini, nato pa bo napredoval. Tudi glede del po normah nastopi sprememba; namesto njih se uvede akordno delo, progresivno nagrajevanje pa bi ostalo v veljavi le še za dela na premogu in v jalovini. Delavci, ki bi delali po akordu, bi bili ločeni po zaslužku, in sicer dobi kopač 100-odslotni zaslužek, učni kopač 90-odstotni, vozač pa 80-odstotni. Zunanjim delavcem pa bi bila osnova za akordno delo njihova osnovna plača po času. Mnogo se je razpravljalo o plačah delavcev in uslužbencev; upravni odbor je sprejel sklep, da se plače delavcev in uslužbencev izenačijo. V tarifo plač seveda ne bo zajet plačni fond podjetja v celoti, ampak nekaj odstotkov manj, tako da bo imel rudnik zagotovljeno denarno rezervo, s katero bo zagotovljeno enakomerno izplačilo zaslužka. Poleg vprašanja novega tarifnega sistema je upravni odbor razpravljal še I o predlogu republiškega družbenega plana, ki se je z njim v celoti strinjal. 25. marca bodo rudarji volili delavski svet Prvi znanilci pomladi Dne 25. marca t. I. si bodo trboveljski in hrastniški rudarji izvolili nov delavski svet. V njem bo 83 članov. V ta namen so bili pred kratkim po vseh rudniških obratih sestanki, na katerih so se sprejemali predlogi za kandidatne liste. V novi delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik je predlagano mnogo znanih udarnikov: Anton Zagorišek, Ernest Molan, Vili Rugl in Jože Grilc iz zahodnega obrata, Lovro Sumberger in Franc Marinko iz vzhodnega obrata, iz Hrastnika znani udarnik Martin Kmet, | Matija Knez, Ernest Sihur, Anton Brečko in še drugi. Poleg sprejema kandidatov za delavski svet pa so rudarji na vseh sestankih obravnavali družbeni plan ! rudnika. Posamezniki so se zelo zanimali za poročila referentov ter tudi že | stavljali razne predloge, kako odkriti skrite rezerve, da se zmanjša plačni fond rudnika. Reči moremo, da po osvoboditvi še ni bilo toliko zanimanja kot za te obratne sestanke. Nanje je prišlo nad 1000 delavcev, tako da lahko računamo, da je Vsak četrti delavec seznanjen z družbenim planom podjetja, ki se je obravnaval v podrobnosti, saj je o njem poročalo vodilno osebje rudnika, med njimi direktor Alojz Ribič, glavni inženir Preželj, inž. Vuksan, pomočnik direktorja Stanko Dolanc, Roman Turnšek, Plavšak, Kavšek, Podmenik in drugi. Na volitve v novi delavski svet se rudarji živahno pripravljajo, zato bodo 25. marca opravili svojo dolžnost stoodstotno. Posamezni obrati in volišča so si že napovedali medsebojno tekmovanje za kar najboljšo udeležbo na volitvah. PRESKRBETI JIM JE TREBA PA SO ZADOVOLJNE Trboveljske gospodinje so bile pretekli teden prav zadovoljne. Mestno trgovsko podjetje v Trbovljah se trudi, da bi gospodinje dobile kaj novega za prehrano svojih družin. Tako je v četrtek, 13. marca, prispela v Trbovlje večja količina suhomesnatih izdelkov iz znane tovarne v Križevcih. Trboveljske gospodinje so vso zalogo pokupile, kjer so jim pridno pomagale tudi gospodinje iz Hrastnika in Zagorja. Uprava mestnega trgovskega podjetja je v zadnjih dneh nakupila večje množine jajc, ki jim je nastavila ceno najprej na 8 din, pozneje pa celo na 7 din. Tudi na trgu je cena jajc padla na 8 dinarjev za kos, pa tudi po 7 dinarjev so se dobila. V zadnjih dneh po svetu ROMUNSKO VOJAŠKO LETALO POBEGLO V JUGOSLAVIJO Pretekli četrtek je romunsko vojašho letalo pristalo na zemunskem letališču. Vojaška posadka letala je izjavila, da so iz Bra-šova z letalom pobegli zaradi neznosnega terorja, ki vlada v Romuniji in težkega gospodarskega in političnega položaja. Po izjavi romunskega častnika Ghinea raste v Romuniji nezadovoljstvo, ker SZ prekomerno izkorišča romunsko gospodarstvo in vladajo tudi v romunski vojski težke razmere, ker imajo sovjetski častniki vso oblast. Letalska posadka je prosila naše oblasti za zavetišče. V PAN MUN JOMU NOBENEGA NAPREDKA Razgovori za sklenitev premirja v Koreji še vedno ne kažejo nobenega napredka. Glede izmenjave vojnih ujetnikov delegaciji ne moreta doseči nika-kega sporazuma. Izjave generalnega tajnika OZN, Trggve L ta, ki jih je dal na nedavni tiskovni konferenci, so precej pesimistične in je po vsem zavlačevanju razgovorov po severni delegaciji sklepati, da Severnokorejci in kitajski zavezniki ne želijo premirja v enaki meri kot Združeno poveljstvo. Zaradi obtožbe severnih zastopnikov, da poveljstvo Združenih narodov vodi v Koreji bakteriološko vojno, je Mednarodni odbor Rdečega križa predlagal posebno komisijo, sestavljeno iz nevtralnih osebnosti, ki bi bile porok za popolno nepri-stranost in je prosil obe vojskujoči se stranki, da mu v najkrajšem času odgovorita na ta predlog. FAŠISTIČNE METODE V ŠPANIJI V Barceloni so te dni kljub mednarodnim protestom ustrelili pet članov sindikatov, češ »da so bili pripadniki tajne anarhistične sindikalne organizacije«. Sest obsojencev je bilo »pomiloščenih« na dosmrtno ječo. MEDNARODNA BANKA POSREDUJE V ANGLO-PERZIJSKEM SPORU Mednarodna banka že nekaj tednov posreduje v anglo-perzij-skem sporu in skušajo njeni zastopniki najti zadovoljivo rešitev. V glavnem so se zadnji čas vodili razgovori glede zaposlitve britanskih strokovnjakov. Izgle-da, da je Perzija sedaj privolila v zaposlitev tistih, ki niso delali za Anglo-iransko družbo in je tudi Velika Britanija pripravljena, da prepusti odločitev o tem vprašanju Mednarodni banki, medtem ko je prej zahtevala, da bi britanski tehniki morali imeti prednost pred nebritanskimi strokovnjaki. Izgleda, da so se v Te-hernu sporazumeli tudi glede cene petroleja. OSNUTEK MIROVNE POGODBE Z AVSTRIJO Zahodne velesile so izročile SZ noto o osnutku mirovne pogodbe z Avstrijo, ki se v njej poudarja, da je SZ odgovorna, ker niti po devetih letih po moskovski konferenci Avstrija ni postala neodvisna. Načrt pogodbe obsega 8 točk ter je glede sedmih dosežen med štirimi velesilami že sporazum, glede osme točke, ki govori o razdelitvi nemškega premoženja in vojnega plena in odstranitvi zasedbenih sil, pa je tudi dosežen načelni sporazum. VELIKA KOVINARSKA STAVKA V ITALIJI V Milanu, Torinu in Genovi je stopilo v stavko 250.000 kovinarjev zaradi prenizkih plač. Italijanski kovinarji zahtevajo, da se jim plače zvišajo za 15 %. V stavko so se vključili tudi kovinarji velikih tovarn Ansoldo in Breda. AMERIŠKA OPORIŠČA v Španiji Po izjavi ameriškega zunanjega ministra Achesona bo štiričlanska vojaška delegacija z ameriškim veleposlanikom v Madridu na čelu začela v kratkem pogajanja glede uporabljanja mornariških in letalskih oporišč v Španiji. V kratkem se bodo začela tudi pogajanja glede posojila 100 milijonov dolarjev Španiji. ITALIJANSKI TRGOVINSKI r DOGOVOR S SZ Nedavno je bil med Italijo in Sovjetsko zvezo sklenjen nov trgovinski dogovor. Italija bo uvažala iz SZ žito, mangan, antracit, mineralna olja, izvažala pa sladkor, olje, tekstilije in industrijske izdelke. D ogovor je bil sklenjen ne glede na italijanske reparacije Sovjetski zvezi. PET MILIJONOV LIR ZA ŽRTVE NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI V angloameriški coni so zbrali doslej 5 milijonov lir v denarju in blagu za pomoč prizadetim krajem Slovenije. Zastopniki občin Repentabor, Nabrežina in Zgonik so preteklo soboto odpotovali v Tolmin, kjer bodo tamkajšnjemu odboru izročili prvi del zbrane pomoči v blagu v vrednosti nad pol milijona lir. Litijske žene so lepo proslavile svoj praznik Novice iz Loke pri Zidanem mosta V Litiji in v Gradcu, ki se razprostira okrog kolodvora in predilnice, obstojata dve sekciji žena OF. V bodoče pa bodo obe sekciji žena združili v eno samo skupno organizacijsko enoto. V tej želji po skupnem sodelovanju so vse litijske, graške in okoliške žene priredile ob dnevu praznika žena v nedeljo 9. t. m. skupno proslavo. Prireditev je bila lepo organizirana in je bila pri nas to ena najlepših akademij v zadnjem času. Vršila se je v dvorani Fiz-kulturnega doma in je privabila toliko publike, da je dvorana mogla sprejeti le polovico gostov. Ta prireditev je pokazala na našo rano: za prireditve večjega obsega potrebuje Litija mnogo večjo dvorano od sedanje Fizkulturne. Le kdaj jo bomo dobili? Na prireditvi praznika t ena 9. III. so sodelovale naše žene, prireditev pa je dobila značaj množičnega sodelovanja, ker so nastopali še drugi prosvetno kulturni aktivi, tako gimnazijski pevski zbor, gimnazijski orkester in mladinska skupina. Sodelovali so tudi učenci litijske ljudske šole in najmlajši cicibančki iz otroškega vrtca. Vse točke so bile dovršeno naštudirane, zato publika tudi ni štedila s priznanjem. Uvodno besedo je spregovorila tov. Minka Strlekarjeva — s partizanskim imenom Slavka. Tov. Strlekarjeva je govorila o tradicionalnem prazniku žena, ki ga praznujejo napredne žene že od leta 1913. Jugoslovanske žene so praznovale ta praznik že takoj po prvi svetovni vojni. Toda takrat ga niso praznovale v zakurjenih dvoranah, kakor sedaj, temveč na prostem, skrivaj in še tam so jih preganjali — žandarji. Med vojno je pomenil praznik žena mobilizacijo naprednega ženstva v borbi proti okupatorju. V teh borbah so si priborile enakopravnost z moškimi tovariši. Zdaj po vojni pa proslavljamo praznik žena s pregledom našega delovanja v korist socialistične domovine. Nato je govornica prikazala življenje žena v kapitalističnih državah, kjer še ne uživajo svoboščin, tako na primer v Švici in na Španskem ter v kolonialnih deželah. V nekaterih državah volijo le pismene žene. Tudi v Ameriki ne prejema žena iste plače kakor moški. V Angliji, Švici, Italiji in Nizozemski prejemajo žene samo 50% do 55% plače, dočim so v Jugoslaviji, po zaslugi socialistične revolucije, žene izenačene z moškimi. Nato je prikazala potek borbe jugoslovanske žene za svobodo ter je naštela vse pravice, ki si jih je izbojevala jugoslovanska žena: za enako delo dobiva enako plačilo. Ima pravico do plačanega porodniškega dopusta. Zaščitena je tudi zdravstveno. Žene grade skupno z možmi socializem. V novi Jugoslaviji je žena sploh izenačena s pravi- Ljudska univerz* v Loki je priredila (I t, m. predavanje v Radiči. Tov. učitelj je imel nadaljevanje svojega referata »Zgodovina Beneških Slovenčeve. V Račiči je namreč mnogo družin, katerih očetje ali dedje so bili iz Primorske ali Benečije. Predavatelj je prikazal v svojem predavanju največjega moža Beneških Slovencev in če sedaj živečega 89-Ietnega pesnika Ivana Trinka-Zamejskega; v svojem govoru je prikazal Ivana Trinka kot pesnika, glasbenika in umetnika-risarja ter borca za narodnostne pravice svojih rojakov — Beneških Slovencev. Ob tej priliki je predavatelj kot tolminski rojak prikazal navzočim, kako velika elementarna nesreča je zadela prebivalce Tolminske oz. Gomjeeofike doline, s katerimi sočustvuje tudi tukajšnje prebivalstvo. Zaključek _ ga tečaja v Loki Tečaj se je začel _ _ . 