lip primorJki Dnevnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto I. - Štev. 7 TRST, nedelja 20. maja 1945 Cena 1.— liro V septembru 19-1/3. se je napotilo S tovarišev v hribe. Gnala jih je silna mrinja proti fašizmu, proti Nemcem. Sli so z idealom, šli so, da se borijo za boljšo bodočnost svojega naroda, da se borijo za demokracijo, za svobodo. Bilo jih je 8, osem Italjanov proletarcev, oboroženih samo s 3 puškami in eno brzostrelko. Bilo je osem hrabrih in neustrašnih tovarišev, ki so v Brdih ustanovili prvi italijanski partizanski bataljon pod imenom Mazzini. Težko je bilo njih delo še takrat. Napadali so sovražne pa-trole, da so si priborili nekaj orožja, s katerim so se oborožili sami in tovariše, ki so vedno z nova k njim prihajali. Spretno jih je vodil njih tedanji komandant Fantini Ma-rio-Sašo in komisar Padovan Giovanni-Vani. Do novembra i-stega leta sta zbrala okoli sebe močan, dobro oborožen bataljon. Bataljon, prepojen z borbenostjo in heroizmom, kot so ga imeli njih tovariši, slovenski partizani. Operirali so v Brdih, bili so vedno na pohodih, vedno v borbah, ter še isti mesec napadli in razorožili karabinerje v San Lorenzu in Manzanu. Prišla je zima 191/3. leta. Prišel je mraz in z njim napori in trpljenje. Toda to ni uklonilo njihove borbenosti, junaško so vse prenašali in uničevali fašiste in Nemce na vsakem- koraku. Njih število je od dne do dne rasiio in 21. aprila 191/1/. je bila ustanovljena prva brigada «Garibaldi Natiso-ne». Brigada je bila sestavljena iz 5 bataljonov, ki so se imenovali: Mamini, Mameli, Manin, Manara in Tarcento. Svoj prvi ognjeni krst je brigada doživela 22. maja v Brdih, kjer sta 2 bataljona s sodelovanjem slovenskih partizanov vodila ogorčeno borbo proti Nemcem. Kljub silni premoči sovražnika so ga trdovratno napadali. Pobili in ranili so čez 300 sovražnikov, zaplenili pa veliko orožja in municije. Bila je to za njih sijajna zmaga, velik u-speh za brigado ki ji je dal še več moči in novega poleta. Njih operativni sektor je bil med Gorico in Vidmom. Borbe so se vrstile, uspehi so rastli in z uspehi je rastla tudi brigada. Tako je že 17. septembra lanskega leta bila formirana prva divizija italijanskih partizanov. Divizija «Garibaldi», ki je bila sestavljena iz 2 brigad garibal-dincev in brigade «Ozoppo». Komandant divizijetje bil tovariš Sašo, mlad, energičen in junaški delavec iz «Cantjerjev» v Tržiču, komisar pa tovariš ^an\ }z. Termina. Pod zastavo te divizije so se združile vse italijanske partizanske edinice. Letos V februarju se je k njej priključila tudi brigada *Trie-stina d’Assalto». Komaj je bila divizija formirana, je začel sovražnik proti njej z veliko ofenzivo. 28.000 Nemcev in fašistov je od Civi-dale in Tarcenta navalilo proti njej. Vendar pod modrim vodstvom tovariša komandanta Saše so vzdržali. V trodnevnih težkih borbah so pobili čez 600 sovražnikov, zaplenili precej vojaškega materijala in se šele potem radi velike premoči izmaknili. Sovražnik jih je takrat hotel uničiti, vendar ni dosegel svojega cilja, kajti takoj po o-fenzivi je bila na novo formirana šc ena brigada. Tako se je udarnost divizije še povečala. Borili so se na sektorju, kjer So bili tudi slovenski partizani. Borili so se skupno z njimi, za maršala Tita, za federativno demokratično Jugoslavijo. Da bi sc še bolj poglobilo bratstvo in edinost, da bi se poglobilo medsebojno sodelovanje, je v novembru 191/1/. leta cela divizija Izjava maršala Tita Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila ponižana in da bi se izigravale njene pravice (TANJUG, 20 maja) _ Na vprašanje dopisnika TANJUG-a, kaj misli o izjavi feldmaršala Alexandra„ ki jo je objavil dopisnik Reuterja Hubert Harrison, je maršal Tito odgovoril: «Ne morem mimo tega, da ne bi izrazil svojega nezadovoljstva in presenečenja vzpjričo nemogoče primere, da je navzočnost jugoslovanskih čet v Istri in Slovenskem Primorju podobna Hitlerjevim, Mussolini jevim in japonskim osvajalskim metodam. Taka obtožba se more vreči v obraz samo sovražniku, nikakor pa ne izmučenemu in izkrvavelemu zavezniku, ki so ga doslej vsi svobodoljubni narodi priznali kot vzgled herojstva in požrtvovalnosti v tej osvobodilni vojni. Jugoslovanska armada je s silo svojega orožja preganjala okupatorja do reke Soče in še dalje in njeni prisotnosti na tem ozemlju se ne more pripisati osvajalski značaj. Tako obtožbo najodločneje odbijam, še enkrat izjavljam, da je naša Jugoslovanska Armada, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z zavezniškimi silami, z zavezniškimi državami, istočasno pa izjavljam, da Jugoslavija ne more dopustiti, da bi bila ponižana in da bi se izigravale njene pravice. Izjavljam, da je Jugoslavija pripravljena na sodelovanje in na sporazum na taki bazi, ki za Jugoslavijo kot zaveznico ne bo niti žaljiva niti ponižujoča. Uradna izjava jugoslovanskega ministrstva za informacije TANJUG, 19 V zvezi z noto, ki sta jo vladi Velike Britanije in Združenih držav poslali vladi demokratične, federativne Jugoslavije glede vprašanje Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, je ministrstvo za Informacij« dalo sledeče sporočilo: predstavnikom tujega in domačega tiska: »Vlada demokratične, federativne Jugoslavije je odgovorila na noto, ki-jo je sprejela od vlad Velike Britanije in USA glede vprašanja zasedbe Istre, Trsta in Slovenskega Primorja po četah Jugoslovanske Armade. Odgovor je sestavljen v duhu zavezniškega sodelovanja in «Garibaldh prešla v sestav IX. korpusa Titove jugoslovanske armade. Od takrat so se tesno povezani s slovenskimi partizani, borili skupno z njimi, za skupen cilj. V januarju letos je sodelovala divizija v bojih proti Nemcem in njihovim hlapcem pri Trnovem in potem v veliki o-fenzivi od 16. marca do 3. aprila na sektorju Vojsko, Ponikva in Predmeja. V dneh za dokončno osvoboditev naših krajev pa se je del divizije boril proti Ljubljani, kjer so se združili z brigado «Fontanot», formirano letošnjo spomlad v Beli Krajini. Drugi del pa, je sodeloval pri osvoboditvi Vidma, Čedada in Krmina. Iz borbe v borbo je šla divizija tGaribaldi». Povsod se je hrabro borila, povsod z velikim požrtvovanjem.ln sami Nemci jih niso podcenjevali. Nemški major SS čet, ki so ga naši ujeli je izjavil, da je že pet let v vojni, vendar še nikjer ni videl, da bi se Italijani tako junaško borili, kot se borijo italijanski Titovi partizani. Borba jih je utrdila. Borba jih je zgradila. V tej diviziji so bili večinoma kmečki in delavski sinovi. Pošteni sinovi italijanskega naroda, ki so hoteli, z borbo in krvjo izbrisati madež, s katerim je fašizem omadeževal italijanski narod. Dokazali so; da niuiaj° in nočejo imeti nič skupnega s fašizmom. Dokazali so, da so borci, ki se borijo za bratstvo, enakopravnost, svobodo in najtesnejše sodelovanje poštenega italijanskega in slovenskega naroda. Pod Titovo zastavo so se borili za vse demokratične pridobitve nove Jugoslavije in z borbo dokazali pred vsem svetom, da hočejo skupno s Slovenci na Primorskem živeti v bratstvu in edin-stvu v novi Titovi Jugoslaviji. Zato so bili tudi povsod kamor so prišli lepo sprejeti. Ko so prišli v slovenske vasi, ki so jih fašisti skoraj popolnoma u-ničili in požgali, jih je ljudstvo sprejemalo z navdušenjem. Vedno so jih pogostili, ker so v njih v njem j« podčrtano, da ima Jugoslovanska armada kot ena izmed zavezniških armad pravico, kakor vse druge zavezniške armade, ki je v tem, da ostane na ozemlju, ki ga je osvobodila v srditih borbah proti skupnemu sovražniku. Jugoslovanska Armada je imela v trdovratnih bojih, ki so imeli za cilj tako odrezanje znatnih delov sovražne vojske, kakor tudi osvoboditev zasužnjenih bratov, veliko žrtev v krvi in je pokazala mnogo primerov nevidenega junaštva. Dejstvo, da je prebivalstvo teh krajev že dve leti sodelovalo v osvobodilni borbi, da je po ogromni večini jugoslovansko in da je v borbi doprineslo velike žrtve proti italijanskemu in nemškemu fašiamu, ne more biti ovira naši zahtevi, da se videli borce in predstavnike poštenega italijanskega naroda, ki se borijo proti skupnemu sovražniku — fašizmu. Tudi italijansko prebivalstvo jih je vedno in povsod lepo sprejemalo. Ko so spoznali, doumeli namen njihove borbe, so jim pomagali s hrano, obleko in obutvijo. Zbirali so celo orožje in jim ga nosili. Borci divizije ak politični in zato nič manj teiki borbi proti reakciji, ki hoče uničiti pridobitve Tvoje sijajne armade in zrušiti tisto italjansko-slovensko bratstvo, ki je in ostane temelj za materialno in moralno obnovo ne samo Trsta ampak vse federativne demokratične Jugoslavijo. za Trst - ponos naših Bitka za Trst potrjuje že enkrat, da lahko majhna vojska s slabim vojaškim položajem zmaga tiod močnejšim bolje oboroženim sovražnikom. Zgodovina vojn Je Zapisala že nekaj takih primerov, pravtako bo tudi tega. Toda dogfia. no je, da je kaj takega mogoče le tedaj, če Je morala vojaških enot, kakor tudi poedincev tako visoka, da je pripravljen slehernik, tako oficir, kakor tudi boreo in zadnji konjevodec žrtvovati vse, pozabiti na svoje lastno življenje, misleč Samo na zmago. Naši Vojaki so bili takšni Tudi zadnjemu našemu borcu je bilo jasno, kaj tvegajo s to operacijo, toda jasno jim je bilo tudi to, kakne važnosti je. Vedeli so, da je tako Ukazal Tito in 2ato so bili pripravljeni izpolniti to težko nalogo tudi za ceno žrtvovanja samega sebe, da tako pomagajo naši Armadi. Ce se pogleda važnost Trsta s sovražnikovega stališča je popolnoma Jasno, da ga je hotel obdržati za vsako ceno. Nemška komanda se je odločila da izkoristi močne utrdbe na bivši jugoslovansko italijanski meji ter zadrži za vsako ceno napredovanje IV. Armade in prepreči