8 tednov V tečaju Je bilo 13 gojenk, ki so redno, štirikrat tedensko obiskovale pouk. V tem času so se praktično usposabljale v dl tukajšnje preoivaistvo. gospodinjskega iznbraževaine-jokl je bil v nedeljo 9. marca. I iačel 21. januarja in Je trajal kuhanju in šivanju. Poslušale so pa tudi predavanja o slovenščini, računstvu, zemljepisu, zgodovini, o politični zgodovini, zadružništvu in kmetijstvu Pridobljeno znanje bodo gojenke ponesle na svoje domove in tako bodo tudi one doprinesle nekaj za izgradnjo socialistične domovine. Zaključek tečaja je bil povezan s proslavo 8. marca. Po lepo zasnovanem govoru tov. Marinkove je sledil prisrčen. Dnevu žena primeren spored. Nastopale so gojenko s prizori in petjem, ki so bili podani prav lepo. Da je ta tečaj dobro uspel, je zasluga tovarišic Tavčarjeve, Skrabove, Goršinskv-jeve, Sajovčeve. ki so se trudile s tečajni-cami-novinkaml. Pa tudi šivilja Zagorčeva jih je pridno urila v šivanju. Ob koncu se je tov. Žagarjeva zahvalila tudi domačemu učiteljstvu za njegovo vestno delo pri predavanjih. Zaključni proslavi je prisostvoval tudi predsednik 10 OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc. Ob tej priliki se izreka zahvala Svetu za prosveto pri OLO Trbovlje, ki je gmotno podprl tečaj, prav tako KZ v Loki in KLO Loka. TUDI V SENOŽETIH SO PRAZNOVALI 8. MAREC V nedeljo 9. marca so tudi Sentlamber-čani proslavili mednarodni dan žena. V Gasilskem domu so pionirji skupno z mladinci pod vodstvom učiteljstva priredili proslavo, ki so nanjo povabili vse matere in ostale prebivalce tamkajšnjih vasi. Tovarišica Minka je v svojem uvodnem referatu prikazala zbranim položaj žene-matere, delavke in kmetice v prejšnji Jugoslaviji ter njeno življenje vse od ustanovitve tega praznika preko NOV do danes. Temu poročilu 60 sledili prizorčki naj-mlajših pionirjev, pesmi materam in enodejanka »Mati«. Udeležba na proslavi je bila kar številna, zlasti še, ker se je v okviru te proslave vršil v šoli roditeljski sestanek, ki je bil prav dobro obiskan; dober obisk kaže, da se starši zanimajo za šolsko delo svojih otrok. Prostovoljni prispevki, ki so se pobirali ob tej priložnosti, so namenjeni Tolmincem. V to akcijo so se vključili tudi šolski otroci, ki so zbrali lepo vsoto denarja, iz česar vidimo, da j%,tudi že v njih razvito sočutje in pripravi ienost pomagati, kjer je pomoč potrebna. Čeprav je število pionirjev na šoli nizko, so vendar darovali v ta namen preko 1200 din. kar da skupno s prostovoljno vstopnino 2000 din. OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«! cami moškega. Mnogo žena je poslank Zena stopa svobodno v vse poklice. Otroški vrtci in jasli jo razbremenjujejo pri materinstvu. Zato je lahko tudi v industriji mnogo naših žena-mater. Na jugoslovanskih univerzah študira 14.000 žena, dočim jih je bilo v predvojni Jugoslaviji le okrog 4000 Delavke imajo vse možnosti za dosego kvalifikacije in nadaljnje strokovno usposabljanje. Tudi kmečka žena uživa sadove politike, ki jo vodita KP in naša ljudska oblast, ki je ukinila kmetu obvezno oddajo ter sprostila trgovino. Zdaj sicer še ne razpolagamo z vsemi življenjskimi in industrijskimi potrebščinami v taki množini, da bi že krili vse naše potrebščine. Cim pa bomo končali naš petletni plan, bomo dvignili življenjski standard našega delovnega človeka. Tov. Strlekarjeva je govorila nato še o težavah, ki nam jih povzroča in-formbirojska gonja ter pozvala vse navzoče žene k dvigu naše produkcije, da bo doprinos žena k skupnosti še bolj izdaten. S posebnim odstavkom se je obrnila na naše vzgojiteljice ter je dejala: Učiteljice, profesorice, vzgojiteljice in negovalke, ki Vam naša država zaupa najdražje kar Imamo, to je našo deco, naše otroke, imejte za svojo glavno skrb brigo za našo mladino, za naš mladi naraščaj. Ni dovolj, če so otroci oblečeni in nahranjeni, za nas je tudi važno, da bodo vzgojeni v duhu nove Jugoslavije in brez vpliva sovražne duhovščine. Ne dovolite, da bi sovražniki nove Jugoslavije zastrupljevali In odtujevali naše otroke. Čuvajte naše otroke in bdite nad njimi, da bodo postali dostojni državljani naše socialistične skupnosti. Slavnostna govornica je žela za svoja izvajanja hvaležno priznanje vse dvorane. Zatem pa se je razvil ostali program slovesne akademije, nastopili so: gimnazijski pevski zbor pod vodstvom tov. prof. Vere na Korošca, gimnazijski orkester, ki ga vodi tov. prof. Drago Bitenc; ritmične vaje gimnazijk (Ob tabornem ognju, Slovenka sem, Lipa zelenela), deklamacije najmlajših iz otroškega vrtca (Mamici v pozdrav), deklamacije učencev ljudske šole ter prizor s petjem 4. razreda ljudske šole »Pot skozi trpljenje k svobodi«, ki ga je sestavila učiteljica tov. Iva Zupančičeva. Deklamacije naših žena, tov. Slavke Poglajenove (Kaj nas je Lenin naučil in Dete so mi ubili) ter simbolično delo »Talcem«, ki so ga prikazale naše članice AFZ ob petju in glasbi, so dokazale, da so tudi naše žene odlične prosvetne aktivistke. Slovesna akademija je bila zaključena s simbolično živo sliko, ki je napravila na vso številno publiko globok vtis in dovršeno zaključila proslavo praznika žena. Prav je, če zabeležimo, da je bil oder dnevu primerno in zelo lepo urejen. Ob dnevu praznika žena so litijske in graške žene čestitale vsem delovnim ljudem tudi preko Radia-Ljubtjane. Ta pozdrav je veljal zlasti naprednim ženam in partizanskim materam doma in v tujini. kai bomo napravili v tednu cest? Kakor vsako leto spomladi in jeseni, se tudi letošnjo spomlad pripravljamo za posipanje cest Ni morda naključje, da opravljamo ta dela v spomladanskih in jesenskih mesecih, pač pa je to nujno potrebno, saj je ta čas za takšna dela najbolj pripraven, ker so ceste od padavin v spomladanskih in jesenskih mesecih omehčane. Iz tega razloga posipamo in utrjujemo naše ceste spomladi, da je v poletnih mesecih mogoč na njih neoviran promet. Kako velikega pomena so ceste za naše gospodarstvo, vidimo med drugim tudi iz Marxovega izreka, ki pravi, da dobi proizvodnja svojo pravo vrednost šele tedaj, ko pride blago do potrošnika. Da pa pride blago do njega, so nam potrebne železnice in ceste. Skrb, da so naše prometne žile vedno v brezhibnem stanju, pa se seveda ne tiče samo cestarja, marveč je interes nas vseh, da hodimo po lepih cestah, očiščenih od blata. Vozila, pa najsi so to motorizirana ali pa vprežna, se mnogo manj kvarijo, če ceste niso kotanjaste in vijugaste, pač pa lepo urejene, izravnane in posute, saj se na takih Cestah odvija ves promet mnogo hitreje, kar je v našo korist, saj je čas — zlato. Kritično stanje našega cestnega omrežja nam je vsem dobro poznano, zato ni potrebno, da to vprašanje razlagamo podrobneje. Naša finančna in operativna sredstva so ob času zaradi drugih velikih izdatkov, zlasti pa zaradi nujno potrebnih kapitalnih gradenj v naši socialistični državi premajhna za neoporečno vzdrževanje naših cest, posebno še, če pomislimo, da je treba nadomestiti, kar je bilo v preteklosti zamujeno. Zaradi tega je nujno potrebno, da priskočijo našim KLO na pomoč z delovno silo in s prevoznimi sredstvi vsa naša gospodarska podjetja, naše množične organizacije: OF. sindikati, AF2, LMS ter ostala društva in ustanove. To bomo storili v našem okraju v Tednu cest, ki bo trajal od 23. do 30. marca t. 1. V teh dneh bomo opravili potreben popis vseh naših cest, očistili bomo odtočne jarke, popravili obcestne ograje, odvažali blato itd. Da se organizira delo v Tednu cest, so se vršile že predhodno sektorske konference v Zagorju, Radečah, Izlakah in Hrastniku. Ta konferenca je dobro uspela v Zagorju, delno pa tudi v Ra- dečah in Izlakah. Ostali KLO naj skličejo na svojem območju seje, kjer naj se pomenijo, kaj vse je potrebno storiti, da bo Teden cest potekel res kar najbolj uspešno. OLO Trbovlje, uprava cest. LETALO ZA ENEGA MOŽA iHPii Vodnik pri mornarici ZDA, Daniel Murphy iz Pittsburga, je pred kratkim demonstriral v V/ashingtonu helikopter za enega moža. Novo letalo, ki so ga krstili za »Hoppi-Copter«, nese vojaka v polni bojni opremi na kratke proge in lahko pristane na poljubnem mestu Novo letalo še preizkušajo in izpopolnjujejo. X>000000-^-C»<><><>00000000<><>000 ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo< Komaj zadostno Stara Vrhovčeva ulica je še ravnokar odmevala od hrupa, ki so ga delali po njej študentje. Odhajali so na novoletne počitnice. In že pet minut pozneje je bilo v veliki sivi hiši, ki so ji rekli Vrhovčeva gimnazija, spet vse tiho in mirno. Toda stoj — velika glavna vrata šole so se še enkrat odprla. Stari, sivolasi sluga gimnazije Prašnikar je še enkrat pomolil glavo skozi vrata. Z levo nogo jih je odrinil, nato pa jih začel ogledovati in nekaj iskati. Tako je bil zatopljen v svoje delo, da ni opazil velikega moža, ki je prišel po sedmerih izhojenih stopnicah do glavnih šolskih vrat, okrog katerih se je smukal Prašnikar. »Oprostite — ali je gospod direktor Globočnik še v pisarni?« Šolski sluga se je nepričakovanega vprašanja tako ustrašil, da je popolnoma pozabil kihniti, na kar se je že pripravljal. »Da, gospod direktor profesor doktor Globočnik je še v svoji pisarni,« je važno pojasnil stari sluga. »Prav lepa hvala,« je odgovoril tuji mož in že odhitel v vežo. »Drugo nadstropje, desno, zadaj.« je šolski sluga še zaklical za njim. »Že vem, že vem, gospod Prašnikar, ne dajte se motiti!« Nad temi besedami je bil sivolasi šolski sluga tako presenečen, da je že drugič pozabil na kihanje; nosnice, ki to se mu že razširile in pripravil« na to tako važno opravilo, so se spet naravnale v normalno lego. »Hm,« je dejal stari sluga; začudeno je majal svojo sivo glavo, nato pa je prestavil veliko šolsko mapo izpod leve pazduhe pod desno. »Hm,« je spet začel, »odkod le ve ta tuji človek — odkod le ve ta tuji človek...?« Sivolasi Prašnikar je imel čudno navado, da ni nobenega stavka izgovoril do konca; vedno se je sredi stavka ustavil, potem pa njegovo prvo polovico še enkrat ponovil. »To je prav tako dobro,« mu je večkrat zatrjeval direktor Globočnik, kajti od njega se je navzel te čudne navade. Je že tako na svetu: če živita dva človeka polnih trideset let dan za dnem skupaj, potem prevzameš kakšno tako navado od drugega kar mimogrede. Posebno še, če se ti zdi imenitna. Neznani mož je bil medtem že na vrhu prvih stopnic, kakor je opazil sluga, ki je radovedno pogledal za njim. Tukaj pa se je tujec ustavil; gledal je izhojene stopnice in z nasmeškom opazil, da so bile na desni bolj obrabljene kot na levi. Ko je prišel vrh drugih stopnic, je spet ustavil korake. Pogledal je skozi okno. Pred njim je bilo prostrano šolsko dvorišče. Zaprl je oči. »No, sedaj bom pa videl, če nisem vse pozabil; najprej mora biti na dvorišču velik prostor z rumenim peskom—« In res: ko je odprl oči, je videl, da se ni zmotil; pred njim se je raztezal lep, širok pas rumenega peska. »— in potem pride majhen travnik« je nadaljeval sam pri sebi in spet zamižal. Ko je spet pogledal, je opazil, da je bilo v resnici tako; tamkaj je bil širok kos travnika. »— in nato mora biti tamkaj potok, pravi resnični potok na šolskem dvorišču; povejte mi še kak kraj na svetu, kjer ima gimnazija na dvorišču potok!« Da, spet je bilo tako; pred njim se je svetlikal potok, na bregu pa je bil ozek trak snega. In tamkaj dalje je bil čez potok most. Preko njega si prišel na veliko šolsko telovadišče in igrišče. Sveta nebesa — to je bilo res prekrasno šolsko dvorišče! Neznanec je začel spet sanjariti. Misli so mu uhajale v preteklost. Videl se je, kako se podi s svojimi tovariši po tem dvorišču. Tam v kotu stoji dolgi Glavač, z rokami uprt na kolena; čez njega je skakal kozla. In tam dalje so se pripravljali v pavzi ob desetih dopoldne na Ksenofona. Da, da — da, da! In tam za potokom je stal grič, kjer so se tepli in borili, ko je hodil še v nižje razrede. Da, s stisnjenimi zobmi so se tepli za ta grič, na življenje in smrt, vsako soboto popoldne.. Tujec je segel z roko na čelo in se nasmehnil; tamkaj je bila še danes majhna brazgotina, ki jo je dobil v teh bojih za šolski grič. Zamišljen v preteklost je stopal po stopnicah. Pred njim je stala dolga vrsta razredov. Vsak razred je poznal. V vsakem je sedel po vrsti. Polnih devet let I Odprl je vrata nekega razreda. Nad vrati je bila tablica z napisom »IIIB«. In spet se je čudil kot takrat: zakaj so bile na tablici štiri črtice in zakaj ne črtica pred rimsko petico. Tam je stal kateder. Da, da, kateder. Vzdihnil je, čisto nalahko je vzdihnil. Se vedno je bilo v razredu štirinajst klopi kot nekoč. Na zidu je visela slika deželnega glavarja, tamkaj je bila Pallas Athena, boginja znanosti in umetnosti, prav tako Zeusova glava z velikimi kodrastimi lasmi — vse, vse je bilo še kot nekoč ... In stara šolska tabla je stala tamkaj in ga gledala. Gledala ga je kot takrat: učeno in grozeče. Obraz je imela ta tabla, pravi obraz; bil je obraz učenosti in znanosti, ki ga je gledal strogo, neizprosno. Usedel se je v neko klop. Seveda je bila zanj premajhna, veliko premajhna. S koleni se je zadeval ob njo. Pa kaj zato! Prav tiho in pridno je sedel v klopi in gledal spet v črno lakirano šolsko mizo Stala je na istem mestu kot nekoč. In glej — pod plastjo laka so se svetlikale neke konture, konture dveh črk; komaj, komaj da si jih opazil Toda on jih je takoj spoznal; najprej črko A in za njo črko L. Anica Likar! Da, tako se je pisala ona, njegova prva, tiha ljubezen, o kateri pa lepa plavolasa deklica ni vedela nič. Nobene slutnje ni imela o tej tihi in vendar tako topit ljubezni, čeprav je stanovala tamkaj za potokom, takoj zraven griča, kjer se je naš junak bojeval Da, vpričo tega oboževanega dekliča je irhojeval svoje velike zrtuige. Pa ne, da bi bil boječ — oh ne. nasprotno! Toda tistega dne, ko se je ohrabril, da jo bo pozdravil, je zbolela. Prehladila se je in dobila pljučnico. Cez teden dni so jo pokopali... »Nagliči Odiseja, stran 96, drugi odstavek. Začnite!« Ob tem ostrem glasu s katedra je strepetal; velikega, širokoplečega moža je zazeblo, ker se ni zadosti pripravil na Odisejo. In spet se je nasmehnil, bolestno nasmehnil. Kakšne glasove ti pač pričarajo spomini/ Kolikokrat je ta mož tam doli v Avstraliji planil kar sredi noči iz postelje, kjer je v sanjah ne vem kolikokrat delal svoj ustni in pismeni izpit Šestnajst profesorskih oči je gledalo v njega! Da, da! Tudi sredi opoldneva, v najhujši pripeki se ni v Avstraliji nikoli tako strašno potil kot takrat ob izpitu v gimnaziji ... Ne, ne. lovorik si ni nabral v tej starodavni hiši. Veriga težavnih pasaž so bili njegovi prehodi Iz razreda v razred. In spet je videl direktorja gimnazije, ki mu je več ko enkrat potrkal po rami: •Komaj z največjo silo, Naglič, komaj z največjo silo!« Cernu je tore j prišel po osemnajstih letih iz Avstralije nazaj? Kaj ga je gnalo, ka) ga je vleklo, da je spet ■ obiskal to staro častitljivo hišo. ki mu i ni nikoli spletala vencev? — Spet se je nasmehnil... Ko se je pred osmimi dnevi vrnil z ladjo v domovino, je v kavarni spet I prebiral domače liete Počasi r neko zbranostjo, pobožnostjo je užival ao- | mače novice; kot svojo najljubšo jed, ki mu jo je pripravila mati, ko je prišel na počitnice. In ko je prebiral ta Zagone - središče bodoče mestne obCine Po novi upravni razdelitvi bo obsegal občinski ljudski odbor Zagorje dosedanji KLO Zagorje, KLO Kisovec-LoJce in KLO Kotredež, izvzemši vas Čebine, ki jo prevzame občinski ljudski odbor Trbovlje. Nova ljudska občina Zagorje bo imela 7446 hektarov površine in okrog 8700 prebivalcev. Združeni kraji sestavljajo po novi razdelitvi glede na premogovnik Zagorje in ostalo lokalno industrijo zaključeno Gospodarsko celoto. Tako bo gospodarsko, politično in kulturno središče bodočega občinskega odbora oziroma mestne objine okraja Zagorje, ki se že dalj časa poteguje za naslov mesta. Razvoj kraja Zagorje je zanimiv, še bolj pa perspektiva razvoja tega kraja. Zato bomo danes o Zagorju nekaj več napisali. Zagorje leži ob južnem pobočju srednjegorskih grebenov, ki nastopajo kot podaljšek Kamniških planin. Zagorsko dolino zapirajo od vseh strani vrhovi, na jugu Konec (673 m), na severu Tabor (770 m), Javor (1131 m) in Kukla (740 m), na zahodu pa Jablanski vrh (919 m). Zagorje nima nobene tranzitne ceste; s Savinjsko dolino je povezano po dolini potoka Medije in Bolske preko Trojan, odkoder ima izhod tudi na Ljubljansko polje. Z okrajnim središčem v Trbovljah ga vežeta cesta ob Savi in nova cesta preko Slačnika in Bevškega. Zgodovino Zagorja zasledujemo od predrimskih časov, kajti najdišče pred-rimskega gradišča pod vasjo nam potrjuje, da je bil kraj že takrat naseljen. Izkopali so tudi predmete iz hall-stattske dobe (1000—400 let pred n. e.) tn našli ostanke iz bronaste dobe. Ekonomski razvoj Zagorja je povzročilo izkoriščanje premogovnih plasti, ki se je od leta 1802 naprej stalno stopnjevalo. Premog so izvažali po reki Savi na Hrvatsko in v Ljubljano, kamor so ga vozili tudi po cesti preko Trojan. Zagorje je bilo pred letom 1849 tudi važno pristanišče za trgovino na Sa"i. Premog so sprva uporabljali za vi-triolno tvornico v Lokah in za steklarno v Toplicah. Leta 1843 je začela obratovati svinčarna v Toplicah, medtem ko je bila cinkarna v Lokah ustanovljena že leta 1842. Pozneje, l. 1848, je začela delati še ena cinkarna v Toplicah. Važen zgodovinski dogodek je bila zgraditev Južne železnice, ki je na odseku Celje—Ljubljana stekla l. 1849, na sektorju Ljubljana—Trst pa l. 1857. S pričetkom obratovanja te železnice se je seveda znatno povečal konsum Premoga. Leta 1880 je kupila rudniške naprave bivša Trboveljska premogo-kopna družba (imela je takrat sedež na Dunaju), ki je jamske obrate modernizirala in produkcijo premoga povečala. Obratovanje rudnika je dalo kraju Zagorje povsem industrijski značaj. V političnem pogledu je Zagorje — zlasti v bivši Jugoslaviji — prepričljivo prednjačilo. Napredno delavsko gibanje st je utrlo že zgodaj pot v široke delavske množice. Ko je morala Komunistična partija v bivši Jugoslaviji z zloglasno Obznano v ilegalo, so se na- predni delavski elementi izživljali in uveljavljali predvsem v kulturnih društvih kakor v »Svobodi«, zlasti pa v »Vesni«. Ves čas diktatorske nasilne vlade Karadžordževičev je Partija v ilegali organizirala razne politične manifestacije, stavke in podobno. Zato tudi ni naključje, da je bil ravno v bližini Zagorja, namreč na Cebinovem, leta 1937 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, pač pa zaradi tega, ker so živeli v tem kraju tedaj najboljši borci za delavske pravice. Tudi v narodnoosvobodilni vojni je bilo Zagorje med prvimi kraji v Zasavju, ki so dali sorazmerno s številom prebivalcev največji odstotek borcev in žrtev. Po osvoboditvi se Zagorje vse bolj in bolj razvija. Število prebivalcev narašča, nastajajo nova podjetja, zidajo se stanovanjske hiše in drugi važni objekti. Premogovnik je proizvodnjo premoga zelo povečal, povišalo se je seveda tudi število rudarjev. Jamski obrati se mehanizirajo, urejajo jih s sodobnimi izvažalnimi napravami, ki so naročene v tujini. Od leta 1945 so nastala v Zagorju in okolici sledeča važnejša nova podjetja: opekarna v Po-toški vasi, tvornica kleja, krojaška de- lavnica, čevljarska delavnica, klavnica, elektrodelavnica KLO in druga manjša podjetja. Danes je v Zagorju 9 okrajnih podjetij in 16 podjetij KLO. Gradbena dejavnost zaznamuje od osvoboditve te-le rezultate: zgrajena je stanovanjska kolonija z 19 hišami v Po-toški vasi (kolonija Franca Farčnika), dve 18-družinski hiši na Polju, samski dom za 100 samcev, pet 4-družinskih hiš v Borovniku. Pri elektrarni je zrasla sodobna mehanična delavnica z avtogaražo. Sezidan je Zdravstveni dom in. transformatorska postaja, v gradnji pa je velika moderna kopalnica za rudniški obrat Kotredež. V tem času so si rudarji zgradili nad sto stanovanjskih hišic; to jim je omogočila naša ljudska oblast z brezobrestnimi posojili. Zagorje je tudi kulturni center zagorskega sektorja; v Zagorju štejemo 14 raznih društev. Za prireditve in razne proslave služi dvorana telovadnega društva »Partizan* in mala dvorana športnega društva »Proletarec*. V Zagorju je tudi kino. Seda) pa še nekaj o najvažnejših problemih Zagorja. Vprašanje o bodoči ureditvi mesta so v Zagorju že rešili; izdelan je urbanistični načrt in program, po katerem se bo Zagorje v bodoče gradilo. Po tem načrtu razpolaga Zagorje s 6,8 hektara površine za industrijske objekte in 68 hektari za stanovanjske in javne objekte. Prav posebno pereče je v Zagorju stanovanjsko vprašanje; na eno osebo pride pri dosedanjih stanovanjih le 7,1 kvadratnih metrov sobne površine, medtem ko določa standardni normativ za Slovenijo 9,5 kvadratnih metrov na osebo. Pomanjkanje stanovanj predstavlja resno oviro za razvoj zagorskega rudnika. Delavci iz oddaljenih krajev se vozijo sicer z rudniškimi kamioni na delo, vendar je taka delov- na sila nestalna; obdržati bi jo bilo lahko samo s preskrbo primernega stanovanja. Reflektantov na stanovanje je danes v Zagorju okrog 700. Glede na potrebna popravila in obnavljanje sedanji?! stanovanjskih zgradb je potrebno samo za tiste, ki žive v Zagorju, okrog 310 stanovanj. Čeprav gradijo delavci stanovanjske hišice, je vendar njih število premajhno, da bi krilo tekoče pomanjkanje stanovanj ali vsaj delno ublažilo stanovanjsko stisko. Ce pomislimo, da znaša letni prirastek prebivalstva v Zagorju povprečno 2,62 odstotka, je jasno, da bo treba vprašanje zgraditve zadostnega števila stanovanjskih hiš postaviti pred vsemi drugimi vprašanji na prvo mesto. V zvezi s precejšnjim prirastkom prebivalstva se pojavlja v Zagorju še eno vprašanje, ki postaja zadnje čase zelo občutljivo; to je vprašanje zaposlitve vdov; neporočenih deklet in tudi fantov od 14 leta starosti, ki ne obiskujejo šole ali se ne učijo kakšne obrti. Računajo, da je samo vdov in deklet okrog 600, ki bi se rade zaposlile v lahki industriji. Na vsak način bo treba v Zagorju osnovati oz. zgraditi kakšno primerno tovarno za navedeno odvečno delovno silo. V komunalnem gospodarstvu se je IO KLO Zagorje lotil že pred leti gradnje novega vodovoda. Lani so položili vodovod od Ribnika do Toplic. Ta vodovod bo dajal, ko bodo položene vse cevi enotnega premera, okrog 10 litrov vode na sekundo. V letu 1952 bodo morali začeti izmenjavati že obrabljene cevi starega vodovoda, v prihodnjih letih pa bo treba položiti vodovod od Semnika do Kisovca (4,5 km). Ta vodovod bo dajal na sekundo 7—8 litrov vode, torej z zajetjem v Ribniku okrog 17 litrov na sekundo, kar bo zadostovalo za dolgo dobo let tudi pri močnem prirastku prebivalstva. V Zagorju bo treba temeljito preurediti kanalizacijo, ki je postala ponekod pokvarjena, drugod pa bo ovirala bodoče prometne žile. Na teh delih so sicer stalno zaposleni specialni delavci, vendar bo treba predvsem preskrbeti dovolj kanalizacijskih cevi s primernim premerom. Od 17 kilometrov cestnega omrežja odpade okrog 70 % na neutrjene ceste, iz česar sledi, da je njih. stanje glede na povečani promet slabo, ker ne mo rejo zdržati preobremenitve. Cestno razsvetljavo so začeli uvajati v glavnih ulicah Zagorja; sčasoma bodo dobile električno luč tudi vse stranske ulice. Za svoj kulturni razvoj potrebuje Zagorje dovolj velik, prostoren kulturni dom, v katerem bi imele vse kulturne Organizacije in društva svoj življenjski prostor. Iniciativni odbor za gradnjo takega doma je že postavljen. Glede na perspektivno povečanje prebivalstva bo treba v Zagorju zgraditi ljudsko šolo za 930 učencev ter otroške jasli za 50 mest. Kakšne so perspektive za razvoj industrije v prihodnjih letih? Rudnik bo povečal svoje obrate in proizvodnjo, zlasti po 10 do 20 letih, ko bo izkoriščanje premogovnega sloja v Trbovljah predvideno izčrpano in se bo težišče rudarskega dela preneslo na Zagorje. Premogovnik bo v tem času zaposloval perspektivno 30 % več delovne sile kot leta 1950; pri ostalih industrijah je predvideno, da bodo apnenice povečale leta 1960 proizvodno kapaciteto za 25 odstotkov, opekarne pa za 328 %. V načrtu je graditev tovarne za barve in steklarna, kar je utemeljeno glede na ležišča karbonskih škriljevcev in kremenčastega peska, ki se nahaja v bližini Zagorja. Pod takimi pogoji in perspektivami bo mesto Zagorje leta 1960 doseglo 6450 prebivalcev, medtem ko jih je leta 1950 imelo 4990. Jasno je, da bo bodoča mestna občina Zagorje štela mnogo več ljudi, kot navedeno v uvodu. Rast, razvoj in napredek tega kraja pa je seveda odvisen tudi od tega, kako bodo tamkaj živeči ljudje delali, kako gospodarili in kako se bodo politično izživljali. Za naše kmetovalce NAS SADNI IZBOR Prizadevanje