njen vdor v Istro. Za izvršitev te naloge je sovražnik zaposlil močne sile. S tem v zvezi je Trst velikega pomenek. On je a svojimi mnogoštevilnimi skladišči središče oskrbovanja vseh vojaških formacij na ozemlju Istre. Trst je središče sovražnih bolnic, središče upravnih organov in komande. Proti Trstu se sovražnik iz Istre umika, a če k temu dodamo še pripravljenost nemške komande, da se v slučaju težke Situacije preda našim zaveznikom, a nikakor ne nam, potem razumemo, da je nemška komanda težko gledala navzočnost naših čet pred Trstom, V tem primeru se nam pokaže ta sijajna zmaga, priborjena z neverjetnimi napori naših vojakov, v vsej svoji veličini, kajti posledica te zmage ni bila samo osvoboditev enega velemesta, temveč je pognala v brezupen položaj vso sovražnikovo skupino v Istri, kar se je stvarno pokazalo tri dni po osvoboditvi Trsta, ko se je našim Četam predalo preko 20.000 sovražnikovih vojakov in oficirjev. Ravno zaradi tega, ker Je Sovražnik hotel braniti Trst in so bile .njegove sile in oborožitev v trenutku, ko smo ga mi napadali v sorazmerju z našimi Bilami, dovolj velike za to nalogo, je zanimivo proučiti podrobnosti teh bojev, ker bomo iz njih razvldelt oenovne vrline naših Čet, vrlin«, ki so pravzaprav bile predpogoj za tako slavno zmago. I. Prodor v sovražnikovo zaledje na odseku Reka-Gumanca Zaman je glavnina naše vojske izvrševala ponovne, zelo močne napade na sovražne položaje na sektorju Reke. Sovražnik je razpolagal s preko 20.000 možmi dobro o-borožcnih elitnih čet. Zavzel Je položaje na višinah, ki jih je Italija že pred leti utrdila z najmodernejšimi utrdbami. Sovražnik je imel močno artilerijo in sleherni naš poskus, da bi ta sistem razbil, ni uspel. XX, udarna divizija Je bila tedaj na odseku Cabac-Prezid ln Je varovala desni bok armlje. Dobila je nalogo, da preko važnega Btrateškega križišča Mašun naglo in energično prodre ter likvidira sovražnikova oporišča na komunikaciji Bistrica Postojna, zasede to prometno zvezo in oftaža sovražnika za njegovim hrbtom. Gremo na Istro. Prijetna naloga. Začeli smo reševati to nalogo in dosegli to, da smo sovražnika popolnoma presenetili. Sovražnik namreč ni pričakoval, da bi naše manjše sile prodrle v njegove položaje. 2« pri samem začetku te operacije je bila večina sil uporabljena za varovanje, medtem ko je pri direktnem napadu sodelovala ena brigada, glavno breme pa so prevzeli nase tanki. Koritnica, postojanka, ki bi morala varovati Mašun ali pa v najalabšem slučaju preprečiti naše nadalnje prodiranje, je zaradi odličnih akcij naših tankistov bila tako iznenadena, da j« en sam boreo zajel 30 sovražnikovih vojakov v menzi pri zajtrku. Od 400 vojakov, ki so branili to postojanko Jih je moglo pobegniti samo 30. Vsi drugi so bili ujeti ali pa pobiti. Usoda Fontane, Ribnice in Sv. Petra je bila zapečatena. Presekali smo sovražnikovo prometno zvezo Postojna-Reka. Naš namen naslednji dan, je bil flngiruti napad proti Postojni ln izvršiti resnični napad v smeri Bistrice ih nadaljevati naprej proti jugu. Napad bi se motal začeti 28.IV. ob 7. uri zjutraj. 8 tem napadom je bilo treba zavzeti Bistrico. V Bistrici je bil štab 118. nemške divizije, ki je Cno Uro predno bi se moral začeti napad začel s protinapadom s približno 800 vojaki ln podporo 7 tankov. Začela se je zelo ostra borba, v kateri človek ne bi mogel presoditi ali Baši tankisti v Junaštvu prekašajo pehoto, ali pa pehota tankiste. Samo za koto 800, ki je obvladala prihode k Bistrici se je bila bitka celih 8 ur. V trenotku, ko je bil Sovraž- nikov pritisk zdlo močan 1n ko je iagledalo, da bo Sovražnik obvladal koto, 3e je na koti prikazal tank, čeprav nihče ni niti pomislil, dft bi mogel sem kak tank priti. Na ta način je bila usoda kote odločena. Zavzetje Bistrice je odločil manever dveh bataljonov 8. brigade s severovzhodne smeri, kakor tudi manever naših tafikov, ki so Jih podpirali pehotni oddelki X, udarne brigade, katerim je uspelo, da so z bočnim napadom uničili so-vražhlkovega panterja v trenotku ko je sovražnik hotel za vsako ceno -prodreti. Zaradi teh udarcev v bok je sovražnik začel kolebati, kar smo hli spretno izkoristili in z e-nerglčnlm, strnjenim napadom Vdrli V Bistrico tako hitro, da smo ujeli približno 300 sovražnikovih vojakov, med njimi nekaj štabnih oficirjev, dočlm Se je sam štab divizije komaj rešil s begom. Približno ob istem času Ja en del naših čet, ki st> finglrale napad ha Postojno, likvidiral vsa oporišča od Sv. Petra do Postojne in zavzel skoro celo Postojno. Po likvidaciji Bistrice »mo takoj začeli preganjati sovražnika in to z enim krakom v smeri Castel Nuovo, ki ga Jo sovražnik zaradi poleta naših sil zapustil, z drugim krakom v smeri ElsanI, s tretjim pa v smeri Zabice-Dumance. Ta tretji krak naših čet Je podil sovražnika skupaj z enltn svojim bataljonom, ki Je udaril z boka iz Refugio d’Annunzia naravnost proti Žabici in na ta način popolnoma razbil sovražnikovo kolono, ki je V neredu bežala iž Bistrice. Naše čete so zaplenile veliko vojnega materiala. To pa, kako J« bil sovražnik presenečen in kako hitro so naše čete sovražnika podili, vidimo 1* tega, da js bil pri Žabici ujet švabski major, namestnik komandanta polka v trenotku, ko je po telefonu dajal povelja. Uspeh, ki ga Je dosegla 30. divizija skupaj b tankovskimi oddtl-ki v dveh dnevih bojev je ogromen. Zavzet je bil vre prostor med Postojno ln Žabico, zaplenili smo bogat plen in kar Je najvažnejše, refl-no smo ogrožali sovražnikovo rel-ko skupino z napadom za njenim hrbtom, kar je na vsak način delovalo na moralo teh čet ln prisililo njihovo poveljstvo, da je začelo premišljevati o umiku te sku- pine. Na Samo, da je bila s tem udarcem dana možnost Za napad tš skupine od zadaj, temveč SO bili s tem dani vsi pogoji za pohod na Trst. Ta zmaga je bila torej uvod za drugo sijajno bitko, bitko Za osvoboditev Trsta. II. Boji za Trat Cčte 20. udarne divizije so blie zelo raztresene na velikem prostoru med Postojno in Žabico v trenotku, ko je komandant IV. Armade izdal ustmeno nalogo štabu 30. divizija 28. IV. ob 21, url v vasi Koritnica. Povelje se Je glasilo takole: «Ne glede na Utrujenost je treba zbrati vse sile lin čimprej napasti Trst*. Noč je. Drugi dan je bil meglen in je padal dež, Borci so bili trudni do ianemoglosti, 7A tri dni korakajo po dežju In se borijo, Ze tri noči ne spijo... Povelje je bilo izdano: «Premik, zbor X. brigade v Ribnice, IX. v sv. Petru, VIII. v Fontani, topništva pravtako v Fontaini. En bataljon tankov v kraj X., drugi bataljon k III. brigadi. Takoj izvršiti povelje! Tito je U-kazal naj napademo Trst. Trudno-sti ni, zaspanosti ne sme biti!*. Hitre priprave, veselje, pesom. ♦Tovariši, ali morete?* «AH vest«, da hoč« Tito, da Se izkažemo.* «Tovariši, utrujenosti ni. Ce Tito nekaj, ukaže, potem ni zaprek, bodo že videli ali zmoremo. Osvobodili bomo Trst. Tito že ve kaj se da napraviti.* Besede našega ljubljenega maršala Tita so napravile čudež. Izmučeni in do kbnea izčrpam borci so postali zopot tanki in sveži, polni vere v uspeh, odločeni, da žrtvujejo vse. Dve url pred določenim rokom so naše enote prispele na določena zborna mesta. Formirali ata se dve napadalni koloni in se začeli premikati. V desni koloni Sta II. brigada in bataljon tankov ter gresta v smeri »V. Poter-Cepcno-Diva-ča. V levi koloni sta X, brigada in bataljon tankov, ki gresta proti Ribnici, Cave Auremlane, Divači, kjer se bosta združila z desno kolono in ©ventuelno pomagala pri likvidaciji Divače, fin divlzljon topništva Je z VIII. brigado, drugi pa z X. VIII. brigada se pomika v Zaledje kot rezerva. Položaja pred nami nismo točno poznali, ker je sovražnik na tem Odseku v zadnjem času skoco vsak dan delal premike in zato bo naš« napadalno ko* lbn« 11« naprej v bojnem redu takole: tri tanki So kot predhodnica peljali četo pešcev, za njimi Je šel bataljon pehote, nato pa se Je pomikala glavna skupina tankov in topništva, za njimi pa glavnina pehote. Kolone so se premikale v rekordnem času. Borci se trudijo kolikor ae morejo, da bi jih tanki ne čakali predolgo. Najprej so vrgli proč nahrbtnike nato p« še vojaške plašče, samo da bi se čim hitreje gibali. Garnizon v Divači te Je poskušal upirati, vendar Je bil upor1 kmalu strt. Večina posadke je bilo ujete, nekaj jih je pobegnilo in pustilo vse orožje in opremo. Divača je točka do katere smo morali priti danes. Kaj sedaj? Naprej, samo naprej! Na Trst! Desna kolona prodira proti Sežani, jo napade in likvidira še tisti dan zvečer- Samo topov je bilo zaplenjenih preko 30. In nato naprej, brez oddiha z eno kolono proti Oclam, Z drugo proti Opčinam. Orle so bile likvidirane ponoči, ob zori pa so se začeli hudi boji za Opčine, ki so bile zelo utrjene in V katerih je imel ibvrdžnlk zelo inočne sile. Ta bitka se je razvila v strašno tridnevno bitko v kateri je imel sovražnik strahotne izgube, v kateri pa so tudi mnogi naši junaki dan svoja šivijenja. Drugi dan nam je prihitela na pomoč X. hercegovska brigada. Deva kolona napada iz Divače v smeri Lokev-Bazovlca, odkoder se sovražnik srdito brani. Ta kraj je trikrat menjal gospodarja. V boju je sovražnik izgubil 4 težke tanke, eden izmed teh je bil zaplenjen popolnoma nepoškodovan. Ko so se pojavile naše sile na Občini in v Bazovici, je sovražnik začel s silovitim topniškim ognjem. Jasno Smo videli sovražnikov namen: biti bitko na zunanjih obrambah mesta v katerih sta Opčine in Bazovica, glavni oporišči. V trenotku ko so se naše čete bile že predhodih k mestu samemu, je bila izpolnitev te naloge za nas selo težka. Možnost sovražnikove intervencije jegtozllaiz Ve« Strani: iz Ljubljane preko Postojne tiam v hi bet, preko Postdj-ne-Benožeč, is