najboljših sadjarjev v našem okraju, nuditi našim kmetom-sadjarjem sadno drevje, ki bo za naše kraje najboljše in bo odporno proti mrazu in sadnim škodljivcem, ki bo skromno in neizbirčno za zemljo in lege, vendar pa dobro, je rodilo v teku let lep uspeh, tem pionirjem v sadjarstvu se je posrečilo najti in določiti sadne sorte, ki bodo za naše razmere najpripravnejše. Na vse lege, sončne in senčne, srednje in višje sadimo: bobovec, ontario, lebel in carjevič. Prvi dve jabolčni sorti počakata čez pomlad, lebel do meseca januarja, carjevič pa do februarja. Te sorte so skromne za lego in zemljo, so izredno rodovitne in primerne tudi za hladnejše kraje. Okoliščina, da moramo zalagati s sadjem naše industrijske kraje, je narekovala, da smo še odločili za sorto lebel, dasiravno zaradi prepičlega tanina ne daje prvovrstnega sadja, vendar pa je v naši sadni trgovini in pri potrošnikih splošno zahtevano in priljubljeno sadje. Tanka lupina carjeviča sicer ne prenese daljših transportov, vendar pa je zaradi svoje skromnosti, lepega in zdravega plodu ter izredne rodovitnosti kakor tudi zaradi prvovrstnega sadjevca splošno razširjen in od potrošnikov iskan sadež. Zori v mesecu novembru in se drži, dobro vkleten, do spomladi. Zaradi splošne odpornosti proti mrazu in boleznim ter enakomerne rasti je odličen deblotvorec. Plod ontario je plošnate oblike, pordeči v kleti, drži do spomladi in dalje; meso je sočno, okusno, rumenkasto ter izredno rodovitno, zaradi česar mu je treba bolj streči kot bobovcu, ki ga že vsakdo pozna. Srednja sončna lega: beličnik, ma-šancelj, krivopecelj. Beličnik zori sredi julija ter je zaradi svoje rodovitnosti, zgodnjega zorenja, lepe oblike dobrodošel kot prvenec na našem sadnem trgu. Mašanceljnu so dobrodošle naše sončne lege in zmerno vlažna zemlja. Kakor bobovec, je tudi mašancelj splošno znana sorta in je v dobri sončni legi odporna tudi proti škrlupu. Plod krivopecljna je valjaste oblike in postane v kleti rdečkasto rižast. Drži se čez spomlad. Drevo je za bolezni neobčutljivo, skromno in izredno rodovitno. Posebno mu godi bolj globoka in vlažna zemlja. Višje sončne lege: krivopecelj, pisani kardinal, blenheimska renata. Plod kardinala je precej debele, rebraste in neenakomerno oblike. Drevo ni zahtevno, je zdravo in rodovitno; dobro vkleten sad počaka do zime. Blenheimska renata je precej debelega plodu, ploske oblike. Zori čez zimo. Nezahtevna glede lege in zemlje. Uspeva boljše v višjih hladnih legah. Nižje sončne srednje lege: lepi bos-kop. Plod je zelo debel, podolgovat, zelenkasto rumen, nekoliko posut z rjo, sočnega, dišavega mesa; iskana namizna sorta. Drži do spomladi. Najbolj pospešujejo njegov razvoj ilovnata tla v nižinah in v srednjih legah. Višje senčne lege: gdanski robač, krivopecelj. Plod gdanskega robača je srednje debel, rebrast in karminasto rdeče barve. Zelenkasto meso je pod kožo nekoliko rdečkasto. Ima vinski okus. Uspeva v suhi in skromni zemlji. Počaka do zime. Poleg navedenih sort pa se za ugodne in sončne lege priporoča še specialno sadje kakor: kanada, šampanjska reneta in zlata parmena. Kanada je negovanček vinskih krajev, izredno lepo uspeva in rodi tudi v naših zavetnih, toplejših legah v ne preveč vlažni zemlji. Je prvovrstna namizna sorta svetovnega slovesa. Šampanjska reneta: plod je srednje debel, ploščate rebraste oblike, v kleti porumeni, počaka čez spomlad. Tršato drevo se zadovolji tudi z bolj vetrovno lego, dobrodošla pa mu je globlja zemlja. Zlata parmena: zlatordečkast plod je sočnega, dišavega mesa ter je vedno v vrsti kot prvovrstno namizno jabolko svetovnega slovesa. Prvotna bujna rast zastane v poznejših letih zaradi izredne rodovitnosti, zaradi česar je treba drevesu vedno gnojiti, obdelovati zemljo, sicer postane plod krmižljav in škrlupast. V zagorskem okolišu je precej razširjeno prinčevo jabolko. Plod je valjaste oblike, rumene barve z enakomernimi rdečimi progami. Počaka do januarja ter ni zahtevno glede lege in zemlje, je zelo rodovitno, primerno za mrzlejše kraje in rodi tudi v višjih sončnih legah. Sorte, določene po tem izboru, bo treba v bodoče razmnoževati po naših strnjenih sadovnjakih v obliki strnjenih nasadov, in sicer tako, da bo imel vsak sadjar povprečno 10 % poletnih, 15 % jesenskih in 75 % zimskih sort v sadovnjaku. Ostale sorte kot jonothan, bauma-novka, rumeni bellefleur, oba pepinga, pogačar itd. (saj smo prav na sortah veliko prebogati), sicer ne kaže odstranjevati, dokler redno donašajo zdrav sad, vendar bomo morali, ko se izčrpajo, nov nasad prilagoditi sadnemu izboru za naš okoliš. S K D D »ALEŠ KAPLA« V HRASTNIKU bo uprizoril v soboto, 22. marca, ob 19. uri in v nedeljo. 23. marca, ob IS. uri v Telovadnem domu v Hrastniku NuSidevo komedijo »NAVADEN ČLOVEK« Predprodaja vstopnic: Karli Urlep, »Trgovina pri rudniku«. Bivša steklarna v Zagorju ><>000<><><>'C»0000-0<5>000000000000000000000«X> »OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-Oj^CtJfe novice, so mu oči obvisele na neki kratki notici: »Kakor smo ravnokar zvedeli, -bodo staro Vrhovčevo gimnazijo prestavili na periferijo mesta. Sola se bo morala Umakniti, ker bo lastnik veliko šolsko dvorišče, ki ga je imela gimnazija nad trideset let v najemu, zazidal s stanovanjskimi hišami.* Veliko šolsko dvorišče! — Dolgo je strmel v to notico in sanjal. Celih osem dni ga je potem gnalo in podilo sem in tja, in jutri — da jutri — bo moral sPet odpotovati; najprej v glavno mesto, potem pa spet nazaj v Avstralijo, kjer ga čakajo njegovi posli, njegovo 2'vljenjsko delo. Toda preden odpotu-ie> mora obiskati še direktorja gimnazija, starega direktorja Globočnika ®rugo nadstropje, desno, zadaj. Tiho je zaprl razred 1IIB za seboj “el je še eno nadstropje više in potr-kal tam zadaj na desni na vrata. »Prosto!* Da, njegov glas je bil, glas direk-tor.ia Globočnika Vstopil je in videl za mizo osivelega thoža. Pisal je na nekih velikih listih pvznal je te pole: bile so kvalifikacijske liste študentov, ki jih šola hrani v svojem arhivu. Hrani zaradi statistike, Prav tako pa tudi. ker ni izključeno. “a bo morda še kdaj ta ali oni študent »Želite?* Direktor je ravnodušno “fipnil glavo Kako se je njegov obraz Postaral, kako so se mu lasje zredčili', j samo oči, tiste plave oči za zlatim’ °coli so bile še vedno iste. »Neki vaš nekdanji učenec mi je na-da vam izročim pozdrave.* »Tako, tako! Pozdrave pravite — pozdrave pravite —« »Da, pozdrave od Janeza Nagliča, gospod direktor.* »Nagliča — Janeza Nagliča — čakajte — Na — Na — Nagliča — da, da — že vem — že vem —« »Večkrat mi je pripovedoval, da ni bil posebno dober učenec —« »Hm — da ni bil — da ni bil —7 Zdi se mi — zdi se mi — čakajte — da je absolviral, mislim, leta 1893 — čakajte — čakajte —« In že se je vzpel na gornji predal velike šolske omare in potegnil iz predala neki plavi akt. Listal je po njem »Ignac Vrtovšek — Miha Potočnik — Tone Glavač — čakajte, čakajte — aha, tukaj je — Janez Naglič .. .* Zatopil se je v njegovo kvalifikacijsko listo Tujec je narahlo zakašljal »V latinščini? .Koma) zadostno' — .komaj zadostno'.* »In v grščini, mislim, ni bil prav nič boljši?« »V grščini? .Komaj zadostno' stoji tukaj, .komaj zadostno'. Da, da, in v matematik i stoji tu spet ,komaj zadostno' Sploh, sploh .. .* »Toda v geografiji, mi je pravil, da —* »Da. da, v geografiji in v materinščini ni bil slab; vidite, ravno to ga je rešilo takrat, ko je zapuščal šolo. Da, da, čeprav je imel takrat nad seboj tisto nesrečno zadevo z reliefno karto... No — pa je vse spravil v red — zelo lepo spravil v red — da, da, moram priznati. — toda .. ,* Preplašen je pogledal tujca. •Oprostite, tukaj vam pripovedujem — ne vem —. Zelo neumno je od mene, zelo neumno — mogoče niti ne veste .. .* Oči neznanca so se svetile. »Pač, pač, gospod direktor, vse vem, vse vem. Pred menoj ni imel Janez nobenih skrivnosti. Prav dobro mi je znano, da si je Naglič tisto reliefno karto takrat pridržal cel dan v svoji sobi. Ves nor je bil nanjo —* »Samo izposodil — prosim — samo izposodil!* »In vi, gospod direktor, ste potem —« »Kdo, jaz? Ne, ne, ni res/ Tukaj vam je Naglič nekaj natvezil; vse je spravil sam v red, čisto sam. In to zelo lepo, zelo lepo. Sicer pa moram reči. da sem imel tega fanta prav rad, čeprav je bil tako nemiren in ni imel obstanka, čeprav je dosegel v učenju ,komaj zadostno' Vi pravite torej, da ga poznate? In pozdrave, pravite — pozdrave, pravite —? Tako, tako? Tako, tako? Pa kje je sedaj? Kako se mu kaj — kako se mu kaj —« Prav zgovoren je postal stari mož. »Nagliču? O, temu se dobro godi; v Avstraliji sedi in kupuje rudnik za rudnikom.* »Kdo — Na — Naglič Janez — v Avstraliji —?« Kar neverjetno je pogledal stari gospod po njegovi kvalifikacijski listi iz leta 1893. »Da, gospod direktor, Janez Naglič Neverjetno srečo je imel ta človek.* »Glej, glej! In sedaj po osemnajstih letih se še spomni na svojo gimnazijo? Veste kaj, to je pa res — to je pa res —* »Da, in naročil mi je, naj še posebno lepo pozdravim staro gimnazijsko dvorišče.* »Naše staro gimnazijsko dvorišče?* Oči direktorja so dobile naenkrat popolnoma drug izraz. »Ogledal sem si ga, gospod direktor, ko sem šel gor k vam. Čudovito šolsko' dvorišče je to, dvorišče s potokom, travo, gričem .. .* »Res je, gospod, res je! Toda sedaj je vsega konec. Odpovedali so nam pogodbo Po tridesetih letih, gospod! Zazidati hočejo sedaj to dvorišče, zazidati z velikimi hišami, stanovanjskimi kasarnami. Mi pa ravno v sredini in bre2 dvorišča. Gimnazija je seveda sedaj tukaj popolnoma nemogoča. Na periferijo mesta hočejo prestaviti sedaj gimnazijo — na periferijo .. ■* Vstal je in jezno udaril po mizi. Nato pa se je spet streznil. »Oprostite, gospod, da sem se tako spozabil. Tujec ste v našem mestu, kaj vam pomeni staro šolsko dvorišče — naše šolsko dvorišče . .* Oči tujca so se svetile. »Veste, gospod, star mož sem že in ta hiša in dvorišče sta mi nekoliko prirasla na srce. Pa tudi učencem — pa tudi učencem —. No. če celo Naglič, če celo Naglič —. Kako ste že rekli —?« Tujec je vstal in stopil k oknu, od koder je bil lep razgled na šolsko dvorišče. Rumen pesek se je svetil, zelena trava je bila tamkaj, sneg ob potoku, in potok se je bleščal... »Gospod direktor.* je začel spet tujec in glas se mu je zatikal, »gospod direktor, ne zamerite mi — da sem vsa zemljišča tu spodaj kupil — toda veste, zazidati jih nočem, pač pa imam s seboj najemno pogodbo za dvajset let — nič boljšo in nič slabšo, kot je bila prejšnja — podpisana je tudi že — od mene in od šolskega svetnika — le vaš podpis še manjka, gospod direktor..,* Direktor je bil od veselja tako prestrašen, da je odložil svoja zlata očala; vstal je in stopil tujcu prav pod oči, tujcu, ki je bil za celo glavo večji od njega. »Oprostite — toda svojega imena mi še niste povedali — saj niti ne vem — res, saj niti ne vem —* Ko je govoril stari direktor, je dvignil svoje tresoče roke; prav tako je storil kot nekoč, kadar je kakšnemu mlademu fantu dajal očetovske nasvete. •Ne bodite hudi, gospod direktor — ne bodite hudi name, prosim — jaz sam sem Janez Naglič .. ■* Na to ni direktor rekel nič. Samo usedel se je za mizo tn podpisal pogodbo, ki mu jo je položil tjakaj njegov nekdanji učenec. In ko je z desno roko podpisoval listino, je z levo roko segel po kvalifikacijski listi Janeza Nagliča iz leta 1893. Ko je tujec podpisano pogodbo počasi pregibal in vtaknil v žep, je direktor napravil na rob kvalifikacijske liste neko pripombo; pisal je s sklonjeno glavo, počasi in razločno: »O božiču 1911: pri tem učencu smo se pri redovanju zmotili; ne ,komaj zadostno‘. ampak .zadostno'.* »Veste,* je dodal direktor z nasmeškom, kjer pa med pisanjem ni dvignil glave, »veste, boljše korekture kot za pol note naši šolski predpisi ne dovoljujejo .. .* Ko je stari gimnazijski direktor spet dvignil glavo, ni bilo tujca nikjer; videl je le še, kako so se vrata za njim Zaprla. Janez Naglič je na tihem odšel... ODLOK o 'avnem redu in miru na teritoriju Mestnega liudt < ega odbora v Trbovljah Na podlagi Sl. 26, odstavka III., V. in VII. 81. 31 in točke 2 81. 58 Splošnega zakona o ljudskih odborih (Ur. list SLR.! št. 49/49), 61. 5 Zakona o prekrških zopet javni red in mir (Ur. list LRS št. 19 49) ter skladno 8 predpisi Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51) in v zvezi s sprejetim sklepom na IX. rednem zasedanju MLO Trbovlje, izdaja Mestni ljudski odbor v Trbovljah ODLOK o javnem redu In miru na teritoriju Mestnega ljudskega odbora v Trbovljah. I. Splošne določbe. 1. člen. Vsak državljan mora uravnati svoje vedenje in ranvnanje tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varuje javno moralo, pazi na Sistočo, ne kazi lepote in zunanjega lica mesta, ne dela škode na javnih prostorih in ne ogroža zdravja ljudi. Dobrine iz prednjega odstavka uživajo upravno-kazensko zaščito po določilih tega odloka. II. Varstvo miru. 2. Slen. Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice. Zlasti je prepovedano: 1. Kričati, razgrajati ali na drug način po nepotrebnem delati večji hrup ali ropot. 2. Uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone, glasbila ali kakršnekoli druge naprave na tak način, da občutno motijo okolico. 3. Uporabljati motorna vozila, ki niso opremljena z izpušno dušilko. 4. Dajati po nepotrebnem dolga zvočna znamenja. 3. člen. V času od 22. do 5. ure zjutraj so prepovedan vsa dejanja, ki kakor koli motijo nočni mir. Motorna vozila smejo dajati v tem času zvočna znamenja samo ob neposredni nevarnosti. Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko 22. ure, se morajo izvajati v zaprtih prostorih in tako, da ne motijo nočnega miru. 4. člen. Vse prireditve javnega značaja morajo biti po veljavnih predpisih predhodno priglašene pristojnemu poverjeništvu za notranje zadeve, ki po potrebi določi pogoje in morebitne izjeme od določil prednjih členov. 5. člen. Cerkveno zvonjenje je dovoljeno samo v zvezi s rednimi cerkvenimi obredi in ne sme trajati preko 5 minut. Ce je to nujno potrebno zaradi miru kot n. pr. v bližini bolnišnice, sme Izvršilni odbor MLO Trbovlje na določenih krajih v določenem času predpisati nadaljnje omejitve zvonjenja. Izjeme dovoljuje 10 MLO Trbovlje. III. Varstvo družbene discipline. 6. člen. Vsak državljan je dolžan vesti Se na javnih prostorih spodobno in se izogibati dejanj, ki se z njimi krši družbena disciplina, moti gibanje, delo ali razvedrilo državljanov ali jih zavaja v nedisciplino, vzbuja javno zgražanje ali žali javno moralo. Zlasti je prepovedano: 1. izzivati, nadlegovati, smešiti ali ogro žeti osebe v javnih ali zasebnih prostorih, beračiti: 2. peti nespodobne ali žaljive pesmi, preklinjati, žaliti z nespodobnim vedenjem čut dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike ali predmete: 3. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve; 4. vstopiti brez dovoljenja v zgradbo ali kraj. lra.mor je vstop prepovedan, če ie prepoved vidno označena ali jo je iz okoliščin možno razbrati: 5 prodajati ali kupovati zunaj tržnega pristora, razen v primerih, dovoljenih po tržnem redu, krošnjariti: 6. ovirati promet na pločnikih ali drugih javnih prostorih * zlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa. ki je nujno potreben za odstranitev teh predmetov ali pa tudi sicer uporabljati javni prostor za odlaganje kakršnega koli materiala: 7. kljub opominu zadrževati se v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času. IV. Varstvo ljudi ln premoženja. 7. člen. Prepovedana ao dejanja, ki se z njimi ogroža varnost ljudi ali pa premoženja. Zlasti je prepovedano: 1. poškodovati ali odstraniti napisne table ali druge javne znake: 2. ugasniti, poškodovati ali odstraniti svetilko, nameščeno za razsvetlitev javnega prostora: 3. opustiti namestitev varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih: poškodovati ali odstraniti take naprave ali druga varnostna znamenja: . „ „ 4. opustiti popravilo zgradb ali naprav, č« ogrožajo varnost: 5. pustiti ob javnih potih ograjo ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice: 6. postaviti ali pustiti predmete ako. da utegnejo pasti na javni prostor, če se s tem ogroža varnost: karkoli vreči, izliti ali postaviti na javno pot, če je s tem ogrožena varnost, čistoča ali zunanje lice mesta; 7. z metanjem kamenja ali drugih pred metov ogrožati varnost; 8. uporabljati javna pota za šport in igro: 9. imeti nevarno žival v javnih prostorih, nezavarovano; 10. dražiti ali plašiti živali, če to ogroža javno varnost; 11. oškropiti ali pomazati ljudi ali pro Celja stavb z brezobzirno vožnjo. V. Varstvo zdravja, čistoče In zunanjega lica mesta. g člen. Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice mesta. Zlasti je prepovedano: I. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti tia ali predmete na Javoih pro St°2.lhpoškodovatl. uničiti ali odstraniti posode za odpadke, uameščene na javnih prostorih; 3. iztepavati kar koli na javna pota, zra čiti posteljnino ali sušiti perilo preko uličnih oken in balkonov ali na ulicah samih; 4. odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena: 5. spuščati odpadne vode na javno pot ali odprt cestni Jarek: .. 6. pustiti greznico nezadostno zaprto ali izpraznjevati ip ob prilikah, ko to povzroča okolici 'čezmeren -smrad: 7. metati v kanalske požiralnike predmete, ki utegnejo zamašiti kanal; 8. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem ali živalim: . . 9. ogrožati okolico z mrčesom, podganami, mišmi ali drugo golaznijo: 10. zanemariti snaženje javnih prostorov in naprav; II. ravnati z živili v javnem prometu proti osnovnim načelom higiene; 12. nameščati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena: pisati po poslopjih. ograjah, javnih lokalih ali vozilih: 13. voditi odvezane pse v javne lokale (brez vrvice): , 13a — voditi pse tudi na vrvici v lokaie, kjer je to posebno prepovedano (n. pr. v bolnišnico); 14. zanemarjati osebno snago v stanova nju ali pa delavnici v taki meri. da to moti okolico ali da utegne spraviti v nevarnost zdravje ljudi, t. člen. Lastniki ali pa upravitelji ne premičnin ob javnih potih so dolžni: 1. čistiti hodnik ob njihovi nepremičnim v kolikor čiščonja ni prevzela uprava javne snage; odstraniti s hodnikov ati obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov sneg in pooipati poledenele hodnike do pol sedmih zjutraj, med dnevom pa, po potrebi tudi več- čistiti hišno pročelje, hišne in ulične table ter druge javne znake na stavbi: 3. skrbeti, da se zastave, transparenti, parole, lepaki in drugi priložnostni okrasi odstranijo najkasneje v dveh dneh po končanih proslavah ali pa prireditvah. 10. člen. V stanovanjskih in poslovnih prostorih je prepovedano gojiti domače živali (ovce, koze, prašiče). 11. člen. Izložbe morajo biti odprte ne glede na to. v kakšne namene se uporablja lokal, ki k njemu spadajo. Biti morajo čiste in okusno urejene, ob času, ko je tema, pa tudi razsvetljene. Izložbe morajo biti odprte dnevno nepretrgoma od pričetka pa najmanj do konca poslovanja trgovskih poslovalnic. V ožjem centru pa morajo biti izložbe odprte do 23. ure. Za izvajanje teh predpisov je odgovoren tisti, ki uporablja lokal, ki k njemu izložba spada, ali pa koristnik izložbe, če ta ni istoveten z uporabnikom lokala. Če izložba in lokal nista v rabi, je odgovoren lastnik stavbe. VI. Varstvo Javnih nasadov. 12. člen. Vsakdo je dolžan čuvati nasa/de, namenjene za olepšavo mesta ali drugim skupnim koristim in nasade na pokopališču. Prepovedano je zlasti: 1. v javnih nasadih in na pokopališčih lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetje, hoditi, jezditi ali voziti izven dovoljenih poti; 2. poškodovati živo mejo ob javnih potih; 3. prevračati, premeščati ali poškodovati klopi, mize, ograje ali druge naprave na javnih mestih; 4. prosto puščati pse v javnih nasadih in na pokopališču. Lipovo cvetje v javnih nasadih se sme nabirati samo z dovoljenjem pristojnega organa. VII. Varstvo mladine. 13. člen. Mladina pod 18. letom ne sme obiskovati zabavišč (bar in podobno). Mladina pod 16. letom ne sme brez spremstva staršev ali drugih odraslih oseh obiskovati gostiln, kavarn ali drugih podobnih lokalov. Javnih plesov se mladina pod 16. leti ne sme udeleževati, mladina med 16. in 18. letom starosti pa samo v spremstvu odraslih oseh. Mladina pod 16. letom ne sme obiskovati kino predstav, ki se končajo po 21. uri. Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi. v kolikor so ti strožji. Mladine ni dovoljeno zavajati k pijančevanju in beračenju. Zaradi prekrškov, navedenih v tem členu, se kaznuje tudi lastnik, zakupnik ali uslužbenec obrata. VIII. Kazni. 14 člen. Kršitve tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 2600 din po predpisih Temeljnega zakona o prekrških, če za kršitve po drugih predpisih ni zagrožena strožja kazen. 15. člen. Pripadniki Ljudske milice in osebe, ki jih pooblasti Izvršilni odbor MLO Trbovlje, smejo izterjati denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi lažjih prekrškov, določenih s tem odlokom Za lažje prekrške, ki se kaznujejo po prednjem odstavku, veljajo tiste kršitve predpisov tega odloka, ki zaradi niih ni bilo škodljivih posledic, ali pa so bile posledice neznatne. Denarne kazni po I. ostavkn tega člena se smejo izterjati na samem kraju, za naslednje prekrške in v naslednjih zneskih: 1. Po 20 din: 2. člen točka 4; — 6. 81. t. 4 in 7: - 8. 81. toč. 1—9 in 13. 81. toč. S in 12 81. toč. 2 in 4. 2. Po 50 din: 2. člen točka 1 in J; — 3. člen 2 odstavek: — 6. člen toč. 2 in 5; — 7. člen toč. 8 in 11; — 8. člen toč. 2 in 12; — 9. člen toč. 1; — 12 člen toč. 1 in 8. 16. člen. — Beseda javni prostor v tem odloku pomeni take prostore, ki se uporabljajo za Javni promet kakor tudi Javnosti dostopne prostore. IX Končne določbe. 17. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Zasavskem vestniku« v Trbovljah. Trbovlje, dne 5. februarja 1052. Tajnik: Predsednik: Jože Škrinjar, I. r. Dominik Kužnik, 1. r. Za neizvajanje odloka so sledeče kazni 1. po 20 din kazni: 2. čl. točka 4: Dajati po nepotrebnem dolga zvočna znamenja. 6. člen točka 4: Vstopiti brez dovoljenja v zgradbo ali kraj, kamor je vstop prepo vedan, če je prepoved vidno označena ali jo je iz okoliščine možno razbrati. 6. 81. tqčka 7: Kljub opominu zadrževati •e v gostinskem lokalu po končanem ohra tovalnem času. 8. čl. točka 1: Metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti tla ali predmet« na javnih prostorih. 8. 81. točka 13: Voditi odvezane pse v javne lokale (brez vrvicel in 13a: Voditi pse tudi na vrvici v lokale, kjer je to posebno prepovedano (n. pr. v bolnišnico). 9. čl. točka 3: Skrbeti, da se zastave, transparenti, parole, lepaki in drugi priložnostni okrasi odstranijo najkasneje v dveh dneh po končanih proslavah ali pa prire ditvah. 12. čl. točka 2: Poškodovati živo mejo ob javnih potih. 12. čl. točka 4: Prosto puščati pse v jav nih nasadih in na pokopališču. 