Vipavske doline nam vbok iu.kar se nam je Zdelo najbolj verjetno intervencija reške skupine v smeri Castel Nuovo-Koslja-Trst. Jasno Je, da jo bilo nemogoče zavarovati so od .vseh strani. Zavarovali smo se samo s tiste strani, is katere se nam je zdelo da bo verjetno napad prišel, to je na križišču Kozin«, kj«r smo postavili četo tankov in dva bataljona pehote. Res je sovražnik napadel samo iz te smeri zgodaj zjutraj. Bil je popolnoma uničen. Deloma je sodelovala 43. divizija, deloma pa naše sile. Naši tanki in pehota so sovražnikovo koleno kamijonov pustili tako blizu, da smo streljali na razdaljo 4-5 metrov in je en tank s strelom prvbll 4-5 kamijonov hkrati. Ubitih je bilo 32 sovražnikovih štafcrtlh oficirjev ln veliko število vojakov. Uničenih je bilo 20, zaplenjenih pa 10 kamijonov. Borba za samo mesto Trst je Vodno ostrejša. Naš osnovni Cilj j«; izogniti ae bojem v zunanjih utrdbah ta se za vsako Ceho prebiti V mesto, po likvidaciji postojank v mestu pa iz mesta samega napasti Utrdbe na prehodih k mestu. Strašno bijejo sovražnikovi topovi. Preko 250 topov strelja neprestano. Vse se lomi ln poka. Našo vrste so redke, sovražnik slabo opazuje in topniški ogenj ni učihkovlt. Ker smo videli, da je po glavnih poteh, to Je preko Bazovice in Opčine nemogoče vdreti v mesto, j« bilo izdano povelje, formirati več napadalnih kolon in po vseh predmestjih poskušati, kje bi se moglo z vso silo prodreti v me»to. To nam je Uspelo ta že 30 aprila opoldne so 3 bataljoni 10. brigade skupaj s tanki vdrli v mesto samo, potem ko so obvladali koti 409 In 447 pri Pa-drloanu, kjer so naši tanki lahko po vzporedni cesti vdrli v mesto. Istočasno je vdrla v mesto naša 8. brigada vzhodno od Bazcvlc«, potem, ko j« likvidirala sovražnika tia kotah 427 in 474 pri San Loien-zu, San Giuseppu in «v. Antonu. 8 tem se je začel najzanimivejši del borbe. Zelo hudi boji se bijejo po mestnih ulicah, dočim se sovražnik trdo drli na zunanjih postojankah. Energičnost in iznajdljivost naših tankistov ln pehote je tolika, da se sovražnik »ploh ne znajde. Opustošene pliame, urade, številne komande, vso Je zajela zmeda in panika. Meščani v predmestjih manifestirajo, krasijo hiše z zastavami, jemljejo pušk« in nam pomagajo, To se godi v vsaki hiši, v vsaki ulici, kjer a« pojavi naša vojska ln to sovražnika še bolj demoralizira. Naš namen Je, da čimprej prodremo do obale, ker so ob obali še vedno ladje in številne komande, Sovražnik brani obalo a kombiniranim ognjem iz utrjenih hiš, tankov in oboroženih ladij. Do noči Je bil sovražnik potisnjen na oMk pro Štor v hekaj hišah In kaaatnah in Je I« držal obalo. Celo noč besnijo borbe, naši borci n« poznajo trud-nostl. Prvi maj. Naši borci hočejo proslaviti ta praznik s t«m, da prelivajo svojo kri po tržaških ulicah v boju proti fašizmu. Te dni Bo umirali naši vojaki nesebično in velikodušno. Sovražnikove izgube so bil« strašne. Veliko ujetnikov prihaja iz mesta. Veliko je med njimi višjih nemških oficirjev. Zaman je sovražnik poskušal preprečiti našim četam prodor k morju. Z ognjem is tankov ln topništva so naše čete potopile 8 sovražnikovih ladij, med njimi 2 bojni. Z obaje So začeli bežati, skakati V morje ih na ladje, vse Je šlo v smeri proti Italiji. Z ladjami Je pobegnil en del višjih nemških oficirjev na čelu z nemškim generalom, samim komandantom Trsta. Pobegnili so, da bi pfedall tržaški gftrnlzon, tam hekje Onstran Soče, našim zaveznikom v trenotku, ko je bila usoda njihovih čet že zapečatena, V trenotku, ko je bila popolna likvidacija mesta samo vprašanje ur. Naš prodor do obale je popolnoma dezorganhslrai sovražnikovo poveljstvo in s tem tudi Vsak organiziran odpor. Začel se je lov na švabske vojake ih število ujetnikov je' raslo vsako uro, tako da smo do noči našteli preko 5 tisoč ujetih nemških oficirjev in vojakov. Sovražnik je imel v rokah še nekaj oporišč, ko ja i. maja zvečer z jugovzhodne smeri prišla naša XI. udarna divizija, ki je po izkrcanju na vzhodni istrski obali dosegla sijajne uspehe in v neverjetno napornem maršu, potem ko je uničila veliko število sovražnikovih vojakov prisnela nam na pomoč. Ponoči so nadaljevale nase enote skupno z XI. dalmatinsko udarno brigado ln enotami IX. udarne divizije neusmiljen boj m stvarno popolnoma očistile mesto, medtem, ko so se enote naše IX. brigade skupno z enotami X. hercegovske brigada in enotami IX. Korpusa srdito borile za Opčine. Majhna skupina švabskih zločincev se je držala še v trdnjavi sv. Justa, bilo jih Je približno 60, okoli 100 pa jih je bilo v sodni palači. Pravtako se Je držala skupina ne dale'č’od TPsta fia Opčinah, ki so po nalogu Ujetih oficirjev čakali prihoda naših zaveznikov, da bi se jim predali. In res so zavezniške Silč, ki so se 1. maja sestale z enotami IX. Korpusa v osvobojenem Monfalconu, 2. maja ob 11.30 sestale z našimi enotami v osvobojenem Trstu. Lahko razumemo kakšno veselje in srečo je vzbudilo to Zgodovinsko srečanje pri naših borcih, srcčahje ha katerega so tako dolgo čakali. Prve čete, ki so prispele v mesto, so takoj odšle proti zadnjemu oporišču pri sv. Ju-stu, na čelu z dvema nemškima oficirjema, ki sta Bkupaj z za vezni* škimi tanki prišla v mesto in ki sta bila verjetno od one skupine; ki Je z ladjami pobegnila preko morja, Prisilila sta zadnjih 60 trdoglavih Švabov k predaji in Jih izročila zaveznikom. Posadka Opčine se je poskušala po trodnevnlh zelo hudih in krvavih bojih z našimi einotaml za ceno ogromnih žrtev na naši in sovražnikovi strani predati zavezniškemu komandantu, vendar ji to ni uspelo 4n se je moral ponosni pruski FriO zaradi pomanjaknja vedo, hrano in saradi ogromnega števila ranjencev, popolnoma obkoljen od sil nase IX. brigade, predati komandantu XX. divizije z besedami: «G. podpolkovnik, predajam vain oficirski zbor z vso vojsko in opremo*. Nato je kolona 1200 razorožonih Frlcov na čelu z oficirji v popolnem reuu pod vodstvom naših kurirjev prilezla iz svojih utrdb in brlogv in odkorakala v ujetniško taborišče. S tem Je bila veličastna bitka zo osvoboditev Trsta končana. Dobili smo ogromen plen in samo naša divizija Jo ujela preko 9 tisoč sovražnikovih vojakov in oficirjev. Bitka »a Trst bo večen dokaz Junaštva ta drznosti naših vojakov. Prav tako bo neizbrisen dokaz do kakšnega mojstrstva ee je povzpela naša armada v teku narodno osvobodili*© borb«. Ta bitka Jc svetal primer hitrosti, odločnosti m manevereko sposobnosti naših vojakov. Borci, ki so tako nesebično žrtvovali svojo mladost v tej veličast-venl bitki, bodo v našem spominu živeli večno, naši narodi jih bodo spoštovali večno. Slava Junakom, ki so padli v bojih za Trst! Komandant XX udarne divizije: polkovnik: Bogdan IVcotlč s. r. „Gariba!dE-NatisGne“ pozdravljeni v Trsta! Po skoraj enoletni odsotnosti se Juhaškl borci divizije Garibaldi Vračajo v Trst, v tisti Trst, ki so ga morali zapustiti, da so ušli mučenju lil da so dokazali z borbo ob strani Slovenskih brigad, da hočejo skupno živeti v svobodni Titovi Jugoslaviji. Ze si je življenje po ulicah umirilo, lahen večeren vetrič Je vel iz morja in hladil razgrete obraze, ko smo se odpravljali na Opčine, da tam pozdravimo z dobrodošlico tovariše i2 borb, tovariš«, ki so skupno z nami prenašali vse težave, pomanjkanja in mraz. Poleteli smo kot na perotih, ker se nam js mudilo, hoteli smo biti prvi, ki bomo prinesli pozdrave svobodnega Trsta. Na mestu »mo, tam pred gostilno j ‘ cela gneča, skozi okna pa se čuje glas harmonike. Vidiš jih borce z rdečimi rutami okoli vrdtu, kako se družno zabavajo skupaj z našimi borci. Tovarištvo, ki jih je vezalo V borbi ge je utrdilo Sni poglobilo. Srečali smo dva tovariša, ki sta nas pozdravila s prisrčnim: «Salve compagni, zdravo tovariši*. Radovedni smo bili od kje prihajajo. «lz Ljubljane, pomagali smo osvoboditi lepo Ljubljano, ker ste vi osvobodili Tret*. «Kako st? se poslovili od tam, kakšne vtis? ste Odnesli?* ♦Tovariš, kako smo se poslovili vprašaš, povem ti odkrito, da prav težko. Videli smo koliko je ljudstvo tam pretrpelo, videli smo, da ja bila temu vzrok prejšnja fašistična komanda, zato nam je bilo težko*. «In zdaj, zdaj ste tu, kako vam jv pri srcu? tu spodaj Je Trst, poglej tovariš, morje luči. Trst diha tudi ponoči. Trst — so zdi — zopet upira na morje sto in sto oči in se tudi ponoči veseli svobode*. «Kako pa naj bi se ne veselili, ko prihajamo v Trst, da pokažemo, da smo brigade, da smo divizija ln, da smo zato prišli, ker smo se borili za Trst, Rad bi, da bi dobili tiste, ki so nas poprej mučili, imam poln zaboj mutacije zanje. Ni to samo moje mnenje, tako pravi cela brigada «Fonta-not», ki je tu*. Prijetno nam J« bito ob trti be-ssdah, saj je govoril borce, delavec iz naroda, ki jo občutil krivico in zatiranja enako kot mi. Poiskali smo komandanta in komisarja brigade, ki sta nas sprejela z žarečim obrazom. Povedala sta nam tudi onadva svoje. Trdo J? bilo ižpočetka življenje, a so so privadili sčasoma. Bili so izprva določeni kot delavci, toda ko so e« kraju privadili, so sami zaprosili 'Za vstop v operativne edinice. Ena največjih akcij, ki bi jo lahko imenovali herojsko, je brigada izvršila pifi Smuku. Več kot tisoč mož jo sovražnik vrgel v napad, petkrat so j Uri šali na borce «Fontanota», a so jih ti Vselej odbili. Ta bitka bo prišla v zgodovino brigade*, pravi komisar. «ŽVedell smo, da Je Trst osvobojen po .vaših četah, vedeli smo, da prihaja ura, ko so bomo vrnili nazaj. Toda, borci so rekli: Pomagali bomo osvoboditi Ljubljano, ker so oni pomagali osvoboditi Trst.* Komahdaht brigade tov. Apanaz-20 Giovahnl pravi: ♦Deset mesecev som živel v hr-vatskih in slovenskih edinlcah, pa sem so taflo navezal nanje,'da mi Je bilo slovo od njih kar nmlo tež. ko. Dojil smo se vsi naučili od njih. Posebno z Gubčevo brigado, ki je ena najboljših, smo bili v tako pri-arčno-lOVarlških stikih, da smo so poslavljali kot brat od brata.* Tovariš komisar Abram Mario jo rekel: ♦Da, zdaj smo tu, ml vemo, da Jo tu naš položaj. Vemo, da je v Trstu so kakšen, ki misli, da smo ♦banda* kot nekdaj. Toda so zcio moti. Mi bomo pokuzall kako smo močni. Mi »mo se borili zato, da bo Trst avtonomno zaživel v okviru fodorativne in demokratične Jugoslavije. Ce kdo misli drugače, bo ln-.el opraviti z nami.* Pred gostilno nas je čakal avtomobil. da nas znova popelje v mesto. Ko smo se bližali so že od daleč pripluli po zraku akordi naSe pesnil «Pobratlmijn», Nekaj se Js v naši notranjlstl sprostilo in toplo prihajalo v duša, ko smo pogledali skozi okno. Tovariši in tovarišice, Garlbaldincl in domača dekleta v Širokem sklenjenem krogu pojejo — in pojejo vsi. Pesem sili skozi vsa okna na trg in doni skozi mirno noč še visoko pod zvezdnati »Vod. Is cerkvenega zvonika mogdčno plapolata dve zastavi: jugoslovanska In italijanska — obe s rdečo zvezdo. Podpolkovnik Bogdan Pevottt komandant XX. udarne diviaije Delavci v Izoli na poti k boljši bodočnosti Isola je mesto s približno 8000 prebivalci ob obali južno od Trsta. Zemlja okrog mesta je lepa In zelena, tu zore prve češnje in se poleti bleščijo lia soncu najdebelejši paradižniki. Vsa okolica s Trstom uživa plodove te pokrajine. Toda ljudje se ne bavijo samo z delom po vrtovih. Prebivalci teh krajev so bili že od nekdaj navezani na ribolov, morje je postalo sčasoma celo njihov glavni hranitelj. Ljudje niso lovili rib samo zase, temveč so jih pošiljali po vsem Primorju in zalagali z njimi vsa severno-italijanska mesta, Trst j.s bil ves čas njihov glavni odjemalec. Zaradi obilice rib se je sčasoma v mestu Isoll razvila industrija za konzerviranje. Ze leta 1880 je aek Francoz osnoval v mestu prvo tovarno za konBervlrdhje rib ih paradižnikov. Od takrat dalje se je ta industrija stalno razvijala lil večala, tako da sta danes v isoll dve veliki modemi tovarni konzerv la vlaganja raznih vrst sočivja. Produkti teh tovarn so bili znani povsod, Celo po Angliji in Ameriki. Razvoj in napredek ts industrije je zmotil šele italijanski fašizem, k-' je S svojo brutalno politiko zaigral vsa vdinejša tržišča v inozemstvu, Z razvojem teh tovdrn se je V Isoli množilo tudi delavstvo. Danes odpade od celotnega mestnega prebivalstva na delavski stan približno 2000 ljudi. Po osvoboditvi Istre sO se tovarnam ih delavcett} odprle nove Velike možndsti. Tovarnam nova tržišča na severu, delavcem pa damokratične pravice, katere jim jb fašizem nasilno odvzel. Med hjlml Se je porajalo novo gibanje, k* stremi za tem, da si dčlavci tud-1 tukaj osnujejo svoje sindikalne Organizacije. Tako so se delavci teh tovarn V četrtek 17. maja zbrali v tovarniških prostorih, da si izvolijo sVoje delavske sindikalne odbore. Še pred izvolitvijo teh odborov pa je tov. Bukdvec-Vojthir, član OK 2a tržaško okrožje, držal govor, v katerem je povdnril naslednje: Danes, prvič po 25 letih fašističnega režima in kulturne teme smo 89 zbrali v vaši tovarni, da svobodno izvolite vaš tovarniški odbor delavskih sindikatov. V teh dolgih 25 letih trpljenja in ttfrorja delavski razred ni imel pravico do dostojnega življenja, kakršnega smo Si mi Bedaj v krvaVi ih trdi borbi priborili. Fred štirimi leti se j-, začela velika borba na življenje in smrt z nadmočhim sovražnikom. Nameh te borbe je bil, da izženemo okupatorja in ustvarimo pravičen socijalnl red. Takrat v hribih in gozdovih so se združili italijanski ta slovenski fantje, ki so se borili sa iste velike cilje: osvoboditi našo žemljo in vzpostaviti med slovenskim ih italijanskim narodom bratsko sodelovanje in razumevanje. Ljudje obeh narodnosti so se nsv-slrašeno borili, ker so vedeli, da pomeni ta borba V slovenskem Primorju, Trstu in Istri konec šovinizma in sovraštva. Naše delavce so pod fašističnim režimom ponižali na nivo stroja. Živeli in delali smo po tovarnah kot živali in n® kot ljudje, atroji so iz jekla ih železa, ml smo pa bili stroji iz rpe-sa, ki morajo delati vse svoje življenje. Ndše družine, naši otroci in matere so živeli v težkih razmerah, v temnih nezdravih stanovanjih. Ce SfflO spregovorili besedo v obrambo svojih žlvljenskih pravic, sc- nas neizprosno vrgli v ječa, mučili in pobijali. Zgovorni ddkazl Bo pri S)v. Jakobu V Trstu. Tam so preživeli svoje zadnje mučeniške dneve slovenski in italijanski de-laci, ki so zahtevali svoje pravici in dostojno življenje. Dahes smo s tem našim smrtnim sovražnikom dokončno opravili. In *edaj, ko se je končala oborožena borba in leži sovražnik strt pred našimi nogami, smo mi prešli na fronto dela za obnovo. Mi bomo trdo delali, napeli bomo vse svoje sile za obnovo naše porušene domovine in naših tovarn, toda haše delo bo tokrat poplačano, živeli bomo kot ljudje, na pa kot živali. V našam vsakdanjem delu bomo lahko mislili tudi ha sebe, na svoje družine in na svoje otroke. Po tem delu bomo imeli pravico do izobrazbe in do kulturnega življenja, kar bo značilno za novega delavca V ndvem času socialnih pravic. Tovariši iti tovarišici! Naše geslo mora biti: Dvigajmo produktivnost svOjih fabrik in pospešujmo tempo dela za blagostanje našega ljudstva, za blagostanje italijanskega p., slovenskega delavstva. Samo tako bo naša Jugoslavija pod Titovim vodstvom močna in bo trden branik delavskih pravic in svobode. Po tem referatu so delavci izvolili svoje odbore, ki bodo odslej skrbeti, da bo delavec po Svojem trdem delu dobil tudi 'zasluženo plačilo in pazili na to, da he bodo saboterji in fašistični tipi bodisi na odkrit ali prikrit način skušali prikrajšati pravice delavčev. Konec zborovanja je izzvenel kot mogočna manifestacija za novo, demokratično, federativno Jugoslavijo pod Titovim vodstvom. Navdušenje je dokazalo, da so delavci v Isoli kakor tudi vse ostalo italijansko ljudstvo v Istri spoznali, da je milina prava svoboda in edin pravičen red le i>od Titovim praporom. Živosrebrni rudnik v Idriji bo kmalu obnovljen Fašisti so z'rapalsko pogodbo poleg drugega bogastva Slovenskega Primorja dobili tudi Idrijski živosrebrni rudnik, ki spada med največje na svetu. Za časa Italijanske fašistične o-kupaclje Je bil rudnik močno izkoriščan. Grof Ciano, ki je bil delničar rudnika, je imel ogromne dobičke tako od rudnika samega, kakor tudi iz rudarsko bratovske sklndnlce, ki je z mllljonon in pol svoje glavnica «propadla», seveda v prid fašizma. Idrijski radarji so izgubili svoj pokojninski sklad In so morali na starost umirati od gladu. Novi naclfašistlčni nemški okupatorji so se dobro zavedali tega slovenskega narodnega bogastvo, ki Je poleg rudnika Almaden v Španiji drugi največji rudnik na svetu. Zato so utrdili močno postojanko da bi lahko v miru črpali rudo Kljub temu je našim miner-cetp v zimi 1944 uspelo, da so ponoči! rudnik minirali Jaške in ga delno onesposobili. Okupatorji so pač poškodbo popravili, toda naša vojska, ki jo to oztnilj« vseskozi kontrolirala jim je onemogočila izvažanje živega sreba. Svobodno ln demokratično narodno oblast so Idrijčani ln njeni rudarji navdušeno pozdravili. Naša Vojska nj Idriji prinesla le svobode, temveč tudi pogoje za novo lepšo ln boljše življenja. Rudarji so sl izvolil 1 svojega delovnega zaupnika ter svoj sindikat, v katerega so se izvedlo volitve na res demokratičen način. Rudarji se dobro Zavedajo, da odslej ne bo več neplačanega prekomernega dela in podlega izkoriščanja. Preko svojih delovnih zaupnikov v sindikatih bodo odločali sami v vseh vprašanjih produkcije in vprašanjih izboljšanja svojega socialnega položaja. Rudniški komisar je skupno z delovnim zaupnikom ln z direkcijo že napravil načrt za pridobivanje živega sreba. Mladi rudarji so sicer mobilizirani in so se stoodstotno odzvali pozivu. To pa seveda n« bo zapreka pri izvajanju načrta. Njih mesta so prevzeli starejši, ki bodo opravljali najnujnejša opravila za ohranitev rudnika. Redno delo pa se bo pričelo brž ko se bodo nekateri nujno potrebni rudarji lahko vrnili iz osvobodilnega boja: Začasno je rudnik obdržal staro upravo, ki se ji je pridružil začasni komisar in delaskj zaupnik. Izvršil se je popis vsega premičnega in nepremičnega premoženja. Pri tem popisu se je ugotovilo, da je bilo nad polovico delnic last fašt-atlčne države ln vodilnih posameznih fašistov. S 1. majem je postal rudnik naša last ln pričelo se je v hjoln novo poslovanje. Idrijski rudarji in vso Idrijsko prebivalstvo jo z navdušenjem »prejelo ukrepe našo oblasti ln takoj pristopilo k dolu za obnovitev porušenih domov in rudnika samega. 9 pomočjio, ki Jo Idrijčani dajejo svoji oblasti bo v najkrajšem času obnovljena z rudnikom vred vsa Idrija. Dopisnik »Mancheter Guardian11 o Trsfiu RIM, 19 Današnja številka časopisa «Un:15» ol javlja pod naslovom «Resnica o Trstu* intervluw z g. Strish-em, do-p snlkom »Manchester Guardiatia*; v švojem intervjuju je med ostalim rti el: . «V času mojega bivan dora dorad govora o kakšnem preganjanju. V Trstu ni bilo preganjanja, niti množičnih deportacij. .Mobilizacija ni bila rJžpisaiia. V vseh okoliških vaseh vla-tuta red in navdušenost. Dodal je tudi, da so ulice okrašene z jugoslovanskimi, ameriškimi, angleškimi in sovjetskimi zastavami. Civilna garda v Trstu je bila aretirana, ker so jo Jugoslovani obsodil! radi sodelovanja z okupatorjem Služila je kot zaščita, kadar so Nemci požigali vasi. 1. maja se Je borila skupno z Nemci proti rodoljubom. Češka komisija PRAGA, 19 V Nemčijo bo odpotovala eehoslo-viška komisija, ki bo vodila preiz-kavo proti vojnim zločincem, ki se nahajajo na čehoslovaški listi vojnih zločincev. Milino Sovjetsko-ame- riškecj prijateljstva SAN FRANCISCO, 19 Skupina članov sovjetske delegacije na konferenci združenih narodov jo prispela v Losangeles na povabilo «Rusko-amsriškega društva*. Na čast delegacije se je vršil velik miting sovjetsko-ameriškega prijateljstva. okoli 70.000 oseb je bilo prisotnih, ki so toplo pozdravljale sovjetski 1 deleg.Ua Tlftrapkl-ja in ftodio-hov-a. Na mitingu so govorili: rto-dmnav, filmski igralec Robinson ih župan mesta LoBitngeles Cook. Oro-ndko je poslal pozdrave »Rusko-ameriškemu društvu* in povdaril de-.o društva v krepitvi prijateljstva med »velikim ameriškim ln ruskim narodom za njun skupni dobrobit.* Rodionov je v svojem govoru dejal, cia so narodi SSSR in USA postali zavezniki v Vojni proti skupnemuJso-vrflžfliku in izrazil svoje prepričanje, «da bo to prijateljstvo postalo še trdi ejše in tesnejše. Pravtako sta pov-darila nujnost utrjevanja sovjetsko-: mežiškega prijateljstva tudi Cook in Robinson. Orkester je pod vodstvom dirigenta Ktempererja odigral Pro-knfijevo kantato »Aleksander Nevski*. (Tass) GaribaSdinci gredo Danes se bodo vrnili naši slavni Garibaldinci, ki so se borili toliko časa za svobodo in za narod, v naše mesto. Bodite dobrodošli. Garibaldinska divizija bo korakala po mestu po naslednjih ulicah: Via Commerciale, Via Anastasio, Corso Cavour, Riva 3 novembre, Piazza Unita. Pričetek svečanosti bo ob 9.30 na Piazza Unita, kjer bo tržaško ljudstvo pozdravilo garibaldinsko divizijo. Grazie com Lahi v Jesfrni je bilo. Vračal sem £e iz Benečije. Dež je napolnil strugo Judrije, ki se je kalna voda na dnu globoke grape. Hudourniki so se z Beneške in Gorske strani podili v dolino ici razjedali steze, ki So jih Uglttdile partizanske stopinje. Temni, nižki oblaki so zakrivali vrh Kobalarja in droban, gost dež je zastiral pogled na Brda. Stal sem na vrhu in gledal v dolino. Mislil sem na Benečijo, na dobre in revne Benečane. Morda bi še stal in mislil, — saj je vendar toliko lepega, vredno spomina — iz naše Benečije, pa me. je zmotil, ra-fttl, ki se je prebil skozi oblUčilPko-prene. Potem ni bilo dolgo časa nič, le dež je enakomerno mcčll tla. Spustil sem se proti Brdom. V prvi vasi sem srečal partizane. Bili so iz bataljona »Mazzini*. Stiskali sO so pod šupo, le stražar, je stal Ob Zaklonu ha dežju. S šotorskim krilom je pokril mitraljez; za sebe ni maral. «Sono tedeschi la gih», mi je dejal, ko sem pokazal prepustnico. »Ma sono anche nestri, Garlbaldl-ni». Zaupal mi je še, da je tam spodaj tudi komandant Glgi, Potem sem se poslovil kot partizan. Partizansko tovarištvo je veliko, pravtako ttli pa še večje kod med brati. Se par posameznih strelov in rafalov je odjeknilo iž nizkih Brd, toda bili so že daleč, morda že na robu Furlanije. Garibaldinci, ki so se mudili v Srdih so spet pregnali Nemce. Mračllo se je in pospešil sem korak. Ob desetih moram čez Sočo. Po razmočeni stezi sem rinil v zadnji klanec in dež Je še vedno roslL Nekoliko pod vrhom, ob robu ste2e j« ob kopici sena ležal partizan, pokrit z dežnim plaščem dekleta, ki je do kože premočena klečala ob njem. Z robeem mu je »proti brisala dež iz obraza in mu popravljala mokre lase, ki so mu silile na oči, Nekaj metrov višje, na grebenu, je stražil ranjenca Garibaldinec. Stopil sem k ranjencu in hotel povprašati, pa je dekle brž položi--lo prst na usta: «Tiho, tovariš je ravnokar zaspal*. Nisem več spraševal. Prisedel sem k ranjencu. Nekaj časa sem gledal v njegov bledi pbraz, potem v tovarišico. Spet mu je popravila lase, potem je viela iz -torbice- -»uh -robec in mu obrisala obraz, nežno iti previdno, kot da bi se bala, dk ga ne zbudi. »Tovariš je Italijan*, je dejala Čez čas. Drugi so šli za Nemci. Toda mudilo se mi je. V torbici Sem imel nekaj kock sladkorja. Dal sem ga tovarišici za ranjenega Ga-ribaldinca, ko se zbudi. Pa sem se menda preglasno poslovil. Ranjenca: se je zbudil. Skušal se je dvigniti, odprl je oči in se zagledal V tovarišico. »Giftzie compagna*, je stisnil skozi blede ustnice. Potem je spet zaspal. Dekle mu je morda že stotič obrisala obraz Pobožala ga je po čelu in tiho dejala: »Saj je vse za našo Svobodo*. Potem sem se poslovil. Se s stražarjem na grebenu sva Izmenjala pordrav, on po italijansko, jaz po Slovensko ih spustil sem se k Boči. Saj je vse za našo svobodo! Slovensko dekla iz Brd onstran Soče je dejalo te besede ranjenemu italijanskemu partizanu. Pa saj je res: «2a našo svobodo 1 Za tvojo Italijan-Garibaldinec, za tvojo slovenski partizan*. K. J. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE O D LO K Cl. 1. — Vsa fašistična društva so razpuščena. Pristojno upravno oblastvo bo od primera do primera odločilo, katera društva se smatrajo za fašistična. Cl. 2. —- Člani upravnega odbora solidarno jamčijo za lmovino društva ln so kazensko odgovorni za vsako zlonamerno razpolaganje z njo. Cl. 3. — Ta odlok stopi takoj v veljavo. Trst, 18. maja. Tajnik: Predsednik: dr. Bogdan Brecelj, l. r. France Bevk, L r. POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE ODLOK Cl. 1. — Vsa društva se morajo najkasneje do 25. maja 1945. prijaviti pristojnemu Okrajnemu PNOO, v Trstu pa Osvobodilnemu Svetu za Trst. Cl. 2. — Prijava mora obsegati: a.J Ime, namen in sedež društva, b.J imena članov zadnjega upravnega odbora, c.J lmovino društva. Prijavo mora predložiti zadhji odbor društva ter sta za predložitev osebno odgovorna predsednik in tajnik, oz. osebe, ki jim po funkciji odgovarjajo. Cl. 3. -1— Ta odlok stopi takoj v veljavo. Trst, 18. maja 1945. Tajnik: Predsednik: dr. Bogdan Brecelj, l. r. France Bevk, l. r. Četniška nasilstva nad primorskimi duhovniki še niso zabrisani krvavi sledovi žena, deklet, mož, ki so jih četniki zr klali oh cestah, za grmovjem na svoji kapitulantski poti skozi Vipavsko, že so spet pri Dornbergu ljudje odkrili novo grozodejstvo. Reka Vipava je vrgla na obalo mrtvo truplo z izmaličeno glavo, ki ju bilo neštetokrat prebodeno a noži. Komisija je ugotovila, da je to truplo že dotgo pogrešanega mladega duhovnika iz Brji pri RihenbergU — Ernesta Bahdeija. Četniki so neD siromašni! družini odnesli žimnico, v kateri je bilo skritega nekaj denarja. Oropana družina je župnika zaprosila za posredovanje pi i roparjih in ti so ga odpeljali s seboj. Kaj so napravili z-njim nabolj Izgovorilo dokazujejo sledovi trpinčenja, rane, udarci po glavi in po telesu. Zaman so farani do zadnjega tienutka upali, da. se nahaja ali V Krminu, morda v Palmanovi. Ker je bii pošten, je moral na poti umreti ped nožem, kot žrtev četnikov in tistih, ki so jim bil: nakrepkejša desni rola, belogardisti in razni domači zn-g vornlkl. Ne samo ljudstvo iz Brji ki žaluje za svojim dobrim duhov-r. 1 otn, temveč vsa Primorska, ki je pokojnega dobro poznala, je prepričam, da bodo morilci ki so sedaj v zavezniških koncentracijskih taboriščih, postavljeni pred haše narodno sodišče. S četniki so zbežali tudi izdajalci Na Vipavskem je ostalo malo duhovnikov. Zadnje dni ap‘rila so jih etdnlki vre od njih odpeljali s seboj na ono stran Soče, v Furlanijo, vzeli sr. jih zato, da jih bodo Angležem in A.nerikanccm predstavili kot žrtve partizanskega nasilja, kot duhovnike k' so jih partizani izgnati samo Zalo ket' so duhovniki. Hoteli so namrfo še enkrat zapeti pred svetom stara tu obrabljeno pesem, da smo mi proti vir: in tla so oni zaščitniki vere in titthdvnikov. Nekaterim od tistih, ki so bili na-9'tfiO odpeljani, se je posrečilo pobegniti. Ntso so pa vrnili tisti brije, ki so šli prostovoljno z njimi in še druge hujskali na pot. Sli so, ker so vso skozi zvesto in vneto sodelovati z belogardisti, potem s četniki in belogardisti ter zagovarjali njihove zločine, Ti trije so žtlpnlk iz BtUrij pri Ajdovščini, župnik Klinc Iz Velikih Žabelj in župnik iz Batuj, Kraju i Anton. Znane so besede Krapeža, ki jih je spregovoril V Kosovelovi družini ob priliki ko so četniki ubili št;ri partizane, katerim so še živim skopali' jarme. Tki podit^kruniteljrdu-hovniške obleke je dejal, da četniki i,F bodo imeli dovolj učinka pri ljudeh, ee bodo tako na lepem streljali partizane. Morali bi Jih slreijnll pred cerkvijo, prod Vsem občinstvom, to ja njegovo mnenje. — Ta človek se dama nahaja na oni strani Soče, toda ljudstvo ga dona zahteva pred sVoje narodno sodišče. upravo zaveznikom. Zavezniške sile so res prve zasedle večji del koroškega ozemlja. Zato jc jugoslovanska vlada pripravljena storiti vse da He bi prišlo do nesporazuma hied zaveznicama. Z obžalovanjem je sprejela od zaveznikov rešitev glede zasedbe Koroške. Naše čete se bodo umaknile iz Koroške. Toda to ne pomeni, da se odpovedujemo pravici, ki je na Koroškem prav tako jasna, kot je v Istri in slovenskem Primorju. Narodi Jugoslavije še vedno vztrajajo pri svoji pravici, da se del slovenskega ozemlja pridruži Jugoslaviji in Zahtevajo, da se dotlej slovenskemu narodu na Koroškem da popolna pravica, da manifestira svoje nacionalno življenje, Koroška je edina pokrajina v Avstriji, kjer . »e je narod dvignil proti hitleri-amu, sedaj pa se prav od te pokrajine zahteva, da se odpove svoji zvezi z Jugoslavijo. Umaknitev naših čet iz Koroške bo negativno v-plivala na naše narode, ki se bodo vpraševali, ali so rte vse tiste velike besede o pravici malih narodov samo besede ha papirju. S tem, da se Umaknemo iz Koroške, mi dokazujemo, da »mo gotovi svojih pravic. Zahtevamo, da se našemu slovenskemu življu v tem delu Avstrije da prilika, da "izrazi svoje nacionalne težnje. Na drugi strani pa tudi mi zahtevamo rau* panje v našo vojsko, ki bo vestno vršila dolžnosti zavezniške okupacijske vojske, Branimo svoje pravice Vse za ohranitev dobrih zavezniških odno&ajev Tanjug, 20 Današnja «Politikd» objavlja u-vodnik pod naslovom »Braneč svoje pravice vojskujočega se zaveznika, je Jugoslavija pripravljena storiti vse, kar je mogoče za ohranitev dobrih zavezniških odnoša-jev*. ...Ob zasedbi Istre in Slovenskega Primorja po naših četah je nepotrebno govoriti o enostranski proklamacijl suverenltete potom okupacije. Jugoslovanska vlada je v izjavah podpredsednika vlade Edvarda Kardelja in načelnika generalštaba Arse Jovanoviča sporočila, da se strinja 9 tem, da se bo vprašanje Istre in Slovenskega Primorja rešilo na mirovni konferenci. Ako naša vlada vztraja na svoji pravici, da vrši vojaško upravo na ozemlju, ki so ga zasedle čete Jugoslovanske armade ob sodelovanju slovenskih edlnic, potem dela to iz Istega vžroka, kakor VSI drugi zavezniki. Z našo, vojaško zasedbo Istre in Slovenskega Primorja se niti naglo ne prejudicira rešitev, ki jo bo sprejela mirovna konferenca. Prejudiciranje bi bilo nam v škodo, če bi se naše čete, ki so z ogromnimi žrtvami osvobodile te kraje, sedaj umaknile ali prepustile upravo drugemu. Med argumenti, ki se navajajo prbtl naši .zasedbi Trsta, Istre in Slovenskega Primorja, je tudi nenavaden razlog. Pravijo, da so ti kraji po narodnosti Italijanski in da to dejstvo nasprotuje temu, da bi naša vojska dobila pravico okupacije. Jasno je, da je v teh pokrajinah najbolj prirodno, da jih imamo zasedene mi. S svojo neupogljivostjo mi ne kažemo neke nerazumljive trmoglavosti, temveč vztrajamo pri svojih pravicah in hočemo izpolniti svojo dolžnost do konca. Da je stvar v resnici taka, se najbolje vidi iz rešitve, ki jo je prejela naša vlada ob priliki zahteve, da na Koroškem prepustimo Dr* Edvard Beneš govori Iz osvobojene težke prestolice Dr. Edvard Beneš, ki se je vrnil v češkoslovaško prestolnico, ki jo Je Rdeča Armada osvobodila Izpod nemške Okupacije, je govoril ha Zborovanju ih rekel: »Najstrašnejša Vojna v zgodovini Človeštva'je končana. Končala' se je s sijajno zmago in triumfom. Češkoslovaška stopa v novo Obdobje in naš narod se more lotiti obnove svoje domovine v duhu narodnih tradicij vrednih njegove velike zgodovine na podlagi novih idej, ki jih je proglašal že veliki Masaryk. Takoj v začetku leta 1959., ko je bila naša vlada prisiljena zapustiti domovino, simo osredotočili vso našo pozornoBt rta organizacijo ln združitev vseh naših sil za borbo in osvoboditev svojo domovine. Glavno breme borbe jo nosila domovina. V inozemstvu je vladala med nami največja enotnost m sloga. Bill smo združeni v boju, trpljenju in skupnih težnjah našega naroda. Vsi sffio se žilavo borili. Vi tukaj v domovini , ste tudi sijajno izvršili svojo nalogo. V»e to obdobje smo vodili brezkompromisen boj proti fašizmu in proti nacistični Nemčiji. Nam je biio popolnoma jasno, da je to bila borba na življenje in smrt. Vsa demokratična Evropa se je dvignila proti .hitlerjevskemu nacizmu in mobilizirala vse svoje sile kjub zaviranju reakcionarnih sil. Kljub vsem strahotam te vojne, ml nismo nikoli izgubili vere v zmago. Vedeli smo, da mora biti brutalni in plenaželjnl nacizem strt v prah. Frezident Beneš se je nato v podrobnostih dotaknil historiata borbe, ki jo je vodil češkoslovaški narod proti Hitlerjevskim okupatorjem in v zaključku rekel: Prav nič ne dvo mim, da je naš narod sposoben cbdržati popolno disciplino in da bo enodušno zagrabil za mirno delo na obnovi domovine v skladu z demokratičnimi Osnovami naše ustave in sl tako zavaroval svojo politično bodočnost. Očistiti moramo svojo deželo od preostankov germanizma. Obnovit,! moramo svoje gospodarstvo ha novih socialnih temeljih ln pdBtaviti nov ustrezen načrt za svojo Industrijo in poljedelstvo. Postaviti moramo na nogo močno češkoslovaško armado in izdelati nove republikanske zakone. Pred nami je Obširna delo, toda prepričan sem, da ga bo naš narod z uspehom izvršil. CeŠki in slovaški narod bosta enodušno nadaljevala ustvarjalno delo, da si zgradita novo in bolj svetlo življenje. Večno bomo hvaležni narodom Sovjetske Zvezo, ki nam je nudila ogromno pomoč, Hvaležni bomo junaški Rdeči Armadi, ki nam ja prinesla osvoboditev. Večno bomo hvaležni Veliki Britaniji in Združenim Državam ra njuno gesto, ljubnost in podporo. Večno bomo hvaležni vsem demokratičnim narodom in pobornikom za zmago Stalinu, Churchillu in Rooseveltu. Hvaležni bomo Franciji in vsem združenim narodom. Nikoli ne bomo pozabili onih, ki so trpeli in se borili. Osteh bomo verni naši veliki tradiciji revolucionarnega obdobja Cehoslovaške in vzdrževali bomo prijateljstvo in sodelovanje z vsemi slovanskimi narodi z velikim ruskim narodom na čelu. Zverstva bolgarskih vojnih zločincev riad Judi SKOPLJE, 19 Od 8.000 judov iz bivše jugoslovanske Maeedonije se jih je rešilo samo 350, Usoda teh ljudi bi lahko bila drugačna, če bi bolgarski vladajoči krogi med vojno postopali drugače, piše judovski dopisniK Paul Tleket iz Skoplja. Toda usoda Ma-ocdonskih judov ni bila nič drugačna, kot usoda vseh jugoslovanskih judov Ko je leta 1941 Bolgarska uradno zasedla Makedonijo, niso v Bolgarski obstojali zakoni, po katerih bi se morali judje konfinirati v koncentracijskih taboriščih, odkoder bi morali biti izročeni Nemcen. Da bi zakrila pred svetom nemški vpliv v bolgarskih notranjih zadevah, je Bolgarska izdala zakonske omejitve judovskih pravic. Ce bi Bolgarska hotela, bi lahko postopala z makedonskimi judi tako kot z bolgarskimi. Navzlic temu je Bolgarska ustregla nemški želji, da se makedonski judje pošljejo v Nem-d jo. Nemčija je soglašala s prisilno izselitvijo Judov, kar je bilo potrjeno v sporazumu med nemškim opolnomočencem v Bolgarski Weckerle-jem in min. Cabrovskim. Ker Nemci niso želeli, da bi nevtralno časopisje pisalo, da izdaja Nemčija suverene odloke v Bolgariji, so se odločili, da odstranijo najprej vse Jude iz Jugoslovanske in grške Makedonije. Bolgarske oblasti bi lahko preprečile izselitev makedonskih Judov, vendar so pristale na lo rešitev. Aleksander Belov, bolgarski komisar za judovska vprašanja, je 2. februarja 1942 pisal ministru Gabrovskemu : «Reich je pripravljen sodelovati pri rešitvi judovskega vprašanja, s ttir da sprejme Jude. Reich je pri-. pravljen pravzeti Jude iz Makedonce, grške Makedonije in Tracije kakor tudi nezaželjene Jude iz bivše stare Bolgarske v številu določenem od komisariata. Po izročitvi Judov nemškim oblastem, bodo Judje izgubili bolgarsko .državljanstvo in bolgarske oblasti se ne bodo več zanimale zanjo.* V svojem odvratnem poročilu je Belov priporočal izgon bolgarskih Ju-ricv. Za Jude iz jugoslovanske Makedonije je predlagal ustanovitev koncentracijskih taborišč v Skoplju iri Eilolju, ki bi lahko sprejela 8.000 maksdoniskih Judov. Kasneje bodo Nemci prevzeli skrb za te Jude. Nato so izdali ukrepe, na podlagi katerth sr lahko legalno kradli judovsko imetje Sklenjeno je bilo, da se pokrijejo stroški izselitve in vzdrževanja Judov z judovskim imetjem in v to svrho je bi' izdan zakon o zaplembi Judovskega premoženja. Po medsebojnem sporazumu med nemškim ministrom in bolgarskim ministrom Cabrovskim se je 1. marca 1943 začel lov na maku’ nske Jude. Odpeljali so Jih v taborišča v Skoplju, nato pa v Nemčijo. 30 do 40 Judom iz Skoplja in Bilolja se je posrečilo zateči se v Albanijo. Od 8.000 makedonskih Judov, ki so. jih deportirali, se jih je rešilo samo 300. Vse kaže, da so preostale pobili. Bolgarske okupacijske oblasti so si prisvojile vse judovsko imetje. V Bitolju so popolnoma porušili ghelto, ker so upali, da bodo-nešli tam zakopano zlato. Iz bitoljsko sinagoge so bolgarske oblasti odvlekle cerkveno srebrnino iz osmega stoletja, dobe arabske nadvlade v Španiji, jo protopili in narodili iz nje mrtyaške krone, ki so jih poslali na grob kralja Borisa. Bolgari so pretvorili sinagogo v klavnico za svinje In tovarno za klobaso. Se danes je stara sinagoga zaprta. Pred njo se nah.ija zapuščena hladilnica tovarne. Iz Izgnanstva se je vrnilo 40 bitolj-tkih Judov, ki so našli tu samo še razvaline svojih domov. (Tanjug) Sodna obravnava proti grikim izdajalcem ATENE, 16. maja. Na sodni obravnavi proti grškima marionetnima »predsednikoma* R;il-lis-u In Colacogluju ter drugim vo- dilnim sodelavcem nemškega oix.. torja v Grčiji je državni tožilec l’a-padakus v svoji obtožnici povdaril, da je kaznovanje izdajalcev najvišja dolžnost naroda in največja narodna potreba. «Za ljudi, ki so svoje osebne interese predpostavili splošnim interesom, je dejal, ne more bit' usmiljenja. V času okupacije je bilo ljudstvo prepričano, da bodo osebo, ki so ga izdale v njegovem junaškem odporu proti okupatorju, po osvoboditvi dežele takoj in neusmdje-no kaznovane. Kjjub temu, da je preteklo že šest »lesecev, čistka še r.i bila izvedena. «Da bi razkrinkal sovražnika, ki so mu služili Rallis in njegovi pomagači, je državni prav-dnik prebal statične podatke o okupatorjevih grozodejstvih in o škodi. ki so jo okupatorji povzročili.' Ugctovii je, da so okupatorji uslre-liii 10.000 oseb, poškodovali ip.OOO hiš in -porušili 800 vasi. «In po vsem tem, je dejal državni tožilec, so zagovorniki rotili ljudstvo, naj bo hvaležno okupatorjem. «Državni tožilec je naglasil, da so vsi gospodarski dogovori med marionetnim, vla-stodržci in okupatorji dajali neposredno »pravno obliko* okupatorjevemu ropanju. Takozvani* varnostni bataljoni* in «organi varnosti*, ki jih je postavil Rallis, češ da «bodo vzdrževali red*, so v resnici služili zatiranju gibanja odpora in partizanov S podpisom sramotne odredbe sta Rallis m Taulars («minister» notranjih zadev v Raiiisovi «vladi») uala n i razpolago Nemcem grško policijo m orožništvo; ko so bile te sile pod n jihovo kbmando, so jih Nemci uporabljali za zatiranje grških rodoljubov. «Ker so se «varnostni bataljoni* boi Iti na nemški strani, je dejal državni pravdnik, nastaja vprašanje, a i: so oni predstavljali grško ali pa sovražno silo, Odgovornost za vse umore in za vsa grozodejstva, ki so uh izvršili «bataljoni varnosti*, pada :ia tiste, ki so jih formirali. «V zaključku svojega govora je državni tožilec povdaril, da je bila krivda veleizdaje dokazana tako Rallisu. Co-lacogly-ju, Logopetopulusu kakor tudi večini drugih kolaboracionistov List «Eleftery Ellada* komentira govor državnega tožilca in pravi, dl je glas grškega, naroda presekal ozračje poveličevanja izdaje ;n izdajalcev, ozračje, ki je vladalo no, sodni razpravi. Potem je sodišče poslušalo gevore zagovornikov. Eden izmed zagovornikov je dejal*, da bi bili obtoženci že davno izpuščeni, če bi bil krslj v Grčiji. Spletke nemškega generalštaba NEW YORK, 19 Eliott, komentator «New York Hecald Tribune* je včeraj izjavil, da mora biti nemški generalštab popolnoma uničen. Med drugim je dejal: Nemški gerteralštab si na vse načine prizadeva, da bi se predstavil nemškemu narodu kot edina rešilna bilka. Ne smemo dovoliti da mu ta namera uspe. Način propagande, s katero skuša nemški generalštab prepričati Nemce, da je on edini faktor, okrog katerega se mora narod zbrati in ki more voditi pogajanja z zmagovalci, je popolnoma jasen. putacijo k našim oblastem, da jim raztolmači svoje cilje, ki so v glavnem ti-le: Združiti vse protifašistične Avstrijce, ki prebivajo v Trstu in v Slovenskem Primorju, ter zastopati njihove interese pri naših oblasteh. Naše oblasti so mu obljubile vso pomoč in zaščito. Sedež Komiteta je začasno v Via dell’An-nunziata 6/b pianoterra (nelkuffi-cio della d-itta Sohreiber e Offenba-cher telef 6304). Komitet poziva vse protifašistične Avstrijce, da se takoj javijo na njegovem sedežu, kjer bodo dobili legitimacije, s katerimi se bodo izkazali kot Avstrijci. Pokrajinski Narodno za Slovensko Primorje Išče si ena pisarniška moč s perfektnim znanjem italijanščine in strojepisja, katera govori tudi slo-všnsko. Javi naj se na Piazza Uni-ta štev. 4. Iščemo 10 uradniških moči z znanjem italjanščine ter 10 z znanjem slovenščine in italjanščine 3 strojepiske z znanjem slovenščine in 3 z znanjem italjanščine ter 7 pravnikov, po možnosti s sodno ali odvetniško prakso. Interesenti naj se javijo na Piazza Umita št. 4. Pozdravi slovenskim osvoboditeljem Primoske, »sire in Trsta iz Beograda Sindikalna podružnica Splošne državne bolnice v Beogradu, pošilja svoje tople, navdušene in bratske pozdrave hrabrim enotam VII. in IX. .korpusa naše slavne Armade in jim čestita za brezprimerno in požrtvovalno junaštvo, ki so ga pokazale pri osvoboditvi Istre in Trsta, ki so bili tako dolgo zasužnjeni od osovraženega fašističnega osvajalca. Naj živi vrhovni voditelj JA tovariš Tito! Živela IV. Armada! Otvoritev kulturnega doma 13. Udarne divizije v Gorici Osnovanje avstrijskega osvobodilnega komš-teta v Trstu Osnoval se je avstrijski osvobodilni komitet v Trstu, ki je s svoje prve seje poslal novi avstrijski vladi naslednji brzojavni pozdrav: »Komitet svobodnih Avstrijcev v Trstu navdušeno pozdravlja osnovanje nove avstrijske vlade v imenu vseh Austrijcev v Trstu in Slovenskem Primorju*. 6svobodilni komitet je poslal de- Jevgenij Petrov: Vojaški Mimogrede je general pokazal skice nemških jarkov, ki so jih zavzele včeraj naše enote. Sodobni nemški jarek je izkopan v pretrgani črti, v sredini pa je dolg prostor za promet. Komandir čete sedi pri prometnici. Niti eden vojak ne more zapustiti svoje mesto, da ne hi šel poleg njega. — To je namenoma preračunano — se smeje general. — Duh nemških vojakov se je v zadnjem času v precejšnji meri omajal. Izgleda, da prehaja Nemčija od posameznih jarkov, ki so se uporabljali v sodobni vojni zopet na skupne, kot je to bilo v prvi svetovni vojni. Stojim na opazovalnici. Od tukaj se zelo dobro vidijo nemški položaji. Valoviti hribi in gozdič. Artilerijska priprava je začela točno po načrtu. Na poldžajih sovražnikov s« prikazujejo ena za drugo ekslozije, še malo, pa bo celo obzorje pokrito s točo granat. Granate žvižgajo preko naših glav. Med dLmom se opazi odsev požara. Cele pol ure že traja ta peklenski ogenj. Pristopi adjutant in v tihoti, ki Je nastala potihoma raportira: — Gredo! — Aha, gredo. Odlično! — reče general. Odhajajo v zaklonišče in iščejo zvezo s komandirjem enote, ki je šla v napad. Komandant in komisar Ko se je umirilo, je adjutant ra-portiral generalu, da so enote šle v napad. Sedli smo v avto in r .e-nili naprej. Zopet se je pojavila pot, zatem gozd in zopet breg. Gozdne poti, ki so jih na hitro in v prehodu prebile vojske so bile precej slabe. Na več krajih so bili položeni tanki hlodi, drugače ne bi bile prehodne. Avtomobilska kolesa zastajajo v blatu. V gozdu je bila prava jesen. Medttm pa »e je na poljskih poteh valil še gost poletni prah. Mir je bil kratkotrajen. Artilerija je začela na novo sipati. Dognali smo, da se približujemo frontni črti. Ko smo iz generalove 17. maja zvečer se je v prostorih hotela »Pri princu* vršila mala svečanost. II. Brigada 13. Udarne divizije je otvorila svoj kulturni dom. Svečanosti so poleg štaba bataljona prisostvovali predstavniki italijanskega proti fašističnega gibanja, predstavnik Garibaldincev, namestnik šefa propagande Komande Mesta Gorica ter predstavnice organizacije ZSM. Svečanost je otvori-1 komisar bataljona majijr Milan Munižaba, s krajšim nagovorom v katerem je dejal, da so po težkih in napornih borbah le prišli do tega, da lahko odprejo svoj kulturni dom. Povdaril je razliko med prejšnjimi oficirskimi domovi in sedanjimi. Sedaj'jih ne imenujemo več oficirske, temveč kulturne. Medtem ko so v prejšnjih oficirskih domovih sedeli razni fašistični elementi imamo sedaj v naših kultur- *nih domovih prave sinove naroda. Nato je predal besedo načelniku po-litično-prosv etn ega oddelka divizije tovarišu Milan Bukiču, ki je med drugim dejal, da je dalžnost vsakega našega oficirja, da se duševno čimbolj izobrazi. V tem domu, je dejal govornik, bodo naši oficirji našli pouk in zabavo. Dejal je, da so borci 13. Divizije vedno mislili v svojih borbah na to, da jih tu ! čaka narod, ki je kulturno zatiran. Sedaj smo mi tu, prinesli smo svobodo in danes odpiramo tu naš kulturni dom, Nato je spregovoril namestnik šefa Propagandnega odseka Komande mesta Gorica tov. Pretnar Igor. Pozdravil je navzoče v imenu Komande mesta m čestital brigadi k otvoritvi doma. Dejal je, da kakor smo bili bratje v borbi, bomo tudi v kulturnem delu. Pomembno je, da v času ko nam svetovna reakcija skuša z zadnjimi napori odvzeti to našo s krvjo prepojeno zemljo, prisostvujejo otvoritvi kulturnega doma budi' predstavniki italijanskega protifašističnega gibanja in hrabri Garibaldin-ci. S tem dokazujemo, da so lažne vse vesti o nekakšnih nesoglasjih med nami In italijansko narodno manjšino v Slovenskem Primorju. Sedaj ko je borba z orožjem končana bomo vse naše sile lahko po- opazovalnice ugotavljali učinkovitost arttlorijsklh priprav, so bili težki topovi za našim hrbtom. Za strelom smo čuli žvižg granate, ki je nato še dolgo letela proti Nem cem. Sprva vidš eksplozijo, za njo pa čuješ težki In globoki zvok. Zvojt streljanja je glasnejši kot pa sama eksplozija. Posebno glasno se sliši žvižganje nad nami letečih granat. To je hujše kot vse drugo. Sele sedaj je dospel strel, takoj za njim pa močna eksplozija. Nad nami žvižgajo granate lahke artilerije. Zelo močno ropotajo mitraljezki rafali. JJdarjajo s trt-ino silo kit da so postavljeni poleg naših ušes. Do prve bojne črte pa je Se cel kilometer in pol. Šofer je kar zadenski zapeljal naš avto v gozd. Ostal Je kraj velikega tanka in avtomobil pokril t (Vejami. Naprej smo morali pešačiti V gozdu so sedeli šoferji in tankisti, naslonjeni na tanke in jedli kašo iz aluminijaste posode. Razen tega so imeli dovolj sladkega čaja. Našega .šoferja so takoj povabili za mizo. šoferji- so pač kot masonl. V kratkem času spoznajo eden diugega in sc ponašajo kot, da bi se poznali že celih deset let. Tankiste prištevajo k ■ . Mtm in se dobro razumejo. Ven-’r se opažu neko pokroviteljstvo. svetili kulturnemu delu in brat-\ skemu sodelovanju vseh proti-fašis-tičnih elementov Slovenskega Primorja. Tako kakor smo bili neizprosni in cdločni v borbi bomo prav tako tudi pri kulturnem delu. V imenu italijanske protifašistične organizacije v Gorici je govoril tov. Stelzhamer Ermano, ki je dejal da je iziedno zadovoljen, da more prisostvovati tako prisrčni manifestaciji kulturnega sodelovanja tned Italijani in Slovenci v Gorici, j Izrazil je željo in prepričanje, da se | bodo stiki še poglobili. V imenu Ga-j ribah! inčev je govoril tov. Di Ta-j ranto Vittorio. Povdaril je sode-lo-; vanje Jugoslovanske Armade in j Garibaldincev. Velike so bile naše žrtve v skupni borbi za iste cilje, te žrtve pa so rodile svoj sad: skupno zmago. Garibaldinci so in bodo vedno ponosni, da so imeli to | čast, da so se v sklopu IX Korpu-i sa borili kot sestavni del Jugoslo-\ vanske Armade. V imenu Goriške fhladine jc govorila tovarišica Zorka. Govorila je o borbi Goriške mladine 'proti fašističnemu okupatorju, o mukah in žrtvah, ki jih je mladina pretrpela, vendar ni klonila. Izrazila je svojo zahvalnost osvoboditeljem Gorice IV. Armiji in povdarila tesno povezanost Goriške mladine s svojo Armado Vsi govori so bili burno pozdravljeni in prisotni so vsklikali maršalu Titu, federativni, demokratični Jugoslaviji, junaškim Garibaldincem in italijanskemu protifašističnemu gibanju, Sovjetski zvezi in zaveznikom. Po oflcijelnem delu se je razvila živahna zabava s plesom. Iz nove Poljske Kongres organizacije poljske kmečke mladine v Varšavi je bil zaključen. Minister za prosveto Smrzevskij, ki je spregovoril na kongresu, je pojasnil poljski mladini načrte vlade na polju ljudske prosvete. «Poljska vlada*, je dejal, «sl Je zadala nalogo, uvesti v državi brezplačno splošno šolsko obveznost. Kmečka mladina bo Imela široko možnost izobraževanja na višjih šolah, kar je bilo v pred- | vojni Poljski popolnoma onemogo čeno. Tako se drži moder izkušen oče napram svojemu neumno hrabremu sinu. Šoferji in tankisti so z resnimi obrazi jedli kašo. Po človeških obrazih spoznaš najbolj točno na katerem delu fronte se nahajaš. Ni črte, ki bi ločila fronto od zaledja. Toda je in jo prav lahko spoznaš na obrazih ljudi. Tukaj se ljudje bavijo z resnim, moškim delom. Pokretl so laliki in zelo umerjeni. Karkoli dola- če samo napaja konja, ali če je kašo, ali če piše raport, ali če brska po motorju tanka, ali celo če se nekemu smehlja- ima popolnoma drugi izraz, kakor pa thjtl, k[ se nahaja dva do tri kilometre bliže zaledju. Sli smo peš preko polja poležane rži, ki že gnije (nobeden več jc ne bo mogel požeti). Človek jo je obžaloval kot živo bitje, obžalovali smo človeško delo in bogato žetev, ker se zgodi le vsakih deset let enkrat, da tako obilno obrodi. Splezali smo na hribček. Tukaj pa smo morali kakih štiristo metrov teči, da smo dospeli dr. opazovalnice, bila je čistina in sovražnik Je s svojim ognjem obvladal ta prostor. Pritekli smo z vso opremo, kakor se spodobi. Ko-mandrnt edlnlce je bil visoke rasti, debelega vratu in dobrodušne- Prehrana Dodatni obroki hrane za bolnike Da bi se izdajanje dodatnih o-brokov hrane (razioni supplemen-tari) zaradi boizeni, prilagodilo novim zdravniškim spiskom, vabi bivši Pokrajinski odsek za prehrano (Sepral), vse tiste, k! imajo nakaznico za dodatne obroke hrane zaradi bolezni, naj se javijo na občinskem prehranjevalnem uradu - via dei Rettori 2/1 do 31. maja in naj prinesejo s seboj nakazila, ki imajo v svoji lasti. Kdor ne bo prinesel teh nakazil v gori omenjenem roku, bo s tem zgubil vsako možnost nabave živil za prihodnji mesec junij. Prijava delavskega osobja za izdajanje nakazn c za dodatni obrok hrane za težka dela ‘ Da bi uredili položaj delavskega osobja, ki ima pravico do dodatnega obroka hrane zaradi težkega in zelo težkega dela, se vabijo vsi delodajalci iz občine Trst, da predložijo občinskemu prehranjevalnemu uradu (via Procureria, 1) do 31. maja 1945, seznam vseh oseb moškega spola, ki se nahajajo trenutno pri njih v službi. Seznam mora biti poslan v 2 izvodih in mora vsebovati sledeče točke: priimek, ime, natančen naslov v tržaški občini in stroka dela. Seznam mora Imeti podpis delodajalca, ki tako prevzame odgovornost o podani izjavi. Enak seznam morajo predložiti tudi kmečki gospodarji, ki imajo v svoji službi moške osebe za stalna Jtmečka dela. Opozarjamo, da kdor ne bo predložil seznama v določenem roku, ne bo dobil dodatnih obrokov hrane, ki pripadajo gornji kategoriji delavcev. Prijava ne velja za tiste delavce, ki imajo že dodatek za lahka dela. Delitev drobovja s Pokrajinski Prehranjevalni urad (Sepral) sporoča: Z jutrišnjim dnem 21. t m. se bo pričela delitev drobovja potrošnikom IV grupe. Količino za oselbo je določena na 50 gr. drobovja I. kategoripe ali 100 gr. drovoja II. kategorije. Razdelevanje se bo vršilo proti odvzemu odrezka n. 140 osnovne živilske nakaznice, ki je točasno v prometu. Delitev bombonov t Pokrajinski prehranjevalni urad (Sepral) sporoča: S ponedeljkom 21 t. m. se bo začela delitev bombonov v vseh trgovinah Hausbrand otrokom od 0-3 let po 200 gr. na osebo proti odvzemu odrezka IX (nona prenotazio-ne) živilske nakaznice točasno v prometu. Cena kilogramu 220.— lir. OBJ A VA Obvešča se vse zainteresirane, da je konjski pregled, ki bi se moral izvršiti v nedeljo 20. maja v Lipici, odložen do na-daljne odredbe. Trst, 17. maja 1945. Prolzvedbe Kdor bi vedel kaj o usodi dijaka Pavla Cunje, ki je bil deportiran v Nemčijo 28. II. 44, naj javi staršem na naslov Pavel Cunja, via G. Cos-si 4, Trst. Domneva se, da je bil v koncentracijskem taborišču v Mat-hausenu. VABILO Okrožni odbor za formiranje skupnih sindikatov Delavcev, uradnikov in izobražencev Trat. Vabijo »e vsi mornarji (perso-nale navigapte) na sestanek v Ljudski dom (Casa del poi>olo) — sedež Združenih Sindikatov — v ponedeljek 21. t m. ob 16.h. Smrt fašizmu - Svobodo narodu! ga veselega obraza. Sedel je v zaklonišču poleg telefona in je s hripavim glasom nekaj kričal v slušalko. Komisar pa je sedel med kupi rži, z nogami spuščenimi v jamo, v katero so bile izsekane stopnjice in gledal skozi daljnogled. Včasih sta komisar in komandant govorila o dobro (poznanih stvareh, ki so se predvidevale. Komandant je nagovarjal komisarja, da se premakne iz mosta. »Ti kvariš vso kamuflažo* — je govoril Jezno. Komisar se je pa smehljal, odkrivajoč svojo bleščeče, nenaravno bele zobe na mrkem prašnem obrazu. »Ko sl ti sedel — mu je odgovoril — sem te tudi jaz klical, pa risi hotel iti doli.* Da bi se razumelo kaj pomeni komisar na fronti se mora vedeti predvsem sledeče: Komisar in komandant sta vedno prijatelja. Njuno prijateljstvo Je naravno in harmonično. Eden nadomešča drugega, kar velja še, posebno tedaj če eden od njih pade. To je višja oblika bratstva. Rodi se samo v vojni. Obiskal sem mnogo sektorjev in podsekterjev Rdeče Armade in l>o v sod sem videl to žilavo, enostavno moško prijateljstvo. Enote so zavzele in prešle že drugo nemško utrjeno poljsko boj- Za tiskovni sklad Za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* smo preko Agit. prop. komisije za okraj Sežano prejeli: Iz vasi Voglje 465 Lir Iz vasi Kosovelje 468 Lir Do sedaj znaša tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* Lir 1063. Prispevke za tiskovni sklad sprejema: uprava »Primorskega dnevnika* piazza Goldoni 1. ODHODI VLAKOV: nedelja 20. maja. 6.40 Trst-Reka; 15.36 Rcka-Trst, ŠPORT 20. maja ob 16 uri se bo vršila na športnem igrišču kluba S. Giovan-ni nogometna tekma med. športnim klubom S. Giovanni in klubom S. Giacomo. Poleg starih znanih igralcev Beorchija, Valcareggije, Stra-diota, Parole, in Coverlizza bomo videli tudi mlajše, sposobne moči. S. Giovanni: Barazzuti, Piercon, Comisso, Seridecli, Micheli, Savi, Luchesi, Preselil, Beorchia, Valca-reggi, Jurčič. S. Giacomo: Parola, Diega, Sa-chetti, Stradiot, Carlin, Travarin, Gerin, Siega H., Rossetti, Coverlizza, Kovačič. KINO NAZIONALE. 14.30: »Zaljubljena neugnanka*, C. Lombardi, C. Ro-mero. SUPERCINEMA. 15.30: Premiera: «Tovarna teka», Charlot. FILODRAMMATICO. 13.30: «Prva žena (Rebecpa), L. Oliver, J. Fontaine. Zadnja predstava ob 19.15. ITALIA. .14: «Trije kadeti*, poln mladosti. Fontaine, L. Hajrsvard. ALABARDA, 14: «Večna prevara*, F. Capra, j. Artur in J. Stevert. IMPERO. 15: «Odkritje*, Stan Laure! in Oliver Hardy. VIALE. 15.30: «Kadar kdo ljubi*, K. Hepburn in Charles Boyer. MASSIMO. 14: »Ponarejevalci*, C. Hughfs, J. Neavill. ODEON. 14: «Iščem svojo ljubezen*, Ginger Rogera, Fred Astaii/e. SAVONA. 15: «Poročim svojo ljubezen*, A. Neagle, R. Douglas. MARCONI. 15: «Roža iz Rio Grande*, J. Carol in Ridolini. AZZURRO. 15.30: «Car zapada*, Smith Ballevv in Lon Gehrig. RADIO. «Pustna noč*/ Lily Pons, Henri Fonda. VITTORIA. 15.30: »Zaljubljena posadka*, J. Elisson, T. Valter in komična slika Harold LIoyda ter gledališka predstava. CENTRALE. 15: »Gosar-plesalec*, S. Duna, C. Collins, F. Morgan. ADUA. 15: «Meja brez zakonov*, J. Waine in Buff. Bill. VENEZIA. 15: »Jahanje v Ranch-u» F. Scott, in »Harold v haremu*. CARDUCCI. 15: «Strah z zapada*, Tom Keene, Sledi Ridolini. Jutri ob lO.h velika komična matineja. BELVEDERE. 15: »Očaranje*, K. Hepburn in G. Grant. ROMA. 14: (Gangsterjev sin*, J. Coopčr, L. Gilman. MALI OGLASI Nobenih vesti nimamo o Fran-cescu Marino Peseafori - Ribarič, rojenem 1920, ki ,ie odpotoval 22. marca 1944 s kamionom Ford 13565 v Senožeče in Giuscppu Pescatori-Riharič, rojenem 1011, ki je odpotoval v Racta - Monte Maggiorč 16.1.1944. Kdor kaj ve o njem, ga prosimo, da sporoči na naslov Pcscatnri, via Franca 24, ali naj telefonira na št. 4824. 42. letni Slovenec govori italjan-sko. nemško, špansko, išče službe uradni sluga ali tolmač. Zaročila sta so Alida Moran in Ahmed Vajuski. Trat, 20-5.1945. URADNICO, ki bi dobro poznala italijanski jezik, in STROJEPISKO, zmožno Italijanščine in slovenščine, išče Politična - ekonomska komisija v Trstu. URADNICO veščo italijanščine, slovenščino in strojepisja, išče Pokrajinski narodno osvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko Primorje v Trstu. no črto in sc zakopale pod moč nim ognjem min. Ta borba bo tra jala ves dan, ponovila se bo po noči in zopet jutri zjutraj. Komandant in komisar vesti prav dobro, kakšno težko bremi je ta vojna. Oba se vojskujeta ži od prvega dneva. Prenašala n ti skupaj težke dni umikanja. N< glede na to, da je bilo umikanji v tistem času edin pravilni izhod Skupaj sta so prebijala iz obroče ir sijajno končala nenavaden ir težki manever. Predrla sta nem ško blokaoo in rešila celo svoje enoto. Skupaj sta bila v Smolen sku, branila sta vsako hišo. Seda, sta zopet skupaj na trdni stablln fronti in bijeta Nemce. Dva meseca bojev velja več kot pa dvaj setletno prijateljstvo. Medsebojne se dopolnjujeta, pripovedujeta m o komandantu, kapetanu izvidnl-skcga bataljona. Ta kapetan jc izvršil junaško dejanje, ki se bc še stoletja opevalo. Vršil je s svojim bataljonom lzvidniško službo, Za opazovalnico sl je zbral cerkveni stolp v mali vasi, ki so jo prebivalci zapustili. Komandant in komisar sta se po telefonu izmenoma pogovarjala. Dajal je izredne podatke za artilerijo. (Dalje prihodnjičj