2. po 30 din kazni: 2 81. točka 1: Kričati, razgrajati ali na drug način po nepotrebnem delati večji hrup ati rt>p h (a« Sinjo, ki jim po vseh pravicah gre, 4 Trboveljski gledališki pc menki V Trbovljah ima »umetnost na deskah« kar precej prijateljev; upam, da ne bo odveč, če se tudi iz njihovih vrst čuje kakšna beseda. Premnogo se je že v teh letih govorilo in pisalo o kulturnem poslanstvu odra, o njegovem pomenu in vlogi pri vzgoji novega človeka; bilo je rečeno, da se mora pri sestavljanju načrta iger trgovec umakniti kulturniku. V eni zadnjih številk »Ljudske pravice« je nekdo hudo obsodil igranje na trgovski podlagi. Ali se ne zdi, da pri nas le malo preveč gledamo na to, kaj »vleče« in napolni blagajno? Idejna in umetniška stran pa stopi res na stran in je pastorka. Mar je nova stvarnost, ki o njej velikokrat govorimo, samo pust in zabavni večer? Tudi polna blagajna in huronski smeh še nista dokaz umetniške vrednosti kakšnega gledališkega dela, skoraj raje nasprotno. Menda imamo sedaj v Trbovljah kar tri »Vesele teatre«. Če se naši odrski ljudje boje, da pri umetniško in idejno več vrednih delih ne bo dvorana tako polna, naj jih tolaži zavest, da so opravili kulturno delo in da so jim gledalci — čeprav ne tako številni — ki odhajajo iz gledališča, vsaj z eno globljo in plemenito mislijo od srca hvaležni. Kdor misli, da je Trboveljčanom res samo za »teater«, nas hudo ponižuje. In če nekateri trde, da trboveljsko gledališko občinstvo ni vzgojeno, da nima ne smisla ne želje za resnejše stvari, je tem večja dolžnost gledališča, da si občinstvo pre-vzgoji; gledališče ne sme capljati za muhavostjo nekega dela obiskovalcev, marveč mora iti pred njimi in jih dvi-gati. Iz Talijinega svetišča ne delajmo cirkusa! Vabila, ki nam obljubljajo »bombe in salve smeha«, vse preveč spominjajo na vabila k cirkuškim predstavam. Kar velja za igralski kolektiv, velja tudi za posamezne igralce. Tudi v komični vlogi naj ohrani svoje človeško in igralsko dostojanstvo. Naj ne postane Pavliha in cirkuški klovn! To ga le ponižuje. Napak je iskati priljubljenost pri občinstvu s cenenimi kretnjami, ki prehajajo že v maniro. Morda to vžge enkrat, dvakrat, v tretje pa mnoge odbija. »Vse do mere«, so rekli Latinci, pri nas pa pravijo: »Kar je preveč, še s presnim maslom ni dobro.« Želim, da se nihče ne šteje za prizadetega, čeprav se trdi, »da so hudo občutljivi za vsako kritiko«. Mar je moje delo vrh popolnosti? Smo že pozabili, kar je Levstik rekel? Nedavno je dopisnik z Jesenic v »Ljubljanskem dnevniku« zapisal: »Le pogum in pripravljenost kritično ocenjevati delo in sprejemati kritiko, mora biti jamstvo, da bodo jeseniški gledališki ljudje nadaljevali pot tako uspešno, kot so jo zastavili...« Velja za povsod. In še o »Dr«-ju: Nušičeva dela — samih iger je blizu petdeset — res razume, kdor pozna življenje malomeščanske družbe izpred druge svetovne vojne, zlasti obrenovi-čevske in karadjordjevičevske Srbije pred prvo svetovno vojno. Njegova dela so »podoba povprečnega človeka in povprečne - družbe v Srbiji; ta družba in ta človek sta smešna, malenkostna, lena, pogostokrat groba«. Zveneč naslov, po pariško zavezana kravata, Po angleško povešena ramena in zavihane hlače so mu vsa kultura Zahoda. V ostri satiri biča in razgalja slabosti gnile družbe: »porodičarstvo, puhlo bahaštvo, nasilnost, lažnivost, moralno Propadanje v vrhovih samopašne meščanske družbe«, ki je v njej naprodaj Use: čast, vest, prijateljstvo, ugled, in je poštenje samo še blago, preostalo v trgovini, ki po njem nihče ne povprašuje ter zato nima nobene cene, kakor to trdi naduti Života v »Dr«-ju. Njegova dela so vse prenatrpana s humorjem, zato kajkrat ne zapuščajo vtisa, da je tudi tu v ozadju moralno vrednotenje. Skozi obilje humorja ni takoj opazijivo etično jedro, zato ga Površni gledalec, ki mu je samo do smeha, ne bo odkril. Nušičeva dela so hvaležna in ne posebno zahtevna. Tak je tudi »Dr«. Zato se dobrim igralcem res ni bilo treba pretegniti, da so svoje vloge prav dobro odigrali in da se je dvorana krohotala. Ali pa so gledalci odkrili v »Dr« moralno noto in etično jedro? Dvomim. Vse preveč je bilo v igri robertovščine, na smeh preračunane. Gledalci niso imeli trenutka časa, da bi razen zunanjih efektov še kaj iskali. Robertovšči-na je bila tudi kriva, da mnogokrat ni bilo pravega ravnotežja med igralci. Z igralsko skupino je kakor s pevskim zborom: glas, ki preveč izstopa, kazi. In nevarno nalezljiva je ta bolezen. V nekaj prizorih je skoraj okužila še spoštovano gospo Spasojevičko (res bi je bilo škoda). Posebej je treba omeniti umerjeno igro ujca Blagoja, ki je — zavestno ali podzavestno — skušal vsaj malo brzdati sobesednika Zivoto. Pohvala: »To je za Trboveljčane!« naj igralce ne zapelje, da bi ostali samo pri igrah te vrste, saj smo jih že videli močno zaigrati resne stvari. Gledalci pa potrebujejo tudi postne jedi, ker od samih sladkarij se pokvari okus in želodec. Za konec si dovoljujem staviti predlog. Iskanje zunanjih učinkov s pomočjo maske, kretnje in podobno, prevara površnega gledalca, »da spričo samih dreves ne vidi gozda«. Tudi nepozna-nje ozadja in zgodovinsko danih pogojev in motivov, ki je bilo zaradi njih delo napisano, so vzrok, da gledalec ne izčrpa vsebine igre, ali da se v njo sploh ne vživi in mnogih mest ne razume. Dokaz za to je smeh tam, kjer so na mestu solze. Taki pojavi v hipu porušijo ves trud igralcev in razpoloženje kulturnih gledalcev. Mnogokrat ni kriv gledalec sam. Kdo ga je opozoril na najvažnejša mesta teksta? Gledališki list? Ga nimamo. Za pet minut uvoda pred igro ali po prvem dejanju, ki naj bi obrazložil, kar je za pravilno razumevanje gledališkega dela potrebno, bi bili gledalci prav gotovo hvaležni. Naj se razmišlja tudi o tem. Pisec ne misli, da je ta beseda zadnja. Naj bo povod, da še kdo pove svojo, ki mu je gledališka kultura pri srcu. Fre Za Pravila ..Društva LRS ta Združene narode1 I. Ime. 1. člen. Ime društva Je: »Društvo LRS za Združene narode«. II. Sedež ln področje dela. 2. člen. Sedež društva je v Ljubljani. Področje dela obsega vse ozemlje Ljudske republike Slovenije. III. Naloge. 3. člen. Društvo LRS za Združene narode ima sledeče naloge: 1. predstavlja gibanje ljudstva za Združene narode zaradi izpolnjevanja in razvoja nalog Združenih narodov; 2. utrjuje zavest mednarodne vzajemnosti in sodelovanja med vsemi možmi, ženami in otroki sveta; 3. sodeluje pri reševanju vprašanj miru ter izraža želje in zahteve ljudstva; 4. obdeluje propagandno in znanstveno sodobna mednarodna vprašanja; 5. sodeluje s Svetovno federacijo društva jfiJ treba predložiti tej Federaciji; 6. zaradi izvrševanja nalog pod 1—5 sodeluje z vsemi domačimi državnimi organi in kulturnimi, znanstvenimi in drugimi družbenimi organizacijami. IV. Članstvo. 4. člen Član društva lahko postane vsak državljan ne glede na spol. narodnost, raso, vero in prepričanje, ki se s podpisom pristopne izjave strinja z nalogami društva ln ki ga sprejme društvena uprava. 5. člen. članstvo združenja nastane tudi s kolektivnim pristopom posameznih družbenih, kulturnih, strokovnih in mladinskih organizacij s celotnim številom svojih članov in na podlagi pristopne izjave — prijave, ki jo poda njihov odbor. fi. člen. Člani društva lahko postanejo tudi pravne osebe. 7. člen. članstvo se neha s prostovoljnim izstopom, smrtjo ali izključitvijo člana. Članstvo neha z izključitvijo, ki jo izreče upravni odbor, kadar misli, da kak član ni več vreden biti član društva. V. Sredstva. 8. člen. Sredstva društva so: članarina, podpore, dohodki iz publikacij ln iz drugih virov. VI. Organi. 9 člen. Organi društva so: 1. občni zbor, 2. odbor, 3. nadzorni odbor, 4. komisije tn pododbori 1. Občni zbor: 10. člen. Občni zbor je zbor vseh članov društva. Redni občni zbor se sestane najmanj enkrat na leto; sklicuje ga odbor. Izredni občni zbor se sestane, kadar tako sklene odbor, ali kadar to zahteva najmanj 50 članov, ki morajo predložiti pismeni predlog dnevnega reda. če odbor v 14 dneh po prejemu te z ihteve ne skliče občnega zbora čez 14 dni. lahko skličejo izredni občni zbor predlagatelji sami. 11. člen. Občni zbor sklepa pravno veljavno, kadar je navzoča najmanj polovica vseh članov. Člani lahko pooblastijo kakega drugega člana, da Jih zastopa pri občnem zboru. Člane kolektivov po 5. in 6. členu teh pravil lahko zastopa delegat, ki ga določi njihov odbor. Če ob napovedani uri občni zbor ni sklepčen, se skliče občni zbor čez pol ure v istih prostorih. Ta občni zbor je sklepčen ob vsakršni udeležbi. Sklep občnega zbora je veljaven, če je zanj glasovala večina navzočih članov 12 člen. Občni zbor je pristojen zlasti za sledeče zadeve: 1. Izdaja in spreminja pravila društva in odloča o prenehanju društva; 2- voli odbor in nadzorni odbor; 3. odobri poročilo odbora in nadzornega odbora ter daje odboru razrešnico: 4. daje smernice za delo odbora in sklepa glede dela društva: 5. odloča o pritožbah proti sklepom odbora; 6. izda društveni proračun ln določa članarino; 7. odloča o vseh vprašanjih, ki jih predložijo občnemu zboru odbor ali člani. 3. Odbor. 13. člen. Odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in 10—20 odbornikov. 14. člen. Predsednik vodi seje občnega zbora in odbora, zastopa društvo in podpi-pisuje vse akte skupno s tajnikom. Kadar podpredsednik zastopa predsednika, ima vse pravice predsednika. 15. člen. Tajnik vodi vse tehnične zadeve odbora, sestavlja zapisnik o sejah in vodi upravo, pripravlja dnevni red za seje in opravlja naloge, ki mu jih naloži odbor. 16. člen. Blagajnik skrbi za plačevanje članarine in za zbiranje drugih sredstev društva, vodi blagajniške knjige, pripravlja letni zaključni račun ter opravlja vse finančne zadeve društva. 17. člen. Odbor 6klicuje predsednik po potrebi, praviloma po enkrat na mesec. Za veljavnost sklepa je treba, da je navzoča večina odbornikov. Sklepa se z večino glasov. 18. člen. Odbor izvršuje sklepe občnega zbora in je pristojen za vse zadeve, ki niso izrecno dane v pristojnost občnega zbora, razen tistih zadev, ki po svoji pomembnosti presegajo značaj navadnih tekočih zadev. Glede takih zadev je odbor dolžan po potrebi sklicati izredni občni zbor. 3. Nadzorni odbor. 19. člen. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in 3—5 članov. 20. člen. Nadzorni odbor pregledava računsko poslovanje, blagajniške knjige, račune in denarno stanje. 21. člen. Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, vendar pa pred vsakim sestankom občnega zbora in sklepa o poročilu, ki ga mora predložiti občnemu zboru. 22. člen. Nadzorni odbor in predsednik so pooblaščeni, da v vsakem času pregledajo stanje blagajne in da dajejo odboru svoje opozoritve in predloge. 4. Komisije. 23. člen. Da bi lahko popolneje opravljal posamezne naloge, ustanovni odbor po potrebi komisije, ki jih sestavljajo člani društva. Take komisije morajo delati po navodilih odbora in dajati odboru svoja poročila. 5. Pododbori. 24. člen. Da bi lahko društvo uspešneje delovalo, ustanovi odbor po potrebi v posameznih mestih in večjih krajih krajevne pododbore kot pomožne organe odbora za organizacijo društva in za pospeševanje aktivnosti članstva na posameznih območjih. Taki pododbori delajo pod vodstvom odbora in se lahko ustanovijo tudi v okviru posameznih večjih organizacij, kakor so sindikati, mladinske organizacije in podobno. 6. Zveza republiških društev za ZN. 25. člen. Društvo LRS za Združene narode je član Zveze jugoslovanskih društev za Združene narode. 7. Veljavnost teh pravil. Ta pravila postanejo veljavna, ko Jih sprejme z večino glasov ustanovni občni zbor in ko jih potrdi pristojni državni organ. LJUDSKA UNIVERZA V TRBOVLJAH 60 POSLUŠALCEV V ZAGORJU 220 V okviru Ljudske univerze v Trbovljah je bilo pretekli petek v Delavskem domu zanimivo predavanje »O problemih Srednjega vzhoda«. Predavatelj dr. Savnik iz Ljubljane je obrazlagal zanimiva svetovnopolitič-na vprašanja le 60 poslušalcem, ki pa so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Prihodnje predavanje Ljudske univerze v Trbovljah bo 25. marca v Delavskem domu. Združeno bo z občnim zborom pododbora Društva LRS za Združene narode v Trbovljah. Predaval bo dr. Egon Tomc o »Vtisih iz zasedanja OZN v Parizu«. Kakor je bila v Trbovljah na predavanju pretekli torek slaba udeležba, tako je imelo predavanje dr. Savnika istega večera ob pol 8. uri v Zagorju dober obisk, saj se ga je udeležilo 220 poslušalcev. Ta primer kaže, da imajo v Zagorju za predavanja Ljudske univerze neprimerno več smisla kot pa v Trbovljah. Ameriški film »DEDINJA' Katarinina mati. lepotica, je umrla na porodu. Katarinin oče dr. Austin Sloper je razočaran, ker dekle ni posebno lepo. Pojavi pa se mlad mož Morris Townsend, ljubezniv lenuh brez beliča v žepu. ki bi se rad poročil s Katarino. Oče takoj spreleda Morrisa, hči pa je prepričana v njegovo odkritosrčnost in skuša očetu dopovedati, da jo Morris zares ljubi. Morris se zmeni s Katarino, da bosta pobegnila z njenega doma in se skrivaj poročila. Toda Morris zve, da jo bo oče v tem primeru razdedinil in ne pride po Katarino, ki ga vso noč zaman pričakuje. Po očetovi smrti Morris spet obišče Katarino in ji vneto zatrjuje, da jo odkritosrčno ljubi in da naj mu odpusti, ker ni bil takrat prišel ponjo, češ da mu je bila pri srcu le njena sreča. Toda Katarina je končno spregledala. Izredno dobra igra Olivije de Haviland daje »Dedinji« svoj pečat. Film je delan po romanu Henrya Jamesa »Washingtonski trg«, ki opisuje boljšo družbo Washingtona v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Filmu so bile podeljene tri Oskarjeve nagrade, med njimi ena Oliviji de Haviland in ena režiserju Williamu Wylerju. Že to viBoko priznanje dokazuje, da je film umetniško na višini. Zgodba o dekletu, ki ni lepo, ima pa bogato doto, ni nova niti posebno izvirna, toda odlike tega filma so realistična igra, nevsiljivi psihološki prijemi in dovršeno pri- | kazana pot dekleta od naivne mladenke do I iztreznjene žene. V filmu nastopajo Olivija de Haviland bot Katarina Sloper. Ralph Richardson kot Austin Sloper. Montgomery Clift kot Lavi-nija Penniman, Miriam Hopkins in Mona Freeman. Ta film, ki ga je izdelala firma Para-mount, bo na sporedu te dni v trboveljskem kinu. KINO TRBOVLJE bo predvajal ameriški film „ DEDINJA" Predstave od sobote do ponedeljka Naslednji teden ameriški film „NJEN OTROK“ Predstave v sredo in četrtek Oglejte si oba filma, ne bo vam žal | ZASAVSKI PIONIR "Kotiček »a naše pionirje in pionirke MLADINSKA IGRA »ZAROMIL« V HRASTNIKU Hrastniška mladina ni znana samo po petju in sviranju na razne instrumente, marveč tudi po igranju na odru. To je pokazala preteklo nedeljo z mladinska igro »Zaromil«, ki jo je uprizorila v Domu TD »Partizan« v Hrastniku. Pod vodstvom učiteljice Serbahove je mladina hrastniške gimnazije in osnovne šole prav uspešno naštudirala igro »Zaromil«, pomagali pa so ji še drugi, tako n. pr. tov. Bartol, ki je napravil načrt za scenerijo. Igro pa je obiskalo le malo število ljudi — komaj nekaj nad 60 jih je bilo, kar je vsekakor za Hrastnik sramotno — vendar so navzoči videli skrbno in dobro pripravljeno igrico, ki so jo igralci obogatili še z baletnimi vložki, ki jih je naštudirala z mladino učiteljica Stana Vošnjakova. Pionirsko društvo hrastniške gimnazije in osnovne šole bo to igro v kratkem ponovilo. Mladina pričakuje takrat pač upravičeno večji obisk, to še tembolj, ker si pionirji prizadevajo, kako bi si prihranili nekaj denarja, ki ga zbirajo za svoj letni oddih. REŠITEV UGANK V 11. ŠTEVILKI »ZASAVSKEGA VESTNIKA« 1. Sneg, 2. jug, 3. ogenj, 4. megla. Prejeli smo Številne rešitve iz šol v Trbovljah, iz Zagorja, Litije in Save pri Litiji, vendar so uganke pravilno rešili samo trije učenci, in sicer: Danica Kokalj, 3. b razred osnovne šole Trbovlje-Vode, Poldica Vidmar, 1. c razred gimnazije v Trbovljah in Anton Poglajen, 1. a razred gimnazije v Litiji. Žreb je določil za nagrado Poldico Vidmarjevo iz Trbovelj, ki naj se zglasi v upravi našega lista, da prevzame knjižno darilo. NAGRADNE UGANKE 5. Kaj boš me lovil? Kaj boš me lovila? Ko imaš me, nisem več, kar sem bila. 6. Dan na dan grem čez morje, pa ne zmočim si noge. 7. Nimam glave, nimam repa, v sebi nimam nič kosti; koža moja gladka, lepa, polna znotraj je krvi. 8. Raste iz zemlje, da ljudi oblači; kralji ga časte, nosijo berači. Rešitve je poslati na uredništvo v Trbovlje do 24. marca. Izžrebani bo dobil nagrado v obliki lepe knjige. KINO »TRIGLAV« V ZAGORJU V soboto 22. marca do ponedeljka 24. marca ob 5. in 7. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 10 uri dopoldne ameriški barvni film »ŠEHEREZADA« V sredo 26. marca in četrtek 27. marca ob 5. in 7. uri zvečer ameriški film »ŽENA S TROJNI51 ŽIVLJENJEM« OTTO WITT , »Mislim, da pojutrišnjem Morda bi me vi 'n ravnatelj 'Valker potem obiskala. Gospo-"" IValkerJu bora tedaj nekaj povedal.« »Prav. midva prideva.« Baltimore je pohitel k avojemn avtu. "»meril vozilo proti Neinodu. med potjo v "»klici pozdravil svojo nevesto In bil ob »«dmlh zvečer spet v poskusni delavnici . Ko Je povečerjal, mu žilica ni dala miru, 7» bi čakal do jutrišnjega dneva. V tem J® šel k skladišču drv, ki so z njim kurili '"komohllo poskusne delavnice. In rea. V skladovnici so ležali kosi dra-F®cenoga. z zlatom prepojenega lesenega žle j* leno zloženi. Otipaval Jih Je In čutil, da W •>111 sicer suhi. vendar pa raskavi, kakor 6 ,7"' presoljeni »zel Je neka| koščkov tega lesa s seboj » stanovanje. Jih obrizgal s petrolejem In ?®*gnl; ko Je potem spral pepel v akledl, dobil na dnu sklede zlati prah. *d«j Je bila uganka skoro čist« rešena Samo dve vprašanji sta še obstajali od {’rtl: kako prihaja zlati prah lz lokomnblle v "°»kusno delavnico In kako je mogoče, da „ *">algamskem rudniku ne pogrešajo tega ,J»ta. To zadnje vprašanje se Jč zdelo Bal-‘bjoreu najtežavnejše. c-nočllo se Je že. a Baltimore se ni mogel •unirltl. Bbe vprašanji sta ga mučili, v,, dalcli pa sc mn Je posvetilo v glavi! Kot le vstal Iz postelje n .»Tako Je In nič drn„sčel. Je rekel sam lrl sebi. »Seveda Je tako. Le čudno, da ee nisem že prej spomnil na to. No, potem je tValker popolnoma razbremenjen. Potujtrli-njem Jima bom lahko povedal veselo zgodbo, Samo vprašanje z lokomobllo Je še nejasno. To bom že Jutri dognal.« Vlegel se Je spet In zsspal spanje pravičnega. V rožnatih sanjah je videl par temnoslvlh oči ln sladek, smehljajoč se obraz. • Baltimore ae Je drugo jutra zgodaj zbudil. Hitro Je vstal tn odšel v poskusno delavnico, kjer al je začel natančneje ogledovati lokomobllo. Stala je v lopi, ki je bila postavljena poleg zidu poskusne delavnice. In sicer tako. d« je bil njen pod nekoliko višji kakor ate n« drobilca zlatonosnega kremenca. Zdaj mn je postala vsa skrivnost Jasna: zaradi stalnega tresenja, ki so ga povzroča le kremenec drobeče rndne stope, ae Je težki zlati prah a poševne ploskve počasi, a zanesljivo kotalil naravnost v banjo za drobljenje kremenca. Cisto preprosta stvar sicer, a vendar duhovita. Zdaj je Imel Baltimore vso uganko rešeno; potreben Je samo še poskus, ki bo doka zal njegovo dognanje. Poakua je hotel odložiti do jntrl. Usedel ae Je v avto In ga vozli sam. Bil Je čudovito Itp dan Šel je po Ano In napravila sta Izlet na neko oddaljeno oazo. id Je bila s tvojimi palmami, člztlml studenci, žvrgolečlml pticami In plsannbarv-nlml metulji sredi puščave pravcat raj. Baltimore JI Je pripovedoval, kaj vse le dognal, zraven tega pa sta delala načrte za prihodnost, ki se Jima Je kazala v najlepši inči. 8onec se Je počasi bližalo zatonn. Zapustiti sta mnraia raj sredi puščave. Baltimore je popeljal Ano do hiše njenega očeta In se vrnil v Nemod Do svojega stanovanja je prišel prav tedaj, ko je sonre zatonilo. Na dvoulšču je stal že drag avto: bil je voz obeh ravnateljev, ki sta le čakala Inženirja. Wllson Je pozdravil Baltlmorea na atop-nlcah. »Ali ho slika Jutri končana?« ga Je vprašal. »Je te ugotovljena, gospod Wllsnn.s »Tri sto vragovi Kje pa Jet« »Zdaj se suši.« »Torej Jo bova lahko Jutri videla?« »Da.« Ko so pri kosilo sedeli pri svojih čašah vina, se Je Baltimore zdajci nečesa spomnil. »Jutri vam bom pokazal, kako dobro se ml je slika posrečila,« je dejal. »Sem pa tndt še na drugem področju umetnik.« Vzel je Iz neke skrinje nekaj Ilovice ln jo zgnetel v kepo. »Sem namreč tudi kipar. Ta kepa ilovice bo Jntrl rešila ves Amalgamated. zagotovila pa tndt Konsolldacljsk! banki obstanek.« Oba gospoda sta se smehljala, vendar sl nista upala reči kakšno domnevo. Nastopila le noč Baltimore ni mogel spati. Mislil Je na razne reči; kako čudno je, da nihče ničesar ne sluti o njegovi zaroki — kako prebrisano je bilo sleparstvo z žlebovi, lesom ln loko-niohllo — kako Je bil ubogi neodločni Amley pod vplivom Sperave volje — kako Je Iz glnjalo zlato Iz Amalgnmateda. ne da bi kdo tn opazil. Prav veselil ze Je prihodnjega dne. ko bo vse to razkril. Drugo Jutro ob osmih so bili že vsi trije gospodje v delavnici. »No.« Je rekel Baltimore, »če zdajle za premo dotok rude. se bo Izkazalo, da bo zlato kljub temu prihajalo.« »Ne. tega ne smemo storiti, ker nsm to zabranjuje pogodba,« je pojasnil Walker. »K vragm s pogodbo.« Je preklinjal Inženir. »C« bi to lahko storili, bi videli nekaj slino smešnega: na mizi bi se pokazal čisto majhen dotok zlata, ki bi prihajal — brez rade. brez zdrobljenega zlatonosnega kremenca.« »Ali Je to mogoče?« »Lahko ml verjamete: zaradi pogodbe pa vam moram to pokazati na drag način,« Je rekel Inženir ln odvil papir, ki ga Je prinesel s seboj. »Kaj pa Imate tukaj?« »Kepo llovlee, ki ste jo videli včeraj Zdaj ,lo bom pntrebovai. Zaprl bom dotok zlata Poskusna delavulca bo danes pokazala resnično vsebino zlsta v nemodskem kremencit. In sicer kakšnih deset do dvanajst gramov namesto sto gramov. Prosim, gospoda, počakajte tu, moram kurjaču še nekaj naročiti. Baltimore je pohitel k lokomoblll. »Tl,« je dejal dečku, ki se je moral brigati za stroj In kurjavo, »skoči v mojo sobo ln prinesi ml nož. ki sem ga pnstll na mizi.« Deček Je odšel. Baltimore Je vzdignil desko, ki Je zakrl vala žleb. ki se je po njem kotalil zlati prah i lz pepela v banjo za drobljenje kremenca I In Je na koncu zadelal žleb s kepo Ilovice, j Ilovico je prav čvrst« pritrdil, da se ne bi v teku dneva zrahljala zaradi tresenja. Deček se le vrnil ln sporočil, da noža ni j našel. ; »Res ne?« Baltimore je vtaknil roko v žep. »Oh. saj ga Imam vendar s seboj v žepu,« Je vzkliknil dozdevno začudeno. Potem mu je naročil, naj da stroj v po gon. nato pa odhitel k obema čakajočima ravnateljlma. »Zdaj!« sta vzkliknila oba v slini nape tostl. »Slika In tudi lepo kiparsko delo sta gotova.« Je odgovoril Inženir smeje se. Tisti trenutek so se počasi začela vrteti vsa kolesa delavnice. Potem se Je njih tek pospešil ln vsa delavnica je bila v polnem obratu; neketanje rudnih stop. njih padanje v rudno banjo, udarjanje stopnlh palrev, ropot dro bečega se kremenca. lahko škrtanje gumijastih obročev til tiktakanje avtomatičnih apa ratov za reguliranje: šuštelo ln godrnjalo je, prasketalo In škrtalo. Oba ravnatelja sta z velikim veseljem gledala, kako le prihajalo malo zlata Spet ln spet sta hitela k registracijskemu aparatu In prav smešno se le slišalo, ko sta vriskala: »Hura! Zlato ne prihaja!« Dan Je minil, In ko Je bilo predelanih deset ton rade. sta videla oba ravnatelja, da znaša dotok zlata samo sto gramov namesto tisočih Oba sicer resna gospoda sta se vedla kakor dva razposajena otroka; poskakovala sta vsak po eni nogi ln vihtela vsak svoj klobuk. Ko pa je deček, ki le stregel lokomoblll. ugasnil (if-sI In odšel. se te. inženir splazil na njegovo mestu V žlebu le bilo devet sto grnmuv čiste«,. zlata, ki ni moglo zaradi Ilovice zdrčatl v banjo. Previdno Je zbral fini zlati prah v kupček ln vzel ilovnati zamašek lz žleba. Potem je v naglici zgnetel Iz ilovice možica z od prttml rokami, ki je vanje položil zlati prah. Previdno je zanesel Ilovnati kip v svoje stanovanje ln ga postavil v predsobo. Iz stranske sobe je zaslišal vesele glasove obeli ravnateljev Prinesla sta s seboj košaro šampanjca, da slovesno praznujejo dan. če se Inženirju res posreči razvozlati uganko. No, šlo je po sreči. Wilson Je Imel slovesen nagovor In Je sla vil vsestranske zmužuosti inženirja Baltlmorea, ki je tudi dober umetnik. »Njegova slika je najlcpša, kar sem jih videl v svojem življenju.« Je vzkliknil. Tedni pa ga je Baltimore ustavil: »Ogledati sl morate tudi moj kip,« je re kel In prinesel v 60bo Ilovnatega možica z zlatom v rokah. Pozno v noč so vsi trije pili šampanjec In bili dobre volje. Baltimore Je obrazložil ves potek prelska ve. ne da bi z besedico omeni) Spera, Am-leya In svojo zaroko z Amleyevo hčerko. Rekel je, da je bilo vse le veriga dogodkov po naključju. ŽValkerJn samemu pa je dejal: »Vidite, da niste nič opazili; kako Je zlato Izginjalo, je vzrok v tem. ker preiskave kremenca v malem pokažejo vedno manjšo vsebino kakor obrat v velikem To Je vsa skrivnost. Če se Žlebovi ne bi tolikokrat menjali In če ne bi sveži les vedno znova vse »aval zlati lug. hi bili pridobili dva tisoč dve sto kilogramov zlata, namesto — po analizah — dva tisoč. Sani ne razumem, da nisem takoj mislil na to. Ta okolnost mt Je bila vendar znana že mnogo let.« V mislih na Ainleva je rekel: »Kakor sem vam že ponovno zatrjeval, jo Am!ey pri celi zadevi popolnoma nedolžen Dejansko so njegova ležišča prav tako obli na In Izdatna kot vaš amalgamskl rudnik. 7,ato vam predlagam, da kupite ležišča od njega za primerno ceno — morda za mili Jon frankov« Oba gospoda sta bila s predlogom zado-dnvljna. Kakšno vlogo pa naj tudi Ima en suro milijon, kadar so rešeni mnogi milijoni! (Konec prihodnjič) Slovemko prvenstvo v nogometu se je začelo RUDAR : KLADIVAR (Celje) 2:0 (0:0) S prvenstveno nogometno tekmo med Rudarjem in Kladivarjem iz Celja se je začela nogometna sezona v Trbovljah. Medtem ko je na ostalih igriščih Slovenije še dosti snega, ga v Trbovljah ni več. Lepo sončno vreme je zadnjo nedeljo privabilo na stadion Rudarja nad 1000 gledalcev, torej več kot pa na tekme II. zvezne lige. Moštvo Rudarja je nastopilo v močno pomlajeni postavi; izpopolnili so ga štirje mladinci, namesto obolelega Ahlina pa je igral v golu Tauš. V domačem moštvu je igrala sledeča enajstorica: Tauš, Sorel, Butkovec, Blatnik, Sori, Hladnik, Ameršek, Knaus, Lamovšek, Orač in Klenovšek. Pri obema moštvima je bilo opaziti zimsko spanje; za Rudarja pa velja, da je treba tudi za tekmovanje v okviru Slovenije treninge obiskovati redno. Za začetek ni dovolj vaja nekaterih igralcev neposredno pred nastopom. Igra v prvem polčasu je bila mlačna. Edino priložnost je imel Rudar v 30. minuti, ko je bil Klenovšek sam pred golom, vendar je streljal, ko v golu ni bilo vratarja, mimo. Sele v drugem polčasu se je igra malo razživela ter je Rudar dosegel prvi gol v 16. minuti po enajstmetrovki, ki jo je streljal Butkovec. Igra je postala živahnejša, vendar so gostje le poredkoma prihajali pred vrata Rudarja. Rezultat neprestanih napadov domačinov je bil drugi gol v 36. minuti, ki ga je dal Klenovšek. Premoč Rudarja je bila tudi v kotih, in sicer 11:4 v prid domačih igralcev. Reči smemo, da je bil prvi start uspešen po točkah, ne pa po igri. Moštvo Rudarja je igralo vse preveč defenzivno; zveze so preveč ostajale zadaj, tako da ni bilo prave povezave med halfi in napadom. Sodnik Gvardjančič iz Ljubljane ni imel posebnih težkoč in je sodil dobro. V nedeljo, 23. marca, ob 15. uri spet na stadion Rudarja — II. kolo slovenske nogometne lige Železničar (Ljubljana): rudar s predtekmo. Moment pred golom OBJAVE PREKLIC Proglašam izgubljeno sindikalno legitimacijo št. 600S0 za neveljavno. UranoviS Rudolf, Kisovec-Loke. OPOZORILO Dne 8. marca je bi lodnešen pes-volčjak, I star 4 in pol meseca. Opozarjam vsakogar pred nakupom ali zamenjavo, ker je bila tista oseba opazovana Franc češ. Klek. Avtomoto klub Zagorje priredi trim* sečni teoretični in praktični tečaj za ima terske in poklicne šoferje-začetnike. Tečaj se prične 1. aprila. Pozivajo s* vsi interesenti, da ne zamude te ugodne prilike in se za tečaj pravočasno prijavijo v pisarni avtoprevoza (hotel Kum). Ali si ie poravnal naročnino ! PROGLAŠAM vse Šaljive besede obrekovanja, ki sem jih izrekla o tov. \ntonu Cesarju, rudarju v Lokah 226, kot neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ana Rjavec. Trbovlje — Retje 1*4. PRODAM dobro ohranjeno klavirsko harmoniko. 24 basov, in moško kolo znamke »Kosmos«. Naslov v upravi lista. NOGAVICE, svilene, »Nylon«, popravljam — pobiram zanke v lokalu urarja Gerčarja v Trbovljah — Petelinova vas. I Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Stane Šuštar. Tiek Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave: Trbovlje uprava rudnika Trbovlje-Hraet. nik Telefon št. M. — Račnn pri podruinloi Narodne banke v Trbovljah, it. 814 96332-M. — Liat Uhaja vaak četrtek. — Rokopisov ne vračamo; prispevki IM list morajo biti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo »jutraj. — Mesečna naročnina 10 din. četrtletna M din. polletna IN din. celoletna M* din — Posamezna številka na 4 straneh atans ▼ kol POT ta ii * dih. na * attaneh paš dih Kie dobile naibo/IŠi kruh in usak dan sveže pecivo ? v Zadružni pekarni v Hrastnika — ne pozabite na tol V trgovski poslovalnici Potrošniške zadruge pa dobite vse, kar potrebujete za prehrano, nadalje razno manu-faktumo blago po najnižjih cenah. ★ Kdor pa si želi dobre pijače in jedače, ta pa naj se zglasi v Zadružni gostilni. ★ Pridite in prepričajte se sami! ★ Na obisk vas vabi POTROŠNIŠKA ZADRUGA V HRASTNIKU K »KLEPARSTVO« V TRBOVLJAH sporočamo vsem podjetjem, ustanovam in ostalemu prebivalstvu, da izvršuje vsa kleparska dela kakor tudi ključavničarska popravila. Podjetje izdeluje tudi vse nove izdelke ln vsa popravila. Cene solidne. — Pri naročilih se obračajte na Mestno podjetje KLEPARSTVO v Trbovljah — Lokah 8 Ali želite imeti lepo urejeno stanovanje Mestno podjetje »SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO« V TRBOVLJAH obvešča vsa podjetja, ustanove ter ostalo občinstvo, da je z 20. marcem znatno znižalo svoje cene. — Opravljamo vsa slikarska, pleskarska in črkoslikarska dela, prav tako imitacijo vseh vrst lesa ter vsa v to stroko spadajoča dela Pri svojih naročilih se obračajte na Mestno podjetje »SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO« V TRBOVLJAH, LOKAH ST. 8 — Po želji vrilmo usluge tudi na domu RAZPORED TEKEM PRVEGA DELA TEKMOVANJA REPUBLIŠKE NOGOMETNE LIGE II. kolo: v Trbovljah, Železničar (Lj) : Rudar. III. kolo: v Mariboru, Rudar : Branik IV. kolo: v Trbovljah, Sloga (Lj.) : Rudar. V. kolo: v Kranju, Rudar : Korotan. VI. kolo: v Mariboru, Železničar (M) : Rudar. VII. kolo: v Trbovljah, Nafta (Dol. Lendava) : Rudar. VIII. kolo: v Ljubljani, Rudar:Odred. IX. kolo: v Trbovljah, Mura (M. S.) : Rudar. DOBRO USPELI NASTOP TRBOVELJSKIH BOKSACEV Boksarskih prireditev v Trbovljah že dolgo ni bilo. saj je po odhodu Homšaka, Pajka in ostalih to športno podroftje v Trbovljah poponoma zaspalo. S prihodom novoga trenerja in prijatelja boksa, tov Štrausa v Trbovlje, pa je ta šport v Trbovljah spet oživel. NTovi trener je znal pritegniti k treningu mladince ter je v kratkem Času dosegel lep uspeh. To je pokazalo nedeljsko srečanje trboveljskih boksarjev v Delavskem domu proti dobri ekipi JLA iz Brežic. Zanimanje za prireditev je biJo veliko, saj se je zbralo v dvorani okrog 400 ljudi. Dvoboj se je končal neodločeno 8 :8. Pri Rudarju sta zmagala Šefer in Martinčič s knockoutora. Frece pa po točkah. Neodločeno sta se boksala StoŠicki in Kovač, zgubili so pa Gorenc, Zupan in Klinc. IZ DOLA PRI HRASTNIKU Kakor znano, se zadnji čas uvajajo živinski in kramarski sejmi po 6tarem načinu. Eden izmed takih sejmov je bil v ponedeljek. 10. marca, na Dolu pri Hrastniku. Prodajalci so razpolagali pred vsem s semeni in nekaj železnine, vendar niso dosegli visokega prometa, ker sta bili obe domači trgovin? pravočasno oskrbljeni s semeni po znatno nižjih cenah. Seveda so kmetje pripeljali na sejem tudi precej živine. Spričo okoliščine, da je sejmišče še vedno zamreženo z žico iz okupatorskih časov, so bili kmetje prisiljeni privezovati živino po mili volji kar ob glavni cesti, kar nikakor ni primerno Vsekakor je želja vseh prebivalcev na vasi. da se živini odkaže primeren prostor na sejmišču, ki je bil nekoč v ta namen že oddeljen. P. D. Bralci „Zasavskega vestmkau — pozor V četrtek dne 3. aprila začnemo z objavljanjem novega napetega romana „V zadnjem trenutku“ Prepričani smo, da bodo naši stari naročniki našo novost brali z zanimanjem. — Novi naročniki, ki želijo slediti našemu novemu romanu, pa naj nakažejo naročnino za list vsaj za 3 mesece (60 din) na naš račun št. 614-95332-55 pri podružnici Nar. banke v Trbovljah, KADAR SO JAJCA POCENI V pomladnem času, ko so jajca poceni, naj vsaka gospodinja gleda na to, da to ugodnost čim bolj izkoristi, da torej pripravi čim več jajčnih jedi Jajčne jedi, skrbno in vabljivo pripravljene, so okusne in redilne, torej polnovreden nadomestek mesnih jedi. Poleg tega so skoraj vse izredno hitro pripravljene in res dobrodošla sprememba v že desetletja ponavljajočem se jedilniku: juha, meso. krompir, solata. Prinašamo nekaj receptov posebno dobrih jajčnih jedi; poleg krompirja, solate ali sočivja, poleg riža ali makaronov in tudi rezancev dajo izdatno in okusno kosilo, samo s kruhom pa dobrodošlo večerjo. Jajčna solata: na osebo računamo dve jajci, nekoliko sesekljane zelenjave ter kis, olje in sol. Jajca skuhamo v trdo, jih olupimo in zrežemo na rezine. Posebej zmešamo olje, kis in malo soli in s tem zabelimo jajca. Naposled pridenemo še žlico drobno sesekljane mlade zelenjave. Ce poleg tega spečemo še primerno količino krompirja in skledico motovilca, imamo kosilo, ki ga bodo posebno veseli otroci. Jajčni ragu: na osebo računamo dve jajci, nekoliko juhe ali vode, 5 dkg masla, 5 dkg moke in žlico sesekljanega peteršilja. Jajca skuhamo v trdo, jih olupimo in zrežemo na koščke ali rezine. Iz masla in moke napravimo svetlo prežganje, ki ga po potrebi zalijemo z juho ali z vodo. Potem dodamo zrezana jajca in pustimo, da pripravljeno vre na zmernem ognju še pet minut. Zlijemo na globok krožnik ter ob robu potresemo s sesekljanim peteršiljem. Izgubljena jajca z gorčično omako: na vsako osebo dve jajci, žlico gorčice, 4 dkg masla, 4 dkg moke. pol litra juhe, nekaj rezin kruha, sol in kis. V slan, okisan krop vlijemo jajca drugo za drugim previdno, da se rumenjak ne zlije. Med tem zagrinjamo z žlico beljak čez rumenjak, da ostane ta v sredini. Ko se beljak med vrenjem strdi in je rumenjak v sredini še mehak, jih poberemo s penovko na cedilnik, da se odcede. Iz moke in masla napravimo svetlo prežganje, ki ga zalijemo z juho. Nato jajca lepo razvrstimo na primeren krožnik ter jih obli-jemo z gorčično omako. Ob robu krožnika razvrstimo na maslu opečene kruhove rezine. Krajevno trgovsko in gostinsko podjetje vam nudi v svojih poslovalnicah raznovrstno blago v bogati izbiri po naj nižjih cenah v HRASTNIKU Špecerijo in manilfaktumo blago lahko dobite v vsaki količini v naših poslovalnicah: pri rudniku, na Logu, ob železnici, pri Štrausu in v Kemični tovarni. Oglasite se, ne bo vam žal ★ Z dobro kapljico pa boste postreženi v gostinskih poslovalnicah: za Savo, v Podkraju, pri Kemični, pri Logarčku, Plazniku in Hercogu ★ Tudi v poslovalnicah za meso dobite vsak dan sveže meso in razne mesne izdelke ★ Za obutev, obleko in prehrano ter za priložnostno pijačo in jedačo vam poskrbijo v poslovalnicah Mestnega trgovskega in gostinskega podjetja v Hrastniku Na obisk vas vabi UPRAVA ■ g ■ 8 ■ ■ ■ s ■ ■ I ■ S Republiško lesarsko podjetje S ■ I ■ § ■ S ■ s I ■ S 8 ■ ■ S S ■ 8 ■ 8 ■ ■ 8 ■ LJUBLJANA, Parmova ulica 451 m prevzema vsa v tesarsko in mizarsko stroko spadajoča dela Specialna in splošna mizarska dela izvršuje v svojem MIZARSKtM OBRATU ŠMARTNO pri Litiji Vsa naročila izvršujemo točno in